CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 8 GLAS KRANJ, petek, 311.1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI Popustljivi varuhi Kmetijske zemljiške skupnosti, (načelno) zveste varuhinje plodne kmetijske zemlje, so doslej že večkrat upognile hrbtenico, podlegle »pritiskom« vplivnih občinskih mož (in urbanistov) ter v nasprotju s svojim prepričanjem in poslanstvom izdale soglasje za »betoni-zacijo« njiv in travnikov. Navadile so se kimati, tudi zato, ker je njihov dohodek odvisen od tega, koliko kmetijske zemlje bodo odstopile za nekmetijske namene. Takšen način financiranja je nesmiseln, saj skupnosti neposredno spodbuja k razprodaji obdelovalne zemlje. Res je, da tako zbrani denar vlagajo nazaj v kmetijstvo (za izsu-ševanje, zložbe, agromelioracije, urejanje pašnikov...), toda to ne more biti opravičilo za njihovo popustljivost. Na Gorenjskem poznamo le en primer, da se je kmetijska zemljiška skupnost- (na Jesenicah) »uprla« vplivnim možem in poslala ustavnemu sodišču v presojo občinski odlok o pozidavi kakovostne kmetijske zemlje. Čeprav je vedela, da bo sodbo zaradi »višjih interesov« izgubila, je dvignila prah, ker je hotela dokazati, da ni le na papirju in da morajo v občini pri sprejemanju prostorskih načrtov in pri posegih na kmetijska zemljišča upoštevati njeno strokovno mnenje. Ni zakona, ki bi preprečil pozidavo najboljše kmetijske zemlje, ■če to spoznanje ne bo prodrlo tudi v zavest ljudi in če ne bodo bolj kot doslej mislili tudi na naše naslednike. Le kako naj si razlagamo ravnanje nekaterih občin, tudi gorenjske so med njimi, ki so pri kategorizaciji kmetijskih zemljišč in pri izdelovanju prostorskih načrtov poskušale skriti lepe njive in travnike med že pozidana zemljišča — zato, da bi na njih ob prvi priložnosti namesto kmetov zaorali — urbanisti. Namesto nauka pa tale podatek: v naši republiki so po drugi svetovni vojni stanovanjska naselja, tovarne in skladišča, šole in vrtci, trgovine in igrišča, poslovne stavbe in ceste... »požrle« reci in piši — šestdeset tisoč hektarov najboljše kmetijske zemlje! C. Zaplotnik ^pgl^^ližnjim 10. kongresom Zveze ;£!i!511Hus^v Sloveniie vseh nalog nismo ^uresničili---J-"- Jasnejše naloge, lažje rikanje odgovornosti je med 9. irT?(M^a ~~" Por°čilo o delu Zveze komunistov Sloveni-ne probleme i on*>res°ni preveč posplošeno obravnava družbe-posebej usm>- ° p.rema'° poudarja, kje je bila zveza komunistov 4* Poročilo, Driclkovir116, Pl>aV t0 P* W °d dokumenta' kakršno Protest proti odlagališču jedcih odpadkov v Zirovskem vrhu J . , ,r„.i„ i..i„i?» ki ie na In- ta, naj p« SKOFJA LOKA, 28. JANUAR -Informacija, ki je bila objavljena prejšnji petek v Delu in nakazuje najprimernejšo lokacijo za odlagališče nizko- in srednjeradioaktiv-nih jedrskih odpadkov na Zirovskem vrhu, je zbudila presenečenje in nejevoljo pri občinskem vodstvu, vodstvu rudnika urana in občanih škofjeloške občine. Mne- nje dr. Karla Južniča, ki je na Inštitutu Jožef Štefan nosilec raziskovalnega programa trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov, je, da odlagališča nima pomena graditi na novih lokacijah, če pa imamo že primerno in dostopno na Zirovskem vrhu. Zato je občinski izvršni svet na torkovi seji zahteval od republiškega izvršnega sve- ta, naj pojasni javno izjavo, o kateri nihče v občini ni nič vedel. Tako v rudniku kot v občini se bodo z vsemi močmi uprli celo raziskavam o možnosti za jedrsko odlagališče, saj sta nezaupanje in protest prebivalcev že ob sedanjem obratovanju rudnika urana velika. V. Stanovnik ----—j -jpvjua tu IVJ C I poročilo, pričakovali. Nekatere ugotovitve so bile zapisane že v poročilu o delu ZKS med 8. in 9. kongresom in v resoluciji tega »kongresa pred štirimi leti, pa jih v JHiedanjem poročilu in tudi v osnutku resolucije 10. kongresa ponovno srečamo. To kaže, da zveza komunistov i v zadnjih štirih letih vseh nalog ni jgKiresničila, čeprav ji ne gre odreči .{prizadevanj in uspehov pri premagovanju težav. Poročilo za 10. kongres $n tudi osnutek resolucije se pri ^jObravnavaniu nrohlematike preveč uri , u«iuicr reau»uv-»jv. ~~ i— £ aYnavanju problematike preveč , posplošeno sklicujeta na delovne lju-riPi m občane, manjkajo pa ocene, kje P za*ai nismo uspevali na področjih m nalogah, kjer so komunisti pose-;eC , govorni in kjer so bile njihove tfd-°5e Več*e od drugin. Lahko bi de-V* • da je to >r#n ?aif to Pomanjkanje samokritiki^™- •Na to Pomanjkljivost so člani (Konusne za družbenoekonomske od-vCr pn medobčinskem svetu ZKS nV»ro —• "puzarjan ze od mus^i liCnprE Pfedosnutka poročila, na .d°Polnjeno poročilo le neko ool]se, krajšr vfldau]e,doPoln3 Vda^n^i6' kraiše m~ konkretnejše, ya so ocene razmer dovolj kritične nl»~ ' i u in vzroki problemov večinoma pravi, vendar pa poročilu in tudi resoluciji manjka tista določnost, ki bo vsakega komunist^ usmerjala, kako praktično ravnati. Temeljitejše predkongresne obravnave so vredna nekatera aktualna vsakdanja vprašanja. Na ponedeljkovi seji komisije so se spraševali, zakaj naš malomaren odnos do družbene lastnine, čeprav vemo, da je leta temelj samoupravljanju in oblasti delavcev. Zakaj se delavci vedno pogosteje odločajo za prekinitve dela in s tem izražajo nezaupanje samoupravljanju, njegovim organom in vodstvu, zvezi komunistov in sindikatu, ter s tem protestirajo tudi zoper močno zožene možnosti odločanja o dohodku? Zakaj toliko govorimo in pišemo o previsokih plačah glede na dohodek, hkrati pa imamo toliko prepisov, da vsak lahko najde izgovor za kršitev? Kako moremo načrtovati enako raven zdravstvenega in drugega varstva, če vemo, da gmotne možnosti tega ne bodo dovoljevale? J. Košnjek Bomba sredi Jesenic Prvi podatki o izgubah Jesenice, 27. januarja — Ko so delavci Obrtnega podjetja iz Cerkelj prenavljali Planikino prodajalno blizu železniške postaje na Jesenicah, so naleteli na 300-kilogramsko bombo iz druge svetovne vojne. Na srečo ni eksplodirala vse od vojne sem, in tudi tedaj ne, ko je eden od delavcev zadel obnjo s pnevmatskim kladivom. Bombo, ki se je skrivala nekaj centimetrov pod betonom, je očitno odvrglo angleško letalo. Nevarno razstrelivo, na katerem so prodajalci Planike poslovali toliko let, so odstranili strokovnjaki zaščitne enote milice in ga uničili na posebnem poligonu blizu Pivke. t—\ MERKUR kranj Kranj, 27. januar — Kranjska po-" družnica Službe družbenega knjigovodstva je prišla do prvih podatkov o predvidenih izgubah v letu 1985 po zaključnih računih. Znesek izgube za TOZD Opekarne KOGP Kranj in za Elektro Kranj še ni znan, drugi predvideni izgubarji pa so: Žito Triglav Lesce 35 milijonov dinarjev, Hotel Krim Bled 30 milijonov dinarjev, Creina Kranj, TOZD proizvodnja kmetijske mehanizacije 200 milijonov dinarjev, TOZD Plavž jeseniške Železarne 20 milijonov dinarjev, TOZD Jeklarna jeseniške Železarne 32 milijonov dinarjev, TOZD blu-ming stekel jeseniške Železarne 23 "milijonov dinarjev, Mercator Tržič 1,2 milijona dinarjev in TOZD Pohištvo tapetništvo ZLIT Tržič 15 milijonov dinarjev. Skupno znaša predvidena izguba 371,2 milijona dina-rejv, v tozdih z izgubo pa je zaposlenih 2063 ljudi. stran 2: Manj direktorjev kot direktorskih mest stran 3: Da je ne bomo predolgo hladili na škodo izvoznikov stran 4: Spomenik ljudskega stavbarstva stran 5: Čemu pesniki v ubožnem času? \A p* 1 v v ai »o .10 !il vej r$ Gradnja Jeseniške jeklarne Za projekt ni odgovorna samo Gorenjska p Kranj, 27. januarja - Če smo se odločili za 8'^.° e^r ne na Jesenicah, potem jo gradimo tako, kot smo se d ogovori h sicer naložba še dražja, poudarjajo graditelji in vsi, ki pri naložbi sodelu jeio. Projekt ima slovenski in širši pomen, zato je nedopustno izmika umozba še dražja, poudarjajo graditelji in vsi, *i yy """T1; f "ika_ S?' ^°jekt ima slovSnski in širši pomen, zato je nedopustno izmika nje nekaterih bank, ki sodelujejo pri naložbi, in P^^® ^SSota bremena zgolj na gorenjsko temeljno banko. tetostomozW°£W£ nakup nekaterih osnovnih sredstev potrebovali 25 milijard dinarjev °d tega za bančno soudeležbo 10 milijard. Breme je P^kosamo m senjsko banko, ki je doslej sprotno poravnavala svoje obveznosti. Sicer na Jesenicah gradijo s polno paro. Nadoknadili so zamude.zaradi ?iw lem°V Pri °Premi in slabe organizacije del na gradbišču. Na pro ektu dela posebna ekipa, stalno pa je sodelovanje s proizvajalci Uye m domače opreme. Prvo četrtletje prihodnjega leta je namreč rok za začetek poskusnega obratovanja. Za dosedanja izvajalska deldi jej mve stitor plačal 10,5 milijarde dinarjev, 65 milijonov fahodnonemskin mark pa bo vredna uvožena oprema. Lani so jo uvozili za 20 milijonov mark. To so samo vitalni deli, ki jih doma dodelujejo in s tem cenijo &tK pfdnjo. Gradnja v prihodnje ne bo dovoljevala mirnega spanca. ci«V ganilo se je pri uvozu opreme. Zanj velja nova zakonodaja, dojenja i **-ni kljub vsakodnevnemu posredovanju pri odgovornih " %\ 3nki in drugih ustanovah. nttv 7 * _—_ stran 8: Bo bodeča neža stresla Al petouru hlače? stran 16: Krtačka namesto zobnega svedra c/> KOMPAS 1 KRANJ ui v Narodni tel.: .5 28-472 £ 28-473 J n„ Sava ne bi prehitro zaprodila dna bo-Lovilna jama za gramoz - Da/aY? ™ " £od iez0m pri Tekstihndu- KOMPAS JUGOSLAVIJA (^imgSMMGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 31. JANUARJA l£' ——_—........ -....... PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Živahna partijska aktivnost Ljubljana, Beograd — Sestalo se je predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in sklenilo, da bo 19. seja CK 17. februarja, na njej pa bo govor o družbenih dejavnostih kot elementu stabilizaciji ter o pripravah na 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. Osrednja tema seje pa je bilo uresničevanje stališč problemske konference ZKS o energetiki. Predsedstvo je izreklo priznanje za dosedanje delo na tem področju, obenem pa menilo, da še vedno trošimo preveč energije, programov za zmanjšanje pa nimamo. O nameravanih gradnjah energetskih objektov moramo razpravljati strpno in demokratično ter upoštevati mnenja ljudi ter stališča ekologije. Sešlo se je tudi predsedstvo CK ZKJ in sprejelo svoj program dela do 13. kongresa. Sestal se je tudi odbor za pripravo 13. kongresa ZKJ. Menil je, da so kongresni dokumenti predolgi. Srbsko predsedstvo o problemih Kosova Beograd — Predsedstvo SR Srbije je obravnavalo tri pomembne probleme: pritožbo občanov s Kosovega polja, ki kaže, da nacionalne varnostno-politične razmere v tej pokrajini še niso rešene in da pripadniki albanske, srbske in črnogorske narodnosti tudi s pozicij nacionalizma izražajo svoje nezadovoljstvo. Onesnaženje Sitnice in Ibra, s fenoli ogroža normalno življenje ljudi in slabša politično razpoloženje. Ljudje so že po več mesecev brez pitne vode in to načenja njihovo potrpljenje. Problemi pa se pojavljajo tudi pri uporabi zastave, pri vsebini in obliki osebne izkaznice in na drugih področjih. Manj besede direktorjem Titograd — Poslovodnemu odboru železniške transportne organizacije v Titogradu bodo odvzeli nekatere pristojnosti. Po novem pravilniku, ki ga nameravajo sprejeti te dni, bo številne sklepe namesto vodstva podjetja potrjevala tribuna 99 najboljših delavcev. Za vodilne v tribuni ne bo prostora, pravijo. Predsednika tribune bodo volili javno, izvoljen pa bo, če bosta zanj glasovali dve tretjini delavcev. Cankarjev dom brez dolgov Ljubljana — Cankarjev dom odslej ne bo več delovna organizacija v ustanavljanju, ampak pfevsem samostojna organizacija. Mitja Rotovnik, ki je bil imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja, je povedal, da začenja Cankarjev dom novo obdobje brez dolgov, pri čemer je bila dragocena pomoč 12 delovnih organizacij. Cenejša nafta gre mimo nas Zagreb — Jugoslavija bo v letošnjem prvem trimesečju uvozila 2,7 milijona ton nafte, od tega 1,3 tone s klirinškega in 1,4 tone s konvertibilnega področja. Na svetovnem trgu se je nafta pocenila, zato marsikdo vprašuje, zakaj se nafta ne poceni tudi pri nas. V sedemdesetih letih smo nafto uvažali na up, s kratkoročnimi posojili, kar nam je povzročalo velike težave. Sedaj pa jo uvažamo s kompenzacijskimi posli, torej; mi izvozimo blago, v zameno pa dobimo nafto. Takšen nakup pa ni poceni, saj smo prisiljeni sprejeti ceno, ki nam je določil prodajalec. Primer: Velika Britanija je kupila našo koruzo, v zameno pa je bila za prodajo nafte po 30 dolarjev za sodček, čeprav je cena na svetovnem trgu le 17 dolarjev. -j k S skupščine škofjeloških sindikatov Delavci so vse bolj kritični Zbor občanov v Poljanah Poljane nad Škofjo Loko — V nedeljo, 2. februarja, bo ob 8. uri v veliki dvorani KUD zbor občanov, kjer bodo govorili o občinskem srednjeročnem planu in načrtih, ki zadevajo krajevno skupnost Poljane. Najpomembnejše teme razprave bodo: gradnja Termike v Poljanah, potek akcije za postavitev telefonskega omrežja in telefonskih priključkov ter volitve. Zaradi pomembnosti razprave je udeležba krajanov še posebno zaželena. V. S. Proti industrijski coni na Produ Godešič, 27. januarja — Javna razprava o srednjeročnem in dolgoročnem planu občine Škofja Loka je spodbudila tudi živahno razpravo med krajani Godešiča. Največ negodovanj je povzročilo načrtovanje industrijske cone na Produ, tik pod Godešičem. Velika škoda bi bila narejena kmetom, pa tudi že onesnaženo ozračje bi postalo še bolj nezdravo. Na Godešiču tudi pravijo, da ima škofjeloška industrija z vpeljevanjem modernejše tehnologije velike možnosti za širjenje za lastnimi ograjami, zemlja pa naj ostane kmetom, (vs) Kriv ni le pravilnik v Alpetourovem Potniškem prometu Škriplje tudi zunaj tozda KRANJ, 28. JANUARJA — Konferenca osnovnih organizacij sindikata v Potniškem prometu je minuli torek obravnavala predložene spremembe pravilnika o nagrajevanju in določila, da bodo javne razprave prihodnji teden na zborih delavcev. S tem pa ni rešeno vse, kar so terjali vozniki, ko so ustavili avtobuse Strokovne službe v Potniškem prometu so pripravile do določenega roka — do torka — spremembe pravilnika o nagrajevanju. Upoštevali so zahteve delavcev, ki so jih podali na sestanku prejšnji torek, ko so ustavili avtobuse, in tudi stališča konference osnovnih organizacij sindikata ter osnovne organizacije zveze komunistov. Predlagane spremembe določajo sedemurni efektivni delovnik za voznika, ne glede na nalogo, ki jo upravlja. Zunaj sedem-urnega delovnika pa so upoštevani tudi kvaliteta, gospodarnost in opravljeno delo. Na seji konference osnovnih organizacij sindikata v Potniškem prometu so v torek ocenili, da predlogi prinašajo in urejajo tisto, kar so zahtevali delavci. Zato so se dogovorili, da bo o njih prihodnji teden na zborih delavcev v Potniškem prometu potekala javna razprava. V petek, 7. februarja, bo konferenca sindikata ponovno obravnavala stališča iz javnih razprav in jih skupaj z oceno akcijskega programa predložila delavskemu svetu, ki naj bi po 20. februarju razpisal referendum za sprejem pravilnika, nova določila za nagrajevanje pa bi lahko uveljavili 1. marca. V torek so se seje udeležili tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Kranja in Škofje Loke in predstavnica občinskega komiteja ZK Kranj. Enotna je ugotovitev, da še ni vse rešeno. V tozdu se bodo morali lotiti še delovnih opravil in nalog, spremembe plana ter notranjih odnosov. Veliko stvari pa posega na raven delovne organizacije, sozda in celo dlje. Tudi v delovni organizaciji je treba zaostriti odgovornost, odnose in disciplino, na prvo mesto pa postaviti ustrezno organiziranost. Nevzdržno je, da morajo vozniki velikokrat sami popravljati avtobuse, visoke stroške za vzdrževanje pa obračunajo v drugem^ tozdu. Odnose moti tudi to, da sprejetih stališč v tozdu ne upoštevajo v delovni organizaciji in sozdu. Izpostaviti je treba tudi družbeno razvrednoteno vlogo poklicnega voznika. Ker je potniški promet posebnega družbenega pomena, se njegovo vrednotenje ne bi smelo lomiti zgolj na plečih voznika. A. Žalar Škofja Loka, 28. januarja — Zadnja štiri leta so se težave v gospodarstvu stopnjevale, inflacija jih še zaostruje, cilji gospodarske stabilizacije se prepočasi uresničujejo, zato so tudi delavci, ki so v vse slabšem gmotnem položaju, bolj kritični in zahtevni. Kriza v gospodarstvu po eni plati res vodi k streznitvi, po drugi pa je vzrok nezadovoljstva, ki je tudi med loškimi delavci izzvalo prekinitve dela. Ta čas občutneje oživlja mezdna mislenost, spodbujata jo predvsem urejanje razmerij z administrativnimi ukrepi in težak položaj delavcev z najnižjimi plačami. Zmanjšujejo se možnosti za samoupravno odločanje delavcev. Tudi sindikat (v Škofji Loki 113 sindikalnih organizacij združuje prek 15 tisoč delavcev) je večkrat v precepu: ali zaščititi socialni položaj delavca ali doumeti in de- Delegati za kongres Na skupščini občinske organizacije sindikata v Škofji Loki so izvolili tudi delegate za XI. kongres slovenskih in X. kongres jugoslovanskega sindikata. Na republiški kongres pojdejo Majda Bohinc (Iskra Reteče), Ljudmila Cof (OŠ Blaž Ostrovrhar), Dušan Čater (Alpeto-ur), Jože Krapš (Alples), Igor Lan-gus (Nama), Anton Lebar (Inštitut Zoran Rant), Miran Naglic (KZ Škofja Loka), Dunja Ogrizek (Jelovica) in Janko Rupnik (Alpina), na zveznega pa Janez Dolenc (Zdravstveni dom) in Ivan Dolinar (Gorenjska predilnica). lavcem prikazati celoto gospodarskih težav. Sandi Bartol, predsednik škofjeloškega sindikata, je v torek na skupščini govoril tudi o prekomerni delitvi osebnih dohodkov. Dejal je, da sindikat ne bi smel popuščati pritiskom za večje izplačevanje, če ni bilo 2adosti ustvarjenega. Ljudi ne smemo obstreljevati s parolami o večji produktivnosti,, temveč je za izhod iz težav treba storiti še kaj več. V Škofji Loki si boljšo prihodnost obetajo od znanja in popolnejše organizacije dela in tudi od premikov v nagrajevanju. O slabostih v nagrajevanju je govoril tudi Janez Krajnik. Dotaknil se je še kadrovske problematike. Mladim kadrom bi morali dati več priložnosti, saj je med njimi veliko zanimanja za dopolnjevanje znanja ob delu. Zal pa njihova želja v delovni organizaciji neredko zadene ob nasprotovanju. Anton Lebar z Inštituta Zoran Rant je ocenjeval odnos do raziskovalne in inventivne dejavnosti. Nanj kaže primer nekaterih delavcev, inovatorjev Loke, ki prek rednih sodišč urejajo vrednotenje svoje inovativne dejavnosti. Helena Čadež, voditeljica strokjj nih služb SIS, je spregovorila o & tičnih točkah delegatskega sistefl Martina Sedej iz osnovne šole V' leznikih je dokazovala, kako sta $ nje in izobraževanje potisnjena rob. Škofja Loka ima zelo nizko i brazbeno strukturo, saj kar tri # delavcev nima ustrezne izobrazi Tudi zahteve po znanju so preni^ saj je med razpisanimi štipendij* le 22 odstotkov takih za srednjo,' šjo ali visoko stopnjo izobrazbe. Tina Ušeničnik se je sprašev* kako odpraviti ali vsaj omiliti pičene težave v tekstilni industrj od nizkih plač, slabe organizacije'! la, do neustreznih delovnih razni*} Olga Bandelj je razmišljala o H bem gmotnem položaju delavcev vzgojnovarstvenih ustanovah, j kljub nizkim plačam ne razmišlj« o prekinitvi dela. Predsednik medobčinskega sv«j gorenjskih sindikatov Ivan Torkj je dejal, da je vloga sindikata v * kih razmerah mnogo bolj izpoS1 vijena kot poprej. Zato je treba # kočutno obravnavati težave del' cev, nastopati pred njimi z odprti kartami, kar bo preprečilo maršu tero konfliktno stanje. Za konec spregovorila tudi Francka Hefl podpredsednica republiškega sy< ZSS, ki je poudarila, da prihodnji razvoja ne bo moč več graditi le ročnem delu, zastareli tehnologij1 pomanjkanju znanja. D. Z. Žlebi* Analiza kadrovanja poslovodnih delavcev v Tržiču Manj direktorjev kot direktorskih mest Tržič, 29. januarja — Ko v Tržiču kadrujejo za direktorska mesta, se zavzemajo, da bi jih zasedli čim bolj sposobni in izobraženi. Zaradi »bega možganov« iz občine pa težko ugodijo zahtevam, zato je med direktorji še vedno tretjina takih, ki imajo le srednješolsko izobrazbo. Analiza kadrovanja poslovodnih delavcev, ki jo v Tržiču po letu 1980 znova ponavljajo, kaže tudi, da je med direktorji le dobrih šest odstotkov žensk. Največ poslovodnih delavcev, prek 62 odstotkov, je starih med 40 in 50 let, teh je skoraj petina več kot pred petimi leti. Izobrazbena struktura se zadnja leta sicer popravlja v prid najbolj izobraženim (za desetino), za skoraj toliko je manjši tudi delež srednješolsko izobraženih direktorjev (zdaj jih je tretjina), vendar še vedno višji kot drugje v Sloveniji (okoli 20 odstotkov) ali v Kranju (11 odstotkov). Medtem ko je bila pred petimi leti najpogostejša smer izobrazbe direktorjev ekonomsko komercialna, kaže, da danes pri kadrovanju dajejo večjo prednost stroki. Največ poslovodnim delavcem zdaj teče prvi mandat, vendar jih je za desetino manj kot pred petimi leti. Po usmeritvah republiškega sekretariata za kadrovska vprašanja naj bi bilo med nosilci poslovodnih funkcij tri četrtine članov ZK, v Tržiču jih je dobrih deset odstotkov manj, čeprav so se pred leti z 71 odstotki že kar približali usmeritvi. Tudi funkcionalno izobraževanje direktorjev še ni docela vpeljano, saj ga je opravilo šele kakih 75 odstotkov direktorjev. Analiza tudi ugotavlja, da še vedno ni zaživelo ocenjevanje vodilnih in poslovodnih delavcev, ki naj bi jih »preverjali« ob slehernem zaključnem računu. Ocene uspešnosti dela je lani dala le polovica tržiških delovnih organizacij (v Kranju so jih ocenili 86 odstotkov). Ker je premalo podatkov o uspešnosti direktorjev, so težave tudi, ko steče postopek za imenovanje novih direktorjev (lani so jih v Tržiču imenovali deset) in razpisne komisije se teže odločajo. Lani so v Tržiču objavili 14 razpisov, trije (v Tokosu, Novosti in SIS družbenih dejavnosti) so bili prvikrat neuspešni, kar znova dokazuje, da je za direktorska mesta tu bolj malo zanimanja. V Tržiču sicer trdijo, da poznajo dovolj izobražene in sposob- Priprava na programsko-volilno sejo Radovljica — Člani občinskega komiteja Zveze komunistov Radovljica so na včerajšnji seji obravnavali gradivo za programsko-volilno sejo občinske organizacije, osnutek poročila o delu zveze komunistov med kongresoma in predlog za ukinitev osnovnih organizacij v LIP Podnart, v Obrtnem gradbenem podjetju Grad Bled, v Tapetništvu Radovljica in v Elanovem tozdu Vzdrževanje; razpravljali pa so tudi o možnih kandidatih za organe ZK. ne ljudi za opravljanje direktorskih funkcij, vendar se večinoma vozijo iz občine v Kranj ali Ljubljano. Tam, kjer so razpisi uspeli, so imeli večinoma po enega kandidata. To stanje kaže na slabosti pri kadrovanju poslovodnih delavcev, zlasti glede skrbi za pravočasno pripravo lastnih Naš sogovornik Po novem cestno -komunalna skupnost? Kranj, 29. januarja — Področji sta med seboj zelo tesno po vezani in se tako rekoč na istem mestu srečujemo s cesta mi in komunalnimi napravami.« Razprave o združitvi oziroma ustanovitvi cestno-komunalne skupnosti v kranjski občini trajajo že nekaj časa. Zakaj so se odločili za takšno obliko, smo vprašali strokovnega delavca v strokovni službi SIS za samoupravno komunalno interesno skupnost in občinsko skupnost za ceste Jožeta Primožiča. »Uporabniki cest oziroma udeleženci v prometu uporabljamo lokalne in regionalne ceste, ki sodijo v občinsko skupnost za ceste, in mestne ceste, za katere je pristojna komunalna skupnost. Pri tem nas prav nič ne moti, če ne vemo, kje so meje med njimi. To pa pomeni, da tudi v praksi ne bi smeli uporabljati različnih normativov in standardov za vzdrževanje na enem ali drugem področju za komunalne dejavnosti in ceste.« »Da sta področji precej povezani, so pokazali že pripravljalci obeh zakonov.« »Že takrat so predvideli, da se za obe področji lahko ustanovi ena interesna skupnost. V treh letih, kolikor časa je v Kranju ustanovljena občinska skupnost za ceste, se je velikokrat pokazalo, da morata skupnosti med seboj tesno sodelovati. To se je odražalo pri pripravi načrtov, gradnji in rekonstrukciji cest ter komunalnih naprav pa tudi pri urejanju odnosov svobodne menjave dela. V krajevnih skupnostih so bili v večini primerov za obe področji zadolženi isti delegati. Tudi skupščini sta velikokrat obravnavali podobno gradivo. Prav zato je najbrž bolje, da se delegati sestajajo samo na eni skupščini in v tej celovito obravnavajo obe področji.« »Kako pa naj bi bila nova skupnost organizirana?« kadrov v tovarnah za prevzem * nalog. Kadrovsko zaledje je istf pri mladih izobraženih ljudeh, imajo razen formalne izobrazbe tu druge odlike, seveda pa je tem — njam in določilom družbenega dolL vora o kadrovski politiki treba pfjjKi goditi tudi razpisne pogoje, saj s&" nji ponekod od kandidata še ve^T) zastarelo terjajo moralnopoliti^jj^ kvalitete in pet let delovnih izkuš* na vodilnem delovnem mestu. §k< D. Z. Žlebifje __J*I io, ni I ^ ipr :en ?av ielc lel sla; ški Mp kih C da nji por ki sne rav sne ugc lov jih cijs pri ski »Skupščina naj bi imela dva čin zbora. Zbor uporabnikov bi bil lan nekoliko razširjen, ker bi imela V tov njem delegatsko mesto vsaka sne krajevna skupnost v občini. To bj jj, bilo potrebno tudi zato, ker bi"""" skupščina odločala o porabi sred' stev za investicije v krajevnih IT( skupnostih. Takšno pristojnost rr ima zdaj zbor krajevnih skupne sti občinske skupščine. -i Tudi zbor izvajalcev naj bi bi} ^ enoten. V njem bi bili delegati ' Cestnega podjetja in komunalnib organizacij, občasno pa tudi dele' . gati tistih organizacij, ki se ,! ukvarjajo s projektiranjem ali lir gradnjo cest. Oba zbora bi imela P tudi štiri izvršilne odbore: za splc ag< šne in tekoče naloge, za ceste, za 197' komunalne dejavnosti in odbor t st za krajevne skupnosti. S takšn«? sak organiziranostjo bi se zmanjšalo 198' število sej skupščin in število sej Jst< odborov, ki so se zdaj ukvarjali ^ f obema področjema.« !*°g In kdaj naj bi nova skupnost jieg zaživela?« 'Jišč »Skupščina komunalne intere' »1 sne skupnosti bo o predlogu raz' ■ipr pravljala 5. februarja, občinska la 1 skupnost za ceste pa 18. februar nih ja. Do konca februarja bi bil skle; ia t njen sporazum, v drugi polovic1 ?e i marca pa bi se delegati sestali na 1 ustanovni seji skupščine.« "°1< A. Žalar i£H!!L3LLAnuarja 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (M^IMIEflGLAS •ok« o\ teD vi 3 Z! ia 0ii če' •azl liz* .ij« io,' »val nal stri je d m« oi ;ev ! >r*| )0: t« ^gl^Lfflizarskega podjetja Mira iz iig£Qvljice zaprosili za »prisilno upravo« Decembrska uravnilovka: vsem enake plače ???ov1jica, 28. januarja — Izvršni svet je na današnji seji „ P1! P°budo delavcev Mire in predlagal zboru zdru ženejo C ^a na skupščinskem zasedanju 5. februarja spre j-a„,J? to delovno organizacijo začasne (enoletne) ukrepe družbenega varstva. 1 izdeluj ^ ^^ovna organizacija s področja drobnega gospodarstva, zaposl ^re^e^.no stavbno pohištvo in opravlja mizarske storitve ter sklenil*^ o .štirideset delavcev. Prvo četrtletje minulega leta je in trič^ ti • m*uJona dinarjev izgube, polletje s skromnimi rezultati leta ie t j^e.P°novno z izgubo (1,3 milijona). Kako je bilo ob koncu di na fin *^"k^no tez^° oceniti, ker je v tej delovni organizaciji tu-kuiein no"knjigovodskem področju vladal precejšen nered. Priča- Na h"106 rezultate ali sPet nekaJ izgube-gati na ^ izvršnega sveta so o razmerah v Miri razpravljali dele-ganizac^°V"m^rs^em skupščinskem zasedanju, vendar v delovni or-slabšal & njmoyih opozoril niso vzeli dovolj resno. Položaj se je še po-zajamč SG Z^ast* po tem' ko so zaradi izgube ob tričetrtletju izplačali vsi od d^G Pse^.ne dohodke. Decembra so se odločili za uravnilovko: nariev TYG rJa do zadnjega delavca, so prejeli enako — 38 tisoč di-Poslovn• ek^°r Ivan Bernard je potem, ko so bili znani tričetrtletni vendar 1 rezu^ati- pripravil program za izboljšanje gospodarjenja, Še več- ^a»zaP°s^eni na zboru delavcev 14. januarja letos niso sprejeli, varstva! ?k? skupščino so zaprosili zamvedbo ukrepov družbenega in vodie iT^n* svet Je na torkovi seji predlagal odstavitev direktorja izvršilnih njlg°V0^s^e smzDe« razpustitev delavskega sveta in njegovih ga vodstv °r^anov' razpustitev delavske kontrole in izvolitev začasne-Copa iz \ -V naJ °i 8a 00 pomoči Jožeta Malija iz Mošenj in Franca bteJskegaLlP^erige voclil inženir organizacije dela Franc Maček iz vlja vnra^m^e ^me^a Mira zadosti naročil in dovolj dela, se zasta-no organi11''6' zakaJ Je zabredla tako globoko. Vodstvo ni bilo sposob-veznosti *Zlrat! dela in se držati rokov. Za izpolnitev pogodbenih ob-Dopustil ^ naJenialo kooperante, čeprav bi delo lahko opravili sami. rahljali n ^,(*a so nekateri delavci popoldne šušmarili in pri tem upo-veščalo di in material iz delovne organizacije. Pomanjkljivo je ob-narJa in d ?e 0 Poslovanju, gmotnem položaju podjetja, porabi de-ur na da -gin Pomembnih vprašanjih. Delavci so malo delali, po pet kov na m m \tudi mal° zaslužili (do tričetrtletja povprečno 43 tisoča-branilec s S ^rsto pomanjkljivosti je ugotovil tudi družbeni pravo-grajevanie moupravlJanJa. Mira nima temeljnega dokumenta za na-zae^.-J P° delu — opisa del in nalog, samoupravni sporazumi so 11 neusklajeni z 2 lahko naštevali. zastareli 1 u — opisa aei m naiog, saiiiuupiavm »puiaiuuu au — in šp k-J Leuskla3eni z zakonskimi spremembami in dopolnitvami " 01 lahke n«Xi.___1: C. Zaplotnik SRavnanje z nevarnimisno^ " 'fPosledic se še škofja Loka, 28. januarja - f^lU svet.«b^Ta kontrolo bil neposreden vzrok, da je kcijSkih sluzo * tovU1 jeptembra lani ^dolžl^^slvmi na območju ^lede ravnanja z n^rn^^^ združenega dela n »o, da kar petinštirideset orgai ni snovmi ne ravna pravim . Vodnogospodarska inšpekcija P^ apravi inšpekcijskih služb z« •enjsto je po kontroli ugotovila,, a ravnanje z nevarnimi snovmi v sk ieloških organizacijah združenega iela zaskrbljuje, pri čemer izstopaj ' riasti Gradiš, Termika, Livarna 1-0 -Skih tovarn hladilnikov, Kladivar, Mpina ter Iskra in Alples v Železni Opravljeni pregledi so pokazan, da so odgovorni delavci v proizvoa nji in skupnih službah premalo «* pomanjkljivo s*»7r,«~1-- ki seznanje proizvod-in nrejajo ~ "^"^njeni s predpisi, snovmi. Nam Vnanj'e z nevarnimi ravnali in ™?st0 da bi uporabniki snovmi sklaH atovali z nevarnimi ugotavljajo J0 2 zakoni, inšpektorji lovnih oroan- ten Predpisov v de-3ih Zahteva1r!Z-a?jah sPloh nimajo in ClJskih ukri Se e na Podlagi inšpek-Pri delu se n °V- SluŽDa za varstvo !kimi in e&al° ukvarja s higien-- flna delovni klmi razmerami. Ve-il lanih in SDJS 0rganizacij nima izde- v tov 0 način,, h samoupravnih ak-stalne kontrole onega povzročajo a snaževania , alne kontrole )i Ja zraka, ki ea novzr viri onesnaževanja v njihovih objektih in napravah. Inšpektorji ugotavljajo celo primere, ko nevarne snovi, med katerimi so tudi najnevarnejši strupi, shranjujejo prosto na dvorišču. Poseben problem so nevarne snovi iz naprav za čiščenje tehnoloških voda, ker v občini in širše ni ustreznega odlagališča; odlagajo jih na neustreznih mestih, s tem pa onesna-.žujejo zemljo, vodo in zrak. V industrijo prihajajo vedno nove snovi, s katerimi bi bilo treba seznaniti odgovorne delavce, saj ugotavljajo, da je vzrok za nepravilno ravnanje največkrat nepoznavanje nevarnosti, ne pa tehnična oprema. Prav zato so inšpektorji predlagali vrsto ukrepov za boljše ravnanje z nevarnimi snovmi, med katerimi mora biti na enem prvih mest tudi organizacija različnih predavanj, na katerih bodo odgovorni delavci izvedeli, kako ravnati s takšnimi snovmi, kakšne nevarnosti lahko povzroče in kako jim pri delu lahko pomagajo tudi inšpektorji- V. Stanovnik Zunanjetrgovinska juha se še kuha Da je ne bomo predolgo hladili na škodo izvoznikov Kranj, 27. januarja — Upoštevati moramo, da smo zunanjetrgovinsko zakonodajo spremenili v rekordnih štirinajstih dneh (med 24. decembrom lani in 6. januarjem letos), vendar se administrativno kuhanje in izpeljava novih zakonov ne smeta vleči predolgo, sicer bomo v tujini zapravili del pridobljenega ugleda. Tekstilna industrija, veliki gorenjski in slovenski izvoznik. Daje izvoz nuja, je spoznala že prej, preden je postala beseda izvoz tako priljubljena beseda. Tudi ona je januarja občutila, da naš devizni trg še ne deluje. Foto: F. Per-dan Zaradi privajanja na nove predpise, velike obveznosti države do tujine in tudi nediscipline, ki se že pojavlja pri spoštovanju nove devizne zakonodaje, je naša menjava s svetom januarja zastala. To je bilo deloma pričakovati, saj smo devizno zakono' dajo spremenili v štirinajstih dneh, pred tem pa tudi na veliko uvažali zaradi najrazličnejših bolj ali manj uradnih govoric, da bo s starimi pravili že novembra ali v začetku decembra konec. Zato je vsak hitel z uvozom, kolikor je mogel, oziroma kolikor so bile sposobne banke njegove naloge izpeljati. Taka naglica se sedaj konec koncev že kaže kot dobra, sicer bi zaradi januarskega zastoja pri plačevanju uvoza iz tujine marsikdo ostal praznih rok. Težje pa je razumljivo, da je zunanjetrgo- vinska menjava zastala tudi zaradi nerazumljivega vzroka: uvozniki niso imeli predpisanih obrazcev. Povrhu vsega pa v Jugoslaviji še nismo dogovorjeni, katera banka bo pooblaščena za zunanjetrgovinske posle. Doslej jih je bilo menda kar 87, po novem pa naj bi jih bilo devet. Bolj ali manj zanesljivo bodo to osrednje republiške in pokrajinske banke,, kar je nevarno: novo zapiranje za republiške in pokrajinske meje tudi na tem področju. Neutečenost sistema, skupaj s pomanjkanjem obrazcev, ni obšlo gorenjskega združenega dela, čeprav je bil večji del nalogov za plačilo v tujini v Ljubljanski banki izpolnjen. Zmeda je po prvih podatkih najbolj prizadela Planiko, Savo in Elan. Predstavniki največjih gorenjskih izvoznikov so na pogovoru v gorenjski banki pred dnevi povedali, da se jim zdijo težave pri uvajanju novega sistema sicer razumljive, nikakor pa ne bi smelo prihajati do takšnih napak kot na primer pri obrazcih, »otroška doba« novega sistema pa naj se čim prej konča. Posledice so lahko hude in dolgoročne. Vreči utečeno zunanjetrgovinsko sodelovanje iz tira, pomeni ohromiti normalno proizvodnjo zaradi nerednega uvoza surovin, to pa obenem sproži neredno dobavo izdelkov tujim naročnikom, kar ruši poslovni ugled sicer uveljavljenih izvoznikov v svetu. Kaj takšnega si ne bi smeli dovoliti, zato je želja izvoznega gospodarstva čim prej skuhati zunanjetrgovinsko juho, primerno in dosledno urediti in speljati stvari v normalni tir ter poslovanje med združenim delom in bankami urejevati čim bolj prožno in po meri izvoznikov. J. Košnjek Kovin in Kovinoservis na skupni poti Jesenice — V jeseniški občini so ši več let prizadevali za združitev kovinsko-predelovalne industrijo, saj so posamezne delovne organizacije bolj ali manj životarile. Z njihovimi proizvodnimi programi so imeli stalne težave, razdrobljeni so se le težko uveljavljali na domačem in tujem tržišču. Kovinsko-predelovalna industrija je končno stopila na skupno pot. Letos januarja sta se po uspelem referendumu združila Kovin in Kovinoservis. Delavci združenih delovnih organizacij že načrtujejo skupno razvojno pot in se dogovarjajo o proizvodih, ki bi jih dobro prodajali. Razmišljajo o drobni galanteriji, ključavničarskih delih ter izdelavi strojev in naprav metalurške proizvodnje. V minulem obdobju so v Kovinu uspešno prodajali naprave za posnemanje olja. V naši industriji je že deset takih naprav, med drugim tudi v leski Verigi. Razmeroma preprosta naprava zahteva le manjše vzdrževalne stroške, prinaša pa precejšnje ekološke koristi. D. Sedej Jeklarna in predor Jesenice — Med letošnje največje slovenske in jeseniške naložbe sodi nova elektrojeklarna, ki jc gradijo na Beli. Med naložbami, katerih predračunska vrednost je presegla 50 milijonov dinarjev, je tudi rekonstrukcija izpusta ter posodobitev naprav in agregatov v HE Moste. Jeseniška Železarna pa ne gradi le nove jeklarne, temveč je že zgradila tudi hidroelektrarno Javornik, vložila znatna sredstva v naprave v je-klarni, v povečano proizvodnjo diskov in v brusimi stroj za slabe in finalizacijo debele pločevine. Železniško gospodarstvo Ljubljana name- nja investicijski dinar za rekonstrukcijo in modernizacijo železniške postaje. Med pomembnimi naložbami jeseniškega gospodarstva je tudi zgrajen vodovod Završnica-Smokuč, v turizmu je Kompas že zgradil lep gostinski objekt v Kranjski gori, Gorenjki-ni hoteli pa gradijo nove apartmaje. Na Jesenicah se bo predvidoma čez tri mesece odprlo veliko gradbišče na Hrušici — predor Karavanke. Za prvo fazo gradnje namenja denar skupnost za ceste v Ljubljani, precej pa je tudi mednarodnih kreditov. D. S. Predlog jugoslovanskih bank Novosti za devizne varčevalce Beograd, 30. januarja — Na izvršilnem odboru združenja jugoslovanskih bank, seja je bila v sredo, so se med drugim odločili tudi za nekatere novosti pri deviznem varčevanju. V skladu z letošnjo resolucijo o gospodarskem in socialnem razvoju države naj bi bile obresti za devizno varčevanje takšne, kot veljajo v državah, od koder devize prihajajo. To pomeni, da bi bile obresti za švicarski frank takšne, kot veljajo v Švici. za šiling takšne kot veljajo v Avstriji, za marko takšne, kot veljajo v Zvezni republiki Nemčiji, in podobno. Jugoslovanske banke omenjajo tudi možnost 2-odstotnega stimuliranja, upoštevaje, ali gre za vezane vloge ali za vloge na vpogled. Kdaj bodo te novosti začele veljati, še ni znano. Najprej jih bo treba vnesti v samoupravne sporazume bančništva. našega ;tRf^r^Sligtu so bili ustanovljeni skladi Zvesto treh zdaj en zakon e ških skupil ai**Iar^a. ~ Namesto samoupravnih stavbno zemlji-li n»no občina z<*aJ Pridobiva stavbna zemljišča v družbeno last- Y in^n^ks°s1tavKU?ravlJanJu in razpo So občin'Q°nimi zemljišči iz leta r l favbno ze^,?!;enesle upravljanje ° S?n 0 suv&ke skuPnosti. Novi ? l9?4 Pa Je aowh zem1Jiščih iz leta 'i ustanoviti skl«? ' da morajo občine * 3 Posebnostih • stavbnih zemljišč "^ovarjt ..J* odh Ljišč v Kra'" SKIftd 'Novi *aT lYOm vljalca, januar j smo se —»oson in novostih pogovarjali s predsednikom uprav-t t»ega odbora sklada stavbnih zemljišč v Kranju Ivom Miklavčičem. r »Novi zakon določa samo enega r apravljalca, to je občina, ki je mora-> la 1. januarja ustanoviti sklad stavb- - aih zemljišč. Zakon namreč določa, - ia teh nalog ni moč prenesti na dru-i ?e upravljalce.« » • »Katere ioločbe ičih?« zakon« ' naJP°membnejše KOna 0 stavbnih zemlji »Novi zakon je enotno uredil pridobivanje oziroma prehod stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in razpolaganje z zemljišči. To so prej urejali trije zakoni. Zdaj so točno opredeljena določila, kaj so zazidana in kaj nezazidana stavbna zemljišča, kaj so mesta in naselja mestnega značaja, kaj se določa za kompleksno graditev. Še posebej pa so določeni postopki za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Naj še povem, da imajo mestni značaj naselja, za katera se predvideva nadaljnji razvoj na podlagi prostorskih dokumentov.« • Kdo pa zdaj pridobiva stavbna zemljišča v družbeno last?« »Zakon določa, da je to občina. Na ožjem območju Kranja so po zakonu Ivo Miklavčič, predsednik kranjskega upravnega odbora sklada že 1969. leta postala zemljišča družbena last, pravico uporabe pa imajo prejšnji lastniki. Sicer pa lastninska pravica na zemljiščih v mestih in v naseljih mestnega značaja preneha z odlokom občinske skupščine. Občina ima potem predkupno pravico do nezazidanih stavbnih zemljišč. Občan ali druga pravna oseba pa mora nakup takšnega zemljišča najprej ponuditi skladu stavbnih zemljišč, da bi občina lahko uveljavila predkupno pravico. Možna pa je tudi razlastitev in odkup zemljišča s kupoprodajno pogodbo.« • »Kakšna sredstva bo imel sklad?« »Pri skladu se bodo zbirala sredstva za urejanje stavbnih zemljišč iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, od cen za oddano stavbno zemljišče v družbeno lastnino investitorju, iz prispevka posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč, nadalje iz namenskih sredstev organizacij za graditev komunalnih in drugih objektov ter naprav, določenih s planskimi akti, in iz drugih sredstev. Sem bodo sodila tudi posojila poslovnih bank.« • »Kakšne pa bodo glavne naloge sklada v Kranju do leta 1990?« »Osnutek družbenega plana občine do leta 1990 je zdaj v javni razpravi. Skupščina naj bi ga sprejela prihodnji mesec. Upravni odbor sklada pa je že sprejel program, ki izhaja iz določil bodočega plana. Pro- gram upošteva pridobivanje in urejanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo v Drulovki, Britofu — sever Vo-ge, na Planini (jug). IV, Planini III, za Bitnje, Britof-Gorenje in še v nekaterih drugih naseljih. Dokončen program pa bo sprejet po sprejetju družbenega plana. To pa še ne pomeni, da bodo na vseh naštetih področjih v tem srednjeročnem obdobju prešla zemljišča v družbeno lastnino.« • »Kdo bo skrbel za različna opravila sklada?« »Pri opravljanju nalog bo precej dela. Odlok o ustanovitvi sklada določa, da administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora. Finančna opravila bo vodil pristojni občinski upravni organ za finance. Posamezna strokovna dela, še posebej dela strokovno-tehnične narave, pa bo sklad oddajal s pogodbo organizacijam združenega dela, ki so usposobljene za takšna opravila. Cilj sklada pa bo hitro, strokovno in čim cenejše opravljanje nalog.« A. Žalar (mmmmmGLAs 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 31.JANUAl31.Jfl Primoškova kašča v Pristavi Spomenik ljudskega stavbarstva Pristava, januarja — Po potresu pred desetimi leti je bil objekt poškodovan, zato ga je Zavod za spomeniško varstvo v Kranju začel obnavljati. »Že samo ime Pristava pove, da je bilo to zunanje naselje premož-.nejših prebivalcev,« pravi konzer-vator-etnolog Vladimir Knific iz Zavoda za spomeniško varstvo. »Jedro pristave so tri velike domačije. Ena od teh je Primoškova. Kako velika je, pa kaže že sama kašča, ki je med največjimi. Nadstropja, zidana kašča s površino okrog 120 kvadratnih metrov je bila namenjena za hrambo žita oziroma žitaric in tudi za meso. Z novim načinom gospodarjenja je prvotno vlogo izgubila in je zadnje čase slu- žila kot odlagališče in začasno skladišče. Poleg kašče, domačije in gospodarskega poslopja s podom je še poslopje za hlev in ovce. Vsi objekti so postavljeni okoli osrednjega dvorišča, na katerem so kasneje postavili balinišče.« Ko je kaščo pred desetimi leti poškodoval potres, sta se podrla oboka, nastalo pa je tudi več razpok. Sprva so nameravali objekt porušiti, s čimer bi rešili tudi ozko prometno grlo v tem delu. Da se ne bi kašča sama porušila, je bila izdana celo odločba o rušenju. S tem bi lahko razširili tudi cesto. Vendar so prevladala spomeniško-kul-turna izhodišča in tako je tudi nastala odločitev, da se kašča obnovi. »Najprej je bilo treba stavbo statično utrditi: obnovili so temelje in opravili navpične in vodoravne vezi. Potem so v kulturni skupnosti zbirali denar, da smo lahko obnovili strešno kritino. Zdaj so tudi vsa notranja dela končana. Delal je SGP Tržič. Zdaj nas čakata le še obnova fasade in določitev namembnosti objekta. Letos naj bi bila obnovitvena dela končana. Urediti bo treba le še električne in vodovodne inštalacije. Možnosti, da bi z novo namembnostjo ohranili nekdanji simbol premožnosti, je več. Pričakujemo predloge iz občine oziroma iz krajevne skupnosti. Menim, da bi prav kraj sam moral dati objektu pravo veljavo,« je povedal Vladimir Knific. Oživitev klasične namembnosti nekdanje kašče bi bila najbrž neizvedljiva in tudi nesmiselna. V njej bi lahko-dobila prostor stalna etnološka zbirka tržiškega muzeja ali spominske zbirke, povezane z ilegalnimi prehodi predvojnih članov partije prek Karavank. Po drugi možnosti pa bi v njej dobila prostore krajevna skupnost za pisarne in dvorano za različne dejavnosti. To so bolj predlogi, ki naj spodbudijo k razmišljanju. Škoda bi namreč bilo, da Primoškovi ka-šči ne bi znali vdihniti pravega življenja in v njej organizirati prave dejavnosti. d Papler OD TU IN TAM... dališ Zdravko Kosmač iz Hotavelj Lovec in ljubitelj psov Hotavlje, januarja — Po letu 1953, odkar deluje Blegoška psarna, je bilo v njej vzrejenih že prek tisoč psov. Z njimi so se oskrbeli lovci iz škofjeloških lovskih družin pa tudi drugi jo že dobro poznajo. Dvajset let je bilo Zdrav k u Kosmaču iz Hotavelj v Poljanski dolini, ko je bil sprejet v zeleno bratovščino. Takrat, pred 34 leti, je začel vzre-jati tudi pse. Tako je nastala Blegoška psarna. »Član lovske družine sem postal v Gorenji vasi, zdaj pa sem v lovski družini Poljane. V zadnjih letih smo naredili marsikaj, največja pridobitev je lovski dom. V naši družini je 70 lovcev, lovišče pa meri približno 8000 hektarov. Revir se razteza od Gabrške gore do Starega in Mladega vrha, Blegoša, Volaške grape, Gore-njega brda, Suše, Dolenje ravni, Vinharij, Kremenka ...,«. pojasnjuje Zdravko. S psi pa se je rad ukvarjal že dolgo pred lovom. Njegov prvi pes je bil break jazbečar. Potem pa se je Zdravko lotil vzreje čistokrvnih lovskih psov. Kupoval jih je v različnih deželah po Evropi. Postal je član Kinološke zveze Jugoslavije, psarna pa mednarodno znana in uveljavljena. »Hannoverske barvarje sem pripeljal iz Hannovra, bavarske pa iz Gutzelspitza na Tirolskem in Belih skal na Češkoslovaškem. Največ sem vzrejal break jazbečarje, lovske terierje, kratkodlake in resaste Istri-jane, istrske goniče, posavske goni- če, westfalske break jazbečarje ter resaste in kratkodlake jazbečarje. Zdaj bi rad pospešil vzrejo lovskih terierjev. To je zelo skromen pes, kar danes tudi precej pomeni. Ker pa je majhen, je precej vsestranski. Vsakdo ga ima lahko tudi v stanovanju v bloku.« Sicer pa za lovca ni pomembna velikost psa, pomembno je srce. V Ble-goški psarni vzrejeni psi so kar po pravilu prijazni. Prek tisoč jih je bilo že in z njimi so se v glavnem oskrbeli lovci iz škofjeloških lovskih družin. Pa tudi drugod psarno dobro poznajo. KS Senično Zdravko Kosmač s svojo barvarko, prvo barvarko v Sloveniji »Vzreja psov terja veliko dela in pozornosti. Ukvarjati se je treba z njimi. Od slehernega pa se zelo težko ločim, saj je znano, da pes nikdar ne zapusti človeka.« J. Govekar Voda, ceste, telefoni... Senično, januarja — Lani je bilo v krajevni skupnosti opravljeno pomembno delo pri gradnji vodovoda v Zgornjem "in Spodnjem Veternem. Tudi letos jih čaka precej dela. Predsednik sveta krajevne skupnosti Senično Peter Škrjanc pravi, da so lani za vodovod veliko naredili, čeprav bi lahko še več, če bi bili res vsi delavni. »Glavni cevovod je preskusen. Da bo voda lahko pritekla v hiše, bo treba zgraditi raztežilnik in kasneje še rezervoar. Lani smo obnovili tudi dom družbenih organizacij v Seničnem, razširili cesto v Novake in del cestišča iz Seničnega v Spodnje Veterno. Že v začetku leta pa smo urejali otroško igrišče.« Potreb v tej, najmanjši krajevni skupnosti v tržiški občini je še veliko, seveda pa bo treba najprej dokončati vodovod. Potem se nameravajo lotiti makadamskih cest, saj imajo zdaj na območju krajevne skupnosti na cestah le 100 metrov asfalta. »V srednjeročni program smo zapisali tudi urejanje telefonskih priključkov, varstvo otrok, trgovino, avtobusne zveze in postajališča. Ker na severnem delu Seničnega gradijo novo stanovanjsko naselje, nas bo v krajevni skupnosti kmalu več. Na vseh področjih bomo postali močnejši. Če bomo dobili nekaj pomoči v občini in od združenega dela, bomo lahko marsikaj naredili tudi sami. Komunalno urejenost v krajevni skupnosti bi na primer lahko približali povprečju v tržiški občini,« ocenjuje Peter Skrjanc. D. P. Bo tudi letos tako? — Takšno je izgledalo lani spomladi neurejeno divje odlagališče odpadkov na Jezerskem. Ko smo se pred nedavnim mudili v kraju, so povedali, da bodo morali to turistično nadlogo reševati tudi še letos. Lani je namreč kazalo, da so vendarle našli primeren prostor za odpadke, a so ugotovili, da predlagana lokacija ni primerna. Zdaj so menda spet na potezi v Domplanu v Kranju, je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti. Upajmo, da ob letu ne bo izgledalo enako kot sedaj. — A. Ž. Pišite nam ali sporočite po telefonu (21-835, 21-860), kaj se dogaja v vašem kraju. Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Konci ^jbile do Jtako o< |pe, ki n 3 druge Jna sreč Kranjska gora — Delavci jeseniškega Gradbinca in delavci sct* sku ca iz Tolmina gradijo apartmaje v Kranjski gori. Že nekaj ča^;a _ i , gajo cevi od Larixa do apartmajev, pri delu jih je namreč ovirf vsei° < bo vreme. Gradnja toplovodne »kinete« zato kasni, a kljub tem*^ £ ' tavljajo, da bodo apartmaji zgrajeni do letošnjega poletja. " ali dv^ redstav ponov F. Perdan Kdo bo ukrepal? * Radovljica — Čeprav so na zboru krajanov v Cankarjevem naselju v Radovljici že lani opozorili (ter obvestili tudi krajevno konferenco SZDL in svet krajevne skupnosti) na nedovoljeno parkiranje avtomobilov na pločnikih, je še vedno vse po starem. Ob novem trgovsko-poslovnem objektu v naselju vozniki parkirajo na obeh straneh ceste, parkirišča za ob- lačilnos •lišča je predst 'i j o na jektom pa so prazna. Podobbbnove gaja tudi v starem delu me* so zač V oči bodejo tudi na nov<>lešasto steze po spominskem parkićem meniku NOB. Pojavile so& oren gradnjo stavbe računalniška tra Intertrade. Namesto ŠtflT kotnih poti jih je zdaj kri] žem že kar osem. Krajani jejo, kdo in kdaj bo ukrepa ... KRATKE PO GORENJSKI Moški pevski zbor dobro dela • Gorje — Že pred vojno je v Gorjah deloval mešani pevski zbo« pa tovrstne dejavnosti dolgo niso mogli oživiti. Pred štirimi leti so' moški pevski zbor, ki ga zdaj vodi Mira Mesaric z Jesenic. Ko so I cem leta na rednem občnem zboru ocenjevali delo, so ugotovili, dl lani razen 70 vaj še 50 različnih nastopov. Z njimi so zbrali toliko di so za zbor nabavili enotne obleke. Na zboru so za predsednika izve Potočnika, za tajnika Sreča Pogačnika in za blagajničarko Minko P| J. Amt Jubileji gorenjskih gasilskih društev # Kranj — Kar precej gorenjskih gasilskih društev bo letos p' obletnice uspešnega delovanja. 110-letnico bo proslavilo gasilsko Škofja Loka, 90-letnico pa gasilsko društvo Preddvor. Deset let mlajši, 80 let, sta gasilski društvi Duplje in Žabnica. 60-let*P™*h so vanja bodo letos slavili gasilci Britofa in Suhe ter Zapog, Rudnega, in Zabukovice. Gasilska društva Gozd, Žeje in Bistrica beležijo leto*: co obstoja. 40-letnico pa bo proslavilo industrijsko gasilsko društvi LIV Škofja Loka. Industrijsko gasilsko društvo Planika bo letos p' 30-letnico. Ob tej priložnosti bo dobilo nov gasilski avto. ^Q ^y &luje c > Je lju -življa azstav oddfeviio1 Spdazstav pO (likovni kany udek s pr njimi kalo t 1 orga :f • Feb Naši kraji (7) Piše Dani Dolenc Adergas Adergas leži na nadmorski višini 437 m in je 9 km od Kranja. Šteje 193 duš, 105 žensk in 88 moških krajevno skupnost Velesovo. Kraj je najbolj znan nikanskem samostanu in baročni Marijini cerkvi, stoletja držala romarska pot. Kr faPc sve esnik Ijeni i S Trate pri Velesovem se odpre enkraten pogled na mogočen aderga**^vx\\ mostan in Marijino cerkev Odkar sem slišala za to vasico, me moti njeno ime. Čisto nemško zveni. In kot mi je v samostanski cerkvi razlagal sedanji adergaški župnik Stanko Pavlic, Notranjec po rodu, izvira to ime resnično iz nemščine. Včasih je bilo v dolinici, kjer leži samostan, močvirje, grdo, neprehodno močvirje, na katerem je rasla velika močvirna trava. Nemški grofje, ki so dobili ta del Gorenjske v last, so o tej dolini govorili kot o »suhi travi«. Hager je namreč po nemško suh, Grass pa trava. Torej Suha trava. Možna pa je tudi druga razlaga iz nemške besede Hader — prepir. Mogoče so se kdaj prepirali za to zemljo? Kdo ve, katera je prava razlaga. Morda nobena od teh dveh. Naj bo kakorkoli že, Adergas fctorji fcnije ni slovensko ime, toda ljudj« 0ciol0 ga navadili. Kraj pa je neko^prišč« lepo ime: Marijina dolina. <> odz :anje i Vasica namreč leži v prijetiv^. ' niči, skrita v podgorski kotlič. proti velesovski ravnini zapi*8'. v. gorica, na severu pa ščiti P°^«.Pri strmo pobočje plane Štefanj« f^o Nad sedanjim samostanom PQRra' včasih viteški grad Kamenima kamniških gospodov, minieS^skiri Andeško-Meranskih grofov. V* R jih navajajo Že leta 1147. Le^ljul pravijo, je stal takrat. Na Tra^jek, 4 preden se cesta iz Velesovegv izšli sti proti Adergasu in samO^K'na i kjer je danes gručica hiš, so pyr">nt; poleg svojih gospodarskih V° zgradili cerkev sv. Marjete. --a _ y"!5l?LWNUAWA1986 KULTURA .5. STRAN &W^mmSSOUkS dglišče čez cesto ^pnjeni drugje, manj znani doma ln letih, odkar obstajajo, si je nova kranjska gledališka JS.sabrala kup izkušenj pri predstavljanju sodobnih ."skih del na nov, svojstven, prav nič klasičen način. V ni je zdaj že blizu 60 za novo gledališče vnetih članov, za 1 imajo ogromno načrtov, pred očmi pa nenehno k val i -rast. J — Najbrž ni le mala Pre- a plaketa za leto 1985 razlog, |o Gledališču čez često — kot *nuje eksperimentalna gleda- ^upina iz Kranja — vse več Končno ni tako mala stvar, bile doslej vse njihove pred- tako odmevne, da menda ni jpe, ki ne bi bila deležna take- ■Š drugačnega priznanja, na- «na srečanjih amaterskih gle- . ~rfih skupin doma ali v tujini. Cl »j sicer pravijo, da so zunaj V -J* celo bolj znani, saj jih vabi- \°tmi vseJ sloveniji, v domačem ;temJu pa se jim posreči le pred- . ali dve na redke čase. In to redstavah, ki navadno dožive ---*1 ponovitev v povprečju. Ena lačilnosti tega avantgardnega* lišča je namreč tudi ta, da no- predstave po sezoni ne po- .po na podstrešje, temveč jo PodoDbbnove in znova prikažejo. lu me* so začeli z zahtevno Ionesco- x novoješasto pevko, so mladim za- parkt^ncem in zagretežem odrskih le sO» Prerokovali kratek vek, še alnisk; to šti: posebej zato, ker so bili sami vse in vsi vse: igralci, garderoberji, režiserji, organizatorji, scenografi. V četrtem letu obstoja pa skupina Gledališče čez cesto ne postaja le vse bolj odmevna in kvalitetna, temveč se je povečala kar na približno 60 sodelavcev in kar je morda še lepše — razširili so se še na plesno in lutkovno dejavnost; vse to pa seveda tudi s pridom povežejo v svojih predstavah. Zagnanost tudi po vseh dosedanjih uspehih v Gledališču čez cesto ne ponehuje. Prav nasprotno — kaže, da zdaj dobivajo še nekaj »sveže krvi«, saj so v sodelovanje privolili tudi nekateri poklicni gledali-ščniki — režiserji in igralci — na primer Jurij Souček, Srečo Špik in Peter Božič. Zato jim že zdaj, še bolj pa za prihodnjo sezono kaže, da se bodo lahko smeleje spuščali v igralsko, scensko in dramaturško zahtevnejše predstave. Kot nekatera druga avantgardna gledališča posegajo tudi kranjski gledališčni-ki največ po novejših slovenskih »s p ilsk 1' Minimumu )4eW Prvih predstav — in to uspešna — je bila Ionescova Plešasta pevka, s f^os S° 86 PredstavM na gostovanju na Poljskem. tekstih: taki so Blatnikova Apokalipsa, Jesihova, Afrika, Žmavčevo Podstrešje, Božičev Komisar Kriš itd. Del teh naslovov je že repertoar druge polovice sezone in del naslednje. Pri tem pa ne pozabljajo tudi na otroke, saj vsako leto vsaj eno predstavo pripravijo prav zanje. Doslej je bila najuspešnejša Zgodba o neprijetnem obisku, zdaj so pripravili že Petra Momljača. Pa to še ni vse: sami pravijo, da imajo v ognju vedno tudi kakšen stranski projekt — tako kot na primer Iztoka Alidiča Probleme v spolnem življenju mravljinčkov; gre za monotekst, združen s senčnimi lutkami. Pripravljajo tudi recital — pesmi in del proze Boštjana Seliškarja, ki naj bi ga v sodelovanju s plesno skupino predstavili že v tej sezoni. Na septembrski koledar sezone pa so že zapisali tudi lutkovno predstavo Livingstonove-ga Galeba. Kaže, da se bo letos Gledališču čez cesto, ki bo kmalu dobilo uradno potrdilo, da so društvo v okviru zveze kulturnih organizacij kranjske občine, izpolnila velika želja: obljubljeni so jim namreč prostori v obnovljenem gradu Kieselstein. Zdaj sicer niso na cesti; so pa v Delavskem domu, kjer ni garderobe in vsega drugega, kar tako velika gledališka skupina potrebuje. Gledališče, ki ne pozrta abonmajev, ne ponuja kart, gledališče, ki enostavno je, obstaja in priteguje pozornost s tistim enostavnim — pridite, glejte, uživajte v gledališču tako kot mi — vse to je Gledališče čez cesto. Samo v tej sezoni od septembra dalje so imeli že 47 predstav, do poletja se jih bo nabralo še enkrat toliko. Pri tem pa nikakor ne štejejo sodelovanja na raznih festivalih amaterskih gledališč, katerih vabila že imajo, pa tudi ne predstav za otroke. Radi bi namreč oživili pred dvema letoma zelo uspešne četrtke v Delavskem domu, to je prireditve za otroke, ki so Kranjčanom — tako otrokom kot njihovim staršem — že zlezli pod kožo, potem pa so^ žal zamrli. V zvezi kulturnih organizacij so za to, da Gledališče čez cesto tudi tu dokaže svoje organizacijske sposobnosti. L. M. uštv" ;os pf ^gata žetev tržiških likovnikov tlC - Društvo tržiških likovni-fcluje organizirano dve leti. Po-> je ljudi, ki s čopičem in skicir-iživljajo svoj prosti čas. Lani je azstavna dejavnost članov dru-, .lokaj bogata, saj se je zvrstilo >dnftevilo skupinskih in samostoj-Spfezstav. Januarja so pripravili ,0 dikovni tečaj, kjer se je 17 teča]-alflf udeteževalo predavanj in spo-' s praktičnim delom. Anketa ftiimi je pokazala, da je tečaj vphval nanje, čeprav ni kalo tudi upravičenih zatev po i organizaciji takega izobraže- T«W-- i. Peb ruarja je bil organiziran strokovni izlet v Ptuj, maja pa je društvo v sodelovanju z BPT Tržič, ki je praznovala 100-letnico obstoja, organiziralo društveno likovno kolonijo. Razstavljena dela so bila pri pokrovitelju in udeležencih razstave toplo sprejeta in pohvaljena, še zlasti nagrajena dela Vena Dolenca, Vinka Hlebša in Ivana Valjavca. Skupina članov društva, Ivan in Meri Vlajavec, Veno Dolenc, Jaka Kepic, Robert Eler in prof. Janez Šter, je junija preživela delovni dopust na Ohridu, kjer je ustvarjala zanimiva likovna dela in ob tržiškem občinskem prazniku razstavila v Pavilijo- ■gggnje slovenskih pesnikov !I«u pesniki v ubožnem času? £e h • ania^*1* tema za srečanje v Kranju dobro izbrana, saj ^thlfF pi?cakuje velik odzfr med slovenskimi pesniki, o zbiH? prv*č podeljena tudi Jenkova nagrada za pesni-vensk* •* Y torek zvečer bodo na literarnem večeru *> Pesniki sami brali svoje pesmi, a po vrL^" temo letošnjega srečanja slovenskih pesnikov, že pe-r svet sr f> Je- or8anizator, Prešernovo gledališče oziroma program-*snika H'MH^* vodstvom prof. Franceta Pibernika, "izbral verz beni udel ' r**na ~~ čemu pesniki v ubožnem času. Na to temo so va-tovni konf2enC*-sre^an^a *e Popravili 18 razprav, so povedali na ti-Morji sreč erenci» sklicani v sredo v Prešernovem gledališču. Organi-enije in turT3* S° V ^anJ Povabili približno 160 pesnikov iz vse Slo-dj« bciologe k li-f zameJstva, literarne kritike, zgodovinarje, filozofe in k^Prišče izm a ■ kranjskega gledališča bo v sredo, 5. februarja, pri-0 °dzivu nGnjaVe mnenJ na predlagano temo iz vseh zornih kotov. Že ;£nje pompa PriPravo referatov organizator sklepa, da bo tokratno sre-J?Vdi po pofmRneJše od lanskega ne samo po številčni udeležbi, temveč Llllazpra^r, ifmiCnosti o nikoli dorečenih odgovorih na zanimivo temo. 5& Organ^°YodilRudi Šeligo. je Pedo ob 91far?r srečanja je za tokratno srečanje pripravil novost. V i J*agrado za 0 namreč Pred začetkom razgovora podelili Jenkovo *n, >enis Poni7P^SniŠk° zbirko leta. Žirija v sestavi dr. Andrej Inkret, dr. epskimi zhirJ" prof" France Pibernik je izbirala med najboljšimi pes-^ Razen oV"?' lzdanimi v zadnjih dveh letih. ljubitelie njega dogodka, to je razprave na omenjeno temo, bo r8Tk> 4. feh« J • V zanimiv tudi literarni večer, ki ga pripravljajo v to-&2 izšlo 18 zbirk*' 1-9"30 v Presernovem gledališču. Lani je v Sloveni-°Vern večeru f ^pe.smi- od teh jih je selektor za predstavitev na literar-" izoral deset. Pesmi bodo brali avtorji sami, spremni ko- entar Pa je pripravil dr. Denis Poniž. Vstop je prost. L. Mencinger nu NOB. Prav tako so bila ob občinskem prazniku, tako kot prejšnje leto, razstavljena številna likovna dela v izložbah starega mestnega jedra Tržiča. Ex-tempore Tržič 85 je imel v primerjavi z letom prej manj udeležencev, vendar je bil strokovno kvalitetnejši. Letos bodo prizadevanja tržiških likovnikov februarja usmerjena v organizacijo likovnega tečaja za člane društva (tokrat bodo spoznali grafične tehnike, saj so lani kupili stiskalnico), razstavo po izložbah trgovin v starem mestnem jedru Tržiča ob občinskem prazniku, organizacijo srečanja likovnikov Tržiča, Ludbrega, Zaječarja, Borovelj in Repentabra, ki bo delovnega značaja in po možnosti pod pokroviteljstvom organizacij združenega dela. V času pred tradicionalno Šuštarsko nedeljo bo organiziran Ex-tempore Tržič 86 in dan prej bodo pripravili razstavo del te likovne manifestacije. Več pozornosti bodo namenili skupinskemu in individualnemu izobraževanju Članstva, priredili bodo strokovne izlete v kraje, kjer so možnosti za oglede razstav, zgodovinskih in naravnih znamenitosti. Društvo tržiških likovnikov pod predsedovanjem Jaka Kepica se bo povezalo z zvezo kulturnih organizacij v občini in republiki, z občinsko kulturno skupnostjo, razvijali in izvajali pa bodo svobodno menjavo dela z druženim delom ter družbenopolitičnimi skupnostmi. D. Papler Celjsko gledališče je lani uprizorilo dve slovenski drami, ena je bila Cankarjeva Za narodov blagor Teden slovenske drame v Kranju Ivan Cankar: Za narodov blagor Cankar je vedno vabljiv umetniški izziv, na Tednu slovenske drame se bo z njim predstavilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja »Zdaj pripravljam satirično farso: spravil bom na oder tisto ljubljansko družbo, o kateri pravijo, da je cvet naše inteligence, kvintesenca slovenske kulture in poklicna vodnica v naših literarnih in političnih — predvsem političnih — težnjah. Karikiral sem jako malo in tega niti treba ni bilo. Kdor piše pri nas po resnici, pravijo, da karikira; to ni nič čudnega, zakaj življenje tam doli je res strahovita farsa. Obrcal sem vse slovensko napred-njaštvo, liberalnost, patriotično navdušenost (fej) in globoko ljubezen do »preprostega« naroda (barab). Naperjena je proti frazam in frazerjem, ki imajo danes vso oblast v roki.« Tako je Cankar še posebej opozorilnemu njegova Za narodov blagor. Slovensko gledališče iz Celja se po dveh desetletjih ponovno vrača k Cankarjevemu delu. V tem času se je izmed vseh slovenskih gledališč najuspešneje spopadalo z novimi in svežimi uprizoritvami Cankarjevih del. Nekatere uprizoritve je videlo KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V torek, 4. februarja, ob 20. uri bo Gledališče čez cesto v Delavskem domu (vhod 6) uprizorilo Mrožkovega Karla in Seli-škarjevo delo Tanki so na meji. Prireditev je v okviru kranjskih Veselih počitnic, zato je vstop prost. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika danes ob 18. uri odprta razstava slik Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Razstava, ki jo je omogočila Narodna galerija Ljubljana, bo odprta do 12. februarja. KRANJ — V torek, 4. februarja, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču literarni večer, na katerem bodo svoja dela brali slovenski pesniki. Vstop je prost. LJUBLJANA - V torek, 4. februarja, ob 20.30 bo imel Marko Bre-celj koncert v Stekleni dvorani Cankarjevega doma. V četrtek, 6. februarja, ob 21. uri bo na velikem odru Cankarjevega ■ doma premiera nove gledališke uprizoritve Gledališča sester Scipion Nasice Krst pod Triglavom. Ponovitve pa bodo še 9., 10., 11., 15., 16. in 17. februarja. CERKLJE — Člani dramske skupine KUD Davorin Jenko bodo jutri, v soboto, ob 19. uri predstavili veseloigro Hodi de bodi ali Dve vedri vode. Prva ponovitev bo že naslednji dan, 2. februarja, prav tako v dobro ogrevani dvorani zadružnega doma v Cerkljah. Koncerti Dušana Joševskega Kranj — Aktivneje se v kranjsko glasbeno sceno znova vrinja kantavtor Dušan Josevski. Po skorajda enoletni odsotnosti je ob pomoči Kulturne skupnosti Kranj in Centra za prosti čas pri OK ZSMS Kranj pripravil turnejo, v katero bodo zajete vse kranjske centralne osnovne šole. Koncerti pomenijo s predstavitvijo avtorjevih pesmi tudi akcijo, s katero poskušajo popestriti kulturno življenje v osnovnih šolah. Glede na prve odigrane koncerte bi lahko zapisali, da je uvodna trema, ki je ob takšnih priložnostih prisotna, premagana in da si mladi glasbenik smelo utira pot. Program, s katerim se tokrat predstavlja, je sicer prilagojen osnovnošolski publiki, a je še zmerom čutiti moč besedil izpovedne vsebine, melodijo in močan, jasen vokal, kar je v bistvu značilnost njegove glasbe. V. Bešter tudi kranjsko občinstvo v Tednu slovenske drame oziroma v abonmaju Prešernovega gledališča. Znameniti dve desetletji celjskih uprizoritev se z novo vizijo njegove komedije Za narodov blagor uspešno nadaljujejo. Kranjskemu občinstvu se bodo predstavili: Peter Bošt-jančič, Janez Bermež, Nada Božič, Jagoda Tovirac, Jože Pristov, Ljerka Belak, Drago Kastelic, Bruno Bara-novič, Mija Mencej, Zvone Agrež, Iztok Valič, Bojan Umek, Borut Aluje-vič, Matjaž Arsenjuk, Slavica Žujič in Igor Sancin. Predstavo je režiral Vinko Moderndofer, dramaturg je bil Janez Žmavc, scenograf Tomaž Marolt, kostumografinja Alenka Bartl in lektor Jože Faganel. Na letošnjem Tednu se bo Cankarjeva dramatika predstavila dvakrat. Razen Celjanov so se Cankarja »lotili« tudi študentje ljubljanske igralske šole. O njihovi predstavi pa v enem od naslednjih predstavljanj letošnjega Tedna slovenske drame. M. Logar Kranj ima novo razstavišče Kranj — Razstavišč v Kranju res ne manjka, zdaj pa se jim je pridružilo še eno, ki bo ravno tako rado sprejelo razstavljalce: nova Iskrina srednja šola na Zlatem polju. Zdaj v tej šoli razstavljajo Iskrini slikarji in kiparji, zatem pa se bodo zvrstili tudi drugi, saj so ponudbe prispele iz različnih slovenskih krajev. Na ogled so akvareli Martina Go-ričanca, Franc Guček slika z akril-nimi barvami, Boris Lavrič razstavlja dve sliki v olju, Mladen Radoj-čič pa prav tako dve sliki v olju in šest slik z akrilnimi barvami. Vladimir Sitar se predstavlja s slikami na steklu, Janez Žgajnar pa v tehniki barvnega sitotiska. Zlata Volarič razstavlja slike — olje na platnu. Tomaž Sebrek je za razstavo izbral tri svoje lesene skulpture, Jože Volarič pa je za razstavo izdelal devet skulptur, varjenih v kovini. Razstava bo odprta do 20. februarja. Zlata Volarič Večna lovišča v Tržiču Tržič — Mire Štefane je pred več kot 15 leti napisal napisal komedijo v desetih slikah Večna lovišča, ki govori o življenju v Onostranskem nebeškem tozdu. Igro so z velikim uspehom pred leti domači gledališčniki že igrali na tržiškem odru, zato bo današnja (petkova) predstava v izvedbi DPD Svoboda Tomaž Godec iz Boh. Bistrice v Tržiču v okviru četrte abonmanjske predstave prav gotovo zanimiva in vredna prir merjave. Tudi zato, ker je tekst doživel precejšnjo predelavo in aktualizacijo. Igro je na odrske deske postavila Alenka Bole-Vrabec s pomočjo Tanje Vidic-Brajnik, ki je imela v rokah kostume, Jožeta Gašperina, ki skrbi za osvetlitev, Jožeta Gogale, ki je vodja predstave, in šepetalke Magde Zgaga. V glavnih »nebeških vlogah« se bodo nocoj ob 19. uri predstavili tržiški publiki: Samo Gardener, Polona Bajd, Stanka Zupan, Marija Bajd, Nežka Košnik, Bogo Odar, Franc Vojvoda, Andrej Sežun in Alenka Bole-Vrabec. Obeta se zanimiv gledališki večer, zato ne bo odveč tudi informacija, da je nekaj kart še na voljo pri blagajnitržiškega kina. Tržiška predstava bo prva repriza po nedeljski premieri v Bohinjski Bistrici. B. Kuburič GLAS 6. STRAN_ DO KDA] VZTRA1ATI- Ko že vemo, kdaj pretiravanje škoduje, kaže pogledati nasprotno stran — do kdaj vztrajati pri telesnih in duševnih aktivnostih? Splošna resnica je znana: telesno in duševno moramo biti aktivni praktično do smrti. Šele tedaj ima življenje smisel. Človek preneha živeti, ko se ne giba in ne razmišlja; v takem primeru samo životari, mogoče se le še hrani in odvaja. Kako obdržati telesne in duševne aktivnosti še v visoka leta življenja? Poskušali bomo ustvariti nekaj pravil! • Starejšim svojcem bomo omogočili, predvsem pa jim bomo pustili, da opravljajo kakršnokoli delo, dokler le zmorejo. Še več, spodbujali jih bomo, jih bodrili in kot otroke jih bomo vsaj kdaj pohvalili za njihovo prizadevanje, čeprav se bomo zavedali, da so rezultati njihovega dela skromni. Pri tem bomo ravnali tako, kot si želimo, da bi naši otroci in vnuki ravnali z nami. • Ko človek ni več sposoben za delo, ko ne more več na kolo ali za volan, ga bomo navdušili za hojo. Hoja je tako pomembna za delovanje srca in ožilja, pljuč in prebavil, da je nepogrešljiva v skrbi za zdravje starostnika. Ko ne more ali ne upa sam na sprehod, ga bomo pospremili. Ob slabem vremenu je možen sprehod v stanovanju, čeprav je to le slaba zamenjava za sprehod v naravi. • Če zaradi trdovratne bolezni starostnik ne more zapustiti sobe ali stanovanja, mu bomo pomagali, da čim več vstaja, se razgiba, telovadi, kolikor mu dopušča zdravje. Tudi duševno zdravje lahko krepimo z aktivnostmi! • Zelo primerno je branje knjig, reševanje križank in ugank, računanje tudi bolj zapletenih računov, igranje šaha. • Ne smemo pozabiti na klepet s starostnikom; ko vidimo, da se dolgočasi, ga zapletemo v pogovor, pri tem se ne izogibamo humorja in zmernega zbadanja, ki krepi duha. • Obiski vrstnikov so zelo zaželeni, posebej tedaj, ko se najdeta dva s podobnimi vprašanji in zanimanjem, zato moramo mlajši omogočati starostnikom medsebojne stike. Del naštetega je seveda možno izvesti tudi v domu za starostnike, vendar je treba računati z osamljenostjo varovancev in nepripravljenostjo na sodelovanje. Potruditi se je treba, če hočemo dodati visokim letom več življenja in več veselja. Takšna starost je lahko tudi prijetna in polna. Tone KOŠIR ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 31. JANUARJA'ET ROŽE POZIMI Odcvele cvete navadnih primul (Primula Obconica) sproti odstranjujemo, s tem omogočimo rast novim cvetnim steblom. Cvetna stebla navadnih primul praviloma razvijejo po več venčkov cvetov. Vrhnji pa so ponavadi bolj nebogljeni. Pri takih je najbolje, da odtrgamo celo stebelce, tako se bo kaj hitro razvilo spet novo. Ker pri primulah kar naprej poganjajo cvetna stebla, potrebujejo tudi pozimi mnogo hrane, ki jo moramo sproti nadomeščati". Tedenski dodatki z 0,1-odstotno raztopino polnega gnojila (vvulsal) bodo cvetenje pospeševali. Slezenasta primula (Primula malacoides) zadovoljivo uspeva, če stoji na svetlem in hladnem prostoru. Ta primula je rastlina za hladne prostore in najlepše uspeva pri temperaturi od 6 do 10° C. V toplejši sobi se listi podaljšajo, cveti zbledijo in rastlina ni nič lepa. Temu se izognemo, če jo postavimo v svetel ter hladen prostor ali med stekla v dvojnem oknu. Tudi če bo tam temperatura za nekaj časa zdrknila celo pod ničlo, bodo še vedno zdržale. V takih primerih pa rastlin ne smemo ne prestavljati ne prijemati. Azalejam se koreninske grude ne smejo posušiti. Čas cvetenja se bistveno podaljša, če stojijo na hladnem. Prst za aza-leje je sestavljena iz igličevke ali šote. Pri šoti nastopi pomanjkanje vlage za rastlino že tedaj, ko se zdi še vlažna. To pa zaradi tega, ker veže šota del vode, ki je rastlina ne more sprejeti. V šoti rastoče azaleje morajo biti stalno vlažne. Podobno je tudi pri igličevki; ta je razen tega še močno propustna. Za oba substrata velja: kadar se močno presušita, le s težavo spet sprejmeta vodo. Če se to le zgodi, postavimo rastlino v vodo, da se zemlja počasi premoči. Pri tem mora biti voda nekaj centimetrov nad robom lonca. Voda tako prodira v substrat z vseh strani. V toplem prostoru azaleje hitro odcve-tejo. Več veselja imamo z njimi, če jih imamo na hladnem. Temperature lahko zdrknejo skoraj do ničle, ne da bi to azale-ji kaj škodilo. Iz slovenske narodne kuhinje Trebušna potica Potrebujemo 1 kg svinjskih ali telečjih pljuč, 10 dkg prekajene svinjine, 1/2 kg zmlete sveže svinjine, pol čebule, 2 do 3 dkg masti ali olja, 2 do 3 stroke česna, 1/4 kg vsaj en dan starega belega kruha, malo mleka, 2 jajci, sol, poper, majaron, peteršilj, 1 svinjsko mrežico, maščobo za peko. Pljuča dobro operemo in skuhamo. Okusnejša so, če jim dodamo nekaj jušne zelenjave. Ohlajenim odstranimo vse hrustančaste dele, meso zmeljemo, prav tako tudi suho svinjino. Na masti ali olju prepražimo sesekljano čebulo, ji primešamo strt česen in takoj za njim pljuča in svinjsko meso. Solimo, popramo, začinimo z majaronom ter prepražimo. Odstavim0 S' ohladimo. 8.C Kruh narežemo na cUl 8.( kocke in jih pokapamo 8.; kom. Ko se navlaži, ga<" mo in dodamo prepražefl delu nadeva. OdišavimO sesekljanim peteršilje" primešamo jajci. Dobro 9; mešamo. Maso poskusih jo po okusu še začinil1 eno ali drugo začimbo sme biti premokra, sice' čen nadev ni dovolj rab« 10 Med vso pripravo n# mrežica v mrzli vodi, d» 1Q di. Ožeto razprostrerfl0 mizo in namažemo s pj| vljenim nadevom. Zwl10. kot potico. Položimo ' maščen pekač. Polije"11 vročo maščobo in speče111 PRAV JE, DA VEHO" Sveže madeže apna odstranimo z okisano vodo. Madeže borovnic na tkanini izperemo s kislim mlekom ali milnico, nato tkanino iz-plaknemo še v čisti vodi. Če smo se zamazali s črnilom, umazano mesto na blagu izmenično namakamo v kisu in alkoholu in izplakne-mo v vodi; lahko uporabimo-tudi odstranjevalec za madeže. Gorčico skušamo s tkanine odstraniti najprej s krtačko, ki smo jo namočili v mlačni vodi, nato jo izperemo v raztopini močnega detergenta in izplaknemo v čisti vodi. Po izgovorjeni besedi nisi več ti njen gospodar, temveč je ona. Pomisli, preden kaj rečeš, tudi beseda človeka ubije. Nepogrešljiv — Kdo pa pri vas vodi podjetje? — Generalni direktor , di- rektor, plavalni mojster — Plavalni mojster? Kaj pa ta dela? — Iz vode nas vleče. Da se naši možje ne bi počutili zapostavljeni, je današnji model namenjen njim. Na skici je model pletene jopice, ki jo bo marsikateri moški rad oblekel. Pletemo jo v dveh barvah (če imate več potrpljenja, lahko tudi v treh ali štirih). Prednji levi del se od desnega dela in hrbta v vzorcu razlikuje le po tem, da ima sredi »mreže« vpleteno tudi kito. Torej sta desni in zadnji del pletena le v vzorcu »mreže«. Rokava sta pletena v vzorcu gladkih desnih. Okoli V-izreza in ob rokav-nem izrezu dodamo patentno obrobo, tako na prvi pogled jopa deluje kot brezrokavnik. Barve kombiniramo tako, kot je prikazano na sliki. Želim vam prijetno pletenje in zadovoljne obraze vaših mož. Bidovec tUOk.T H01ŠAH1E POHEHI POMLADITI Hujšanje naj bo prijetno Dr. Gavelord Hauser je napisal knjigo o hujšanju z ti vom Nov vodnik k umnemu hujšanju. Mnogoletno ziskovanje ga je spodbudilo k pisanju. V knjigi je razloži kaj ljudje preveč jedo, in opisal njihove telesne in duševfl1 zave. Navedel je številne recepte, diete, malokalorične jed ke — vse izdelano do podrobnosti. Dobival je pisma v 4 februarja 8.15 Periskop: Živali in mi 8.50 Športnik Bili, 7. del 9.15 Kje, kam, kako med počitnicami 9.20 Poslednja oaza: Prebivalci 1. del dokumentarne serije 9.55 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (Z) posnetek 1. teka 11.45 Od Ohrida do Herakleje, izobraževalna oddaja TV Zagreb 12.25 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (Z), prenos 2. teka 13 30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film (do 14.35) 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (Ž), posnetek iz Piancavalla 17.40 Tamburaši iz Rateč 18.10 Sonce v žepu, pravljični portret Toneta Pavčka 18 25 Dolenjski obzornik 18.40 M. C. Masovvietckv: Murphijeva noč, TV film 20.00 Damir Feigel-Boris Grabnar: Supervitalin, TV drama 21.35 Mednarodna obzorja Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Zgodba o slikanici, otroška oddaja TV Ljubljana 16.45 Zadar: PJ v košarki - Zadar: Cibona, prenos, (slov. kom.) 18.15 Po sledeh znanstvenih odkritij 18.45 Mostovi-Hidak 20.00 Narodna glasba 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja 21.50 Jesen v dolini Krapinice, potopis (do 22.20) SREDA , 5. februarja 8.20 Periskop: Film 8.50 Športnik Bili, 8. del 9.15 Kje, kam, kako med počitnicami 9.20 Poslednja oaza: Ljubezen, 2. del dokumentarne serije 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Valzoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (Ž), prenos 1. teka 11.00 TV galerija. Dubrovnik, izobraževalna oddaja TV Zagreb 11.30 Benji - Štirinožni detektiv, ameriški film 12.55 Valzoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (Ž), prenos 2. teka 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (Ž), posnetek iz Valzoldane 17.40 Desetnica 17.55 Ko se korenin zavemo: Pred viharjem, 1. del dokumentarne serije 18.50 Obalnokraški obzornik 20.00 Film tedna: Atomska postaja, islandski film 21.40 Portret Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Benji, Zax in deček iz vesolja, otroška serija 18.15 Skrivnost zlatega nakita, izobraževalna oddaja 18.45 Iz glasbene produkcije RTV Skopje 20.00 Resna glasba 21.05 Grabljači, dokumentarna oddaja 21.50 Dnevi jazza'85 v Novem Sadu ČETRTEK , 6. februarja 8.30 Periskop: Kolesarji 9.00 Športnik Bili, 9. del 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami 9.30 Poslednja oaza: Obstanek, 3. del dokumentarne serije 10.00 Meštrovič v Zagrebu, izobraževalna oddaja TV Zagreb 10.35 Dogodivščine psa Goroja, japonski film 17.35 Zgodba o Poluhcu: Poluhec in začarani vol, 5. del lutkovne nadaljevanke 17.50 Potovanje skozi osončje: »Naloga: posneti Luno«, 5. del ameriške izobraževalne serije 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Delegatska tribuna 20.05 Tednik 21.05 Majhne skrivnosti velikih , kuharskih mojstrov 21.10 C. Harrison: Freud, 2. del angleške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže: 20.00 In življenje se nadaljuje, 5. del italijanske nadaljevanke 21.05 Umetniški večer: Fabijan Šovagovič PETEK . 7. februarja 8.30 Periskop: Vojska 9.00 Športnik Bili, 10. del 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami 9.30 Poslednja oaza: Nadaljevanje vrste, 4. del dokumentarne serije 10.00 Dvorci v Hrvaškem Zagorju, izobraževalna oddaja TV Zagreb 10.35 Nered v nebeški palači, kitajski film 17.35 Oživele strani, 6. del nanizanke TV Skopje 17.55 Merlin, 1. del nemške serije 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Grafično oblikovanje, izobraževalna serija 20.00 Proslava Prešernovega dne, prenos iz Cankarjevega doma 21.20 Ne prezrite 21.45 Fanny in Aleksander, švedski film Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Daj mi krila, otroška serija 18.15 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 20.00 Iz koncertnih dvoran - A. Vivaldi: Štirje letni časi op. 8 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Zapisi z nebotičnika, dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Smešni policaj, ameriški film 14.50 Vsi na sneg 16.10 »Fazoni i Fore«, otroška serija 16.40 Zrenjanin: Rokomet (M) -Jugoslavija : Madžarska, prenos 18.15 TV mozaik, znanstvena oddaja 18.45 Humoristični klub, zabavnoglasbena oddaja SUROVINA, n. sol. o. TOZD za zbiranje in predelavo odpadkov, LJUBLJANA, n. sub. o., Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370 Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja prosta dela in naloge KOMERCIALISTA I v poslovni enoti Kranj Pogoji: — končana srednja šola ekonomske smeri — 12 mesecev delovnih izkušenj — izpit za voznika motornih vozil B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. ,, Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Surovina, TOZD Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. RADIO Jutranji program -905 " c ^ Pionirski tednik -12 in i^kotna. matineja taioTn 00 Naši poslušalci česti-bena" Pn02drav,Jajo - 14°5 Glas- p^aSi0'8"13.;1510-15-25 p°- in EP i-,^°2a,k - 1600 Vrtiljak ZunanLl Studio ob 1700 - ŠkaSrzOl'n,člma9azin-1800 ^ z godbo - 18.30 Mladi mladim - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA, 2. februarja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši ... - 10.05 Nedeljska matineja - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 17 50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer PONEDELJEK, 3. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate? - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 23.05 Zimzelene melodije TOREK. 4. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stoprijo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . - 11 05 Ali poznate ... -14.05 V korak z mladimi -15.10-1525 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Koroška ohcet - 21.05 Radijska igra -22.50 Literarni nokturno 23.05-24.00 Vodomet melodij SREDA, 5. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25" Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Naj narodi pojo (7. oddaja) -19.50 Likovni odmevi - 20.00 Četrti koncertni večer Simfonikov RTV Ljubljana - 22.30 Zimzelene melodije ČETRTEK, 6. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ... - 14.05 Za mlade radovedneže - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov - 21.05 Literarni večer - 22 30 Večerna podoknica - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 7. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 14.06 Amaterski zboro tekmujejo - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje mu 3^-JIRANJ^enteb E. V. nUa^^Tl^^ amer. hinn °HČEK ob 1°-"r'. ob 16 7,drama AMADEUS arner. Q.'"h 1f.,ur'- 1. februarja: °b 108la*b- f"m BREAKDANCE AMadeiic amer 9'asb. film amer ,b 16 in 19. uri, 22. uri 2 fVl,m NINJA ob fi|m TAR7A.uaria: amer. pust. JATEUirAN IN VEGOVA PRI- ?lasMlm amL10 uri' amer' in 21 Ur?AMA°EUSob15., 18. Dust fii^,' februarja: amer. 10. uri TJNDIANA JONES ob DEUSoh fe 9lasb film AMA- ar>: franr l ,n 19 uri< 4. febru- pOČiTNirAu edi'a GADJE NA ?kcii film Srn ?b 10uri- amer. 20. uri. Vf«LNJAn,ob16. 18. in "m SUPcSi?!"ria: arr>er- fant. amer- akcii «AN 11 ob 10. uri. 18- 18 inJ on'm NINJA III ob a/r,er- revi i i uri' 6 februarja: K0TALKAH lm ČUDEŽEN NA NA KALIF0rnim9vRA 'NVAZIJA 20. uri ORNUO ob 16, 18. in pl^aT^_ E- T. £ vi^namer. fant. film 'n, 20 uri ?t,fEK ob 16 • 18 9'8sb- film RR'cA^arJa: amer ur j iuBnREAKDANCE ob 16. 20- °ri 2 £k 6rot film UNA ob ,'.m TARZAN^81 arr,er pust. J,AIeUica^kIN>,Njegova PRl-^NJAŠkJ^b,T4cJiri'8merfilr" 5SUri.ame? fU,TEHA ob 16. in ?LUri' 3fehr'lm:KRlST|NA ob ffiD,ANA jqM": arr,er. film ?°-ur>. 4 ilNES ob 16-, 18. in 6- uri, arrm, POČITNICAH ob ■?• 'n20.n2 ISTINA ob fl|m SUPermX abruar a: arr>er. arr>er fii^^AN II ob 16 uri 20.urif"m KRISTINA ob 18. in 3Tjr—^-IR?!Č______ 16. uri, amer. voh. film MATA HARI ob 18. in 20. uri, premiera amer. akcij, filma TEKSAŠKI RANGER MC OUADE ob 22. uri, 2. februarja: franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 15. uri, amer. voh. film MATA HARI ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film NINJA III ob 21. uri, 3. februarja: amer. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 15.30, amer. akcij, film TEKSAŠKI RANGER MC OUADE ob 17. in 19. uri, 5. februarja: amer. film LJUBEZEN NA KOTALKAH ob 15.30, amer. akcii. film TEKSAŠKI RANGER MC QUADE ob 17. in 19. uri, 6. februarja: hongk. film VELIKI BELI ŠEF ob 15.30, amer. west. film JUŽNJAŠKA UTEHA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 31. januarja: amer. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 18. in 20. uri, premiera glasb, filma AMADEUS ob 22. uri, 1. februarja: amer. fant. film SUPERMAN II ob 18. in 20. uri, amer. film KRISTINA ob 22. uri, 2. februarja: amer. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 15. in 17. uri, nem. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 19. uri, premiera amer. akcij, filma TEKSAŠKI RANGER MC OUADE ob 21. uri, 3. februarja: amer. akcij, film HOT DOG ob 18. in 20. uri, 4. februarja: franc. komedija ZEUNATA JUHA ob 18. in 20. uri, S. februarja: nem. film PARIŠ, TEXAS ob 17.30 in 20. uri DUPLICA 1. februarja: amer. film KRISTINA ob 20. uri, 2. februarja: amer. film INDIANA JONES ob 15. in 17. uri, jap. film ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 19. uri, S. februarja: amer. komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 20. uri, 6. februarja: amer. akcij, film NINJA III ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 31. januarja: franc. komedija ZELJNATA JUHA ob 10. uri. franc. erot. film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 17. in 19. uri, 1. februarja: amer. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 10. uri, franc. erot. film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 17 in 19. uri, predpremiera glasb. drame AMADEUS ob 21. uri, 2. februarja: amer. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 10. uri, amer. krim. film DOKONČEN OBRAČUN ob 17. in 19. uri, 3. februarja: amer. melodrama MODRA LAGUNA ob 10. uri, amer. krim. film DO KONČEN OBRAČUN ob 17. in 19. uri, 4. februarja: hongk. film VELIKI BELI ŠEF ob 10. uri, ital. erot. film KAUGULOVE SUŽNJE ob 17. in 19. uri, 5. februarja: franc. komedija GADJE NA PO ČITNICAH ob 10. uri, ital. erot. film KALIGULOVE SUŽNJE ob 17. in 19. uri, 6. februarja: amer. film E. T. - VESOUCEK o b 10. uri * JESENICE PLAVŽ RADOVLJICA 31. januarja: franc. komedija ZELJNATA JUHA ob 16. uri, nem. film DVIGALO V OKVARI ob 18. in 20. uri, 1. februarja: amer. film GOSPODAR ZVERI ob 16. uri, amer. akcij, film PRIHAJA NINJA ob 18. in 20. uri, 2. februarja: amer. film DAN POTEM ob 18. in 20. uri, 3. februarja: amer. melodrama MODRA LAGUNA ob 16. in 18. uri, amer. katast. film DAN POTEM ob 20. uri, 4. februarja: hongk. film VELIKI BELI ŠEF ob 10. uri. ital. erot. film KALIGULOVE SUŽNJE ob 17. in 19. uri, 5. februarja: franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16. in 18. uri, jug. erot. film UNA ob 20. uri, 6. februarja: amer. fant. film E. T. — VESOUCEK ob 16., 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 31. januarja: amer. rev. film LJUBEZEN NA KOTALKAH ob 17. uri, 1. februarja: amer. krim. film DOKONČEN OBRAČUN ob 20. uri, 4. februarja: amer. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 20. uri DOVJE 2. februarja: franc. erot. film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 19. uri 31. januarja: braz. film FANT IZ RIA ob 20. uri, 1. februarja: braz. film FANT IZ RIA ob 18. uri, špan. film CARMEN ob 20. uri, 2. februarja: amer. film POT V COSMOS ob 17. uri, špan. film CARMEN ob 20. uri, 3. in 5. februarja: hongk. film BANDIT IZ ŠANTUNGA ob 20. uri, 4. februarja: amer. film POT V COSMOS ob 20. uri, 6. februarja: amer. film IZPOD VULKANA ob 20. uri BLED 31. januarja: špan. film CAR MEN ob 20. uri, 1. februarja: nem. film SPOMLADANSKA SIMFONIJA ob 18. uri, franc. film KONVOJ ŽENA ob 20. uri, 2. februarja: amer. film ŽENA V RDEČEM ob 18. in 20. uri, 3. in 4. februarja: braz. film FANT IZ RIA ob 20. uri, 5. februarja: amer. film POT V COSMOS ob 20. uri, 6. februarja: angl. film STRUP ČRNE MAMBE ob 20. uri BOHINJ 1. februarja: amer. risani film POPAJEVE NORČIJE ob 18. uri, amer. film MOJE PESMI MOJE SANJE ob 20. uri, 2. februarja: nem. film SPOMLADANSKA SIMFONIJA ob 18. uri, franc. film KONVOJ ŽENA ob 20. uri. 6. februarja: hongk. film BANDIT IZ ŠANTUNGA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 31. januarja: amer. film OGNJENE ULICE ob 18. in 20. uri, 1. in 2. februarja: franc. vojni film VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 18. in 20. uri POUANE 31. januarja: amer. avant. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 19. uri, 2. februarja: amer. avant. film LOKALCI ob 17. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 31. januarja: franc. film VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 18. in 20. uri, 1. februarja: amer. akcij, film OGNJENE ULICE ob 20. uri, 2. februarja: amer. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 18. in 20. uri 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • ■ H 15 ■ 15 17 ■ ■ 18 ■ ■ 19 20 21 22 23 24 25 26 ■ 27 28 29 30 31 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. zaključek, odločitev, 6. fond, 11. reka v Bosni, ki teče skozi Derven-to, 12. domača žival, ki daje* mleko, 13. iver, leseni drobec, 14. sfovar, 15. okrasna sobna rastlina, sobna trta, 16. kazalec na sončni uri, 17. začetnici srbskega pesnika Vuča, 18. pomrznjen sneg, 19. začetnici pisatelja Seli škarja, 21. adresa, 24. makedonski prosvetitelj, učenec Cirila in Metoda, 26. prirojen talent za glasbo, 27. glavno mesto Egipta, 28. angleški fizik, nobelovec, ki je odkril izotopnost, 29. glavno mesto Španije, 30. del Balkanskega gorstva v Srbiji, med Mora-vo in Timokom, 31. gora nad Boko Kotorsko, v Krivošijah. delitev imena, 3. pasivna hrvaška pokrajina, 4. glavni števnik, 5. avtomobilska oznaka Pančeva, 6. oblika samostalniške besede za posebne skladenjske vloge, slovnični pojem, 7. srebrno bela, zelo trda kovina, znak Cr, 8. kavbojska vrv z zanko, 9. vrsta kremena, zlato bleščeč okrasni kamen, 10. poklon, darilo, 11. psihološka drama Antona Čehova, 14. huda jeza, bes, 16. vulkanski sprimek, 18. hrvaški kraj na Kordunu, ob Korani, 20. duh po ožganem, palež, 22. ime zvezde nemega filma Niel-senove, 23. največja kopenska žival, 24. vojvodinski general (Kosta), 25. francosko mesto in reka v pokrajini Ar-tois, 26. dvojica, 27. starorimski naravoslovec, 29. avtomobilska oznaka Mostar- Sestavil: R. Noč ke pošljite do 5. februarja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. Rešitev nagradne križanke z dne 24. janauarja: Pavle, moder, Moreau, anali, start, Drakon, trma, Putnik, AO, audi, VA, škarje, sren, Onatas, akant, pisar, France, skala, Tajga. Prejeli smo 147 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado, 500 din, prejme Rozaltja Korošec, Hotavlja 35, Poljane, 2. nagrado, 300 din, prejme Nežka Šoberl, Črnivec 18 c, Brezje, 3. nagrado, 200 din, prejme Ivka Zaje, Gradniko-va 7, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. GLAS 8. STRAN. REPORTAŽA PETEK, 31. JANUARJAlI! ZA VZDRŽEVANJE ZDRAVSTVENIH DOMOV ZMANJKUJE DENARJA Stavbe kažejo rebra Bled — V najslabšem stanju sta blejski in bohinjski zdravstveni dom, kjer zamakata strehi. Na spisku nujnih del pa je še obnova fasad, zamenjava dotrajane kotlovnice ... V Bohinju bi morali zdravstveni dom posodobiti in preurediti prostore ter napeljave. Zdravstvo bi za vse potrebovalo približno 120 milijonov dinarjev Vse dokazovanje, da gre menjati žaluzije in prebeliti zadnja leta zdravstvu slabo, notranjost zdravstvenega do-postane razumljivejše, ko se ma. Kot problem bi lahko na- pokažejo otipljive posledice. Ne gre za to, da se je zdravstveno stanje prebivalstva na Gorenjskem začelo slabšati, temveč za nekaj drugega; v sedanjem času je namreč postalo domala nemogoče na zdravstvenem domu popraviti streho, pa čeprav je tako načeta, da v stavbo zamaka vse do ambulant. Primer, da je zdravstvena delovna organizacija nemočna, ko je treba popraviti streho, je Zdravstveni dom na Bledu. Prav ob dvajseti obletnici ustanovitve ugotavljajo, da ne morejo zamenjati povsem dotrajane strehe, ker je zanje finančni zalogaj prevelik. »Tega ne bi zmogli, četudi bi združili amortizacijska sredstva vseh treh zdravstvenih domov v radovljiški občini,« pravi direktor ZD Bled dr. Borut Rus. »Samo za obnovo strehe in nujno izolacijo podstrešja bi potrebovali po cenah iz preteklega leta okoli 16 milijonov dinarjev. Lanska huda zima je pokazala vse slabosti stavbe. Na podstrešju, ki je preslabo izolirano, je bilo topleje kot v ambulantah. Sneg s strehe se je zaradi uhajanja toplote topil, streha je zamakala, uničevala se je fasada ...« Spisek nujnih vzdrževalnih del pa s tem še ni končan, saj bi bilo treba zatesniti okna, za- vedli tudi obnovo kotlovnice. Pred časom so kotel za centralno kurjavo za silo pokrpa-li, vendar pa bi bilo treba dotrajano in že zastarelo napravo povsem zamenjati; po strokovnih ocenah bi namreč z novim kotlom lahko prihranili kar 30 odstotkov kurjave. Nič boljša ni stavba zdravstvenega doma v Bohinju. Če bi se strogo držali sanitarno-tehnoloških predpisov, bi morali bohinjski zdravstveni dom kar zapreti. Dotrajana streha in okna, slaba izolacija, nič boljša električna in vodovodna napeljava so le največji znaki dotrajanosti 27 let stare stavbe — in nezmožnosti sprotnega obnavljanja. Razen tega pa se je z leti pokazalo, da bi bilo treba preurediti tudi notranjost — nekatere ordinacije so namreč ogromne, čakalnice neustrezne ... In kje dobiti denar? Na Gorenjskem so po letu 1980 nehali združevati denar za investicije skupnega pomena, zato vsaka občina obnavlja in gradi po svojih zmožnostih. V radovljiškem primeru pa se je zdaj pokazalo, da se ob nenehnih težavah glede financiranja zdravstvenega varstva lahko pokažejo »luknje« tudi pri vzdrževanju obstoječih objektov. Denar, ki se zbere iz amortizacije, v zdravstvenih ustanovah namenjajajo predvsem za obnovo medicinske opreme, pa še to tudi ob pomoči združenega dela. Tudi reševalni avtomobili imajo prednost pred popravljanjem streh. Razmere, v katerih so se znašli radovljiški zdravstveni domovi, niso prijetne, saj nihče ne ve, kje vzeti denar. Na račun medicinske opreme tega že doslej niso delali. Kaj pa združena amortizacija v vseh desetih tozdih gorenjskega osnovnega zdravstva? »Slišati je lepo, pa združujte amortizacijo!« pravi Milojko Demšar, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske. »Dejansko pa bi združena amortizacija pomenila le eno tretjino vseh potreb po obnovi in opremi ter vzdrževanju. To pa seveda ne pomeni, da amortizacijskih sredstev na Gorenjskem sploh ne bomo združevali. Kmalu bomo začeli zbirati denar za informacijski sistem, za dispečerski center za reševalno službo in podobne skupne zadeve zdravstva. Čeprav tega hi v papirjih, pa smo amortizacijo — sicer zelo malo — že združevali. Trenutno v Radovljici ne vidijo izhoda iz nakopičenih težav v njihovem zdravstvu. To, kar so lani lahko namenili za obnovo, je le drobec v široki paleti kričečih problemov, da o tem, kako je danes treba vendarle tudi v korak s časom, sploh ne govorimo. Posodobitve pa so verjetno še najbolj potrebni v bohinjskem kotu, kjer so bili vrsto let gle- BLED - V eno od zobnih ambulant blejskega zdravstvenega doma že nekaj časa zamaka. Streha, ki je tako dotrajana in trhla, da jo je celo nevarno popravljati, pa čaka na denar za zamenjavo z novo. — Foto: L. M. de tega očitno povsem zadnji na spisku. V Radovljici iščejo rešitve. Že prej je bilo jasno, da v občinski zdravstveni skupnosti ni denarja. Samoprispevek krajevnih skupnosti je bilo železo, ki pa so ga že vzeli iz ognja. Da se strehe ne smejo podreti, je najbrž vsem znano. Kako bodo v radovljiški občini štrli ta finančni oreh, pa za zdaj ostaja odprto vprašanje. Približno 120 milijonov dinarjev za nove strehe in druga nujna popravila končno tudi ni tolikšna vsota, da bi probleme morali odložiti še za kakšno leto. L. Mencinger I BOHINJ TURISTIČNO NAZADUJE Bo bodeča neža Alpetouru stresla hlače ? Bohinj, januarja — Škofjeloški Alpetour, po družbenem načrtu gonilna sila razvoja turizma v Bohinju, doslej ni opravičil zaupanja. Denar (devize), ki ga je zaslužil z gostinsko-turistično dejavnostjo, je iz Bohinja romal tudi ob morje ali se je porabljal za druge namene. Alpetourov tozd Hoteli Bohinj ima za naslednje petletno obdobje obetavne načrte, toda ob tem, da mu je od lanskega dohodka ostalo za naložbe le 70 milijonov dinarjev, ni pričakovati, da jih bo tudi uresničil. Alpetour dobiva nezaupnico, »klofute« letijo z vseh strani. Ob koncu minulega leta si je Bohinj prislužil bodečo nežo, nič kaj laskavo priznanje, ki ni bilo naslovljeno le na Alpetour, ampak tudi na radovljiški izvršni svet, krajevno skupnost, turistično društvo, na druge turistične organizacije (Kompas, TTG . ..), na lastnike počitniških domov in hišic in na vse, ki so prisotni v Bohinju. Pa vendarle je kritika v prvi vrsti letela na škofjelo-" ški Alpetour, ki ga je občina v družbenem načrtu postavila za gonilno silo razvoja turizma v bohinjski dolini. Delegatka krajevne konference SZDL Bohinjska Bistrica j« na decembrski programsko volilni seji občinske konference SZDL Radovljica glasno in jasno povedala, da Bohinj nazaduje. Ceste so v slabem stanju, ponudba v trgovinah ne sledi potrebam kraja, kaj šele željam gostov. Onesnažujeta se jezero in Sava Bohinjka. Alpetour, ki je opredeljen kot nosilec razvoja turizma v Bohinju, neodgovorno ravna z družbeno lastnino, premalo vlaga in dopušča, da stavbe propadajo ... Gostišče Triglav — stanovanja za delavce Svet za varstvo okolja in koordinacijski odbor za pla- niranje in stabilizacijo sta januarja na pobudo Antona Tomana, predsednika občinske konference SZDL Radovljica, sklicala skupno sejo, na kateri se je vsul pravi plaz očitkov na rovaš Alpe-toura. Franc Jere, predsednik sveta za varstvo okolja, je bil najkritičnejši. »Gostišče Triglav v Stari Fužini je bilo zgrajeno zato, da bi bila v njem restavracija za goste iz zasebnih turističnih sob. Kaj je zdaj v njem?« se je vprašal. »Stanovanja za šoferje, kuharje, natakarje in druge Alpetourove delavce. Gostišče Črna prst v Bohinjski Bistrici propada, zadnjič je bilo obnovljeno pred 35 leti. Kanalizacija od Ribčevega laza do hotela Pod Voglom je zgrajena, pa se niso priključili nanjo. Nesnaga gre v jezero. Hotel Zlatorog ima čistilno napravo, vendar doslej ni delala. Žagarjev graben je grob in nedopusten poseg v naravo in povrh še nevaren za smučarje. Edino v Bohinju upade število nočitev ...« »Bohinj je kot trinajsto prase, vedno zadnji!« se je hudoval Janez Stare iz Bohinja. »Bohinjci nimamo več upanja, da bi Alpetour pospešil turistični razvoj. V Bohinju tozd, vodstvo delovne organizacije in sozda v Škofji Loki — to ne gre skupaj. Tudi Bohinjci morebiti nismo dovolj naredili za napredek, priznamo napake, toda trudili smo se. Tekaške tekme za svetovni pokal smo priredili zato, da bi svet spoznal to »luknjo«, da bi slišal za Bohini.« Malo zaslužka od prodaje deviz Alpetour bi moral že do konca septembra pripraviti študijo o razvojnih možnostih Bohinja, ki pa bo bržčas šele marca zagledala luč sveta. Načrti za novo petletno obdobje so ga prehiteli, vmes je treščila še nova devizna zakonodaja, ki je turističnim organizacijam odnesla pomemben vir dohodka — »šti-cungo« od prodaje deviz. Druge turistične organizacije so si z njo v preteklosti kar precej opomogle, Alpetourov tozd Hoteli Bohinj ne kaj posebno, ker je devize po precej nižji ceni dajal porabnikom znotraj sestavljene organizacije. Komisija za varstvo okolja in koordinacijski odbor za planiranje in stabilizacijo pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica sta sklenila, da še počakata do marca, potem pa se bo treba na osnovi študije odločiti, ali je Alpetour še lahko sam gonilna sila razvoja turizma v Bohinju ali ne. »Nesmiselna so pričakovanja, da bi v Bohinj vlagalo, denimo, Hotelsko turistično podjetje Bled ali katerakoli druga gostin-sko-turistična organizacija z Bleda,« je ob tem pripomnil Branko Cop iz blejske poslovne turistične skupnosti. »Pa četudi bi že kdo prišel v Bohinj z milijoni, najmanj dve leti ne bi mogel ničesar delati, ker kraj še ni »opremljen« za vlaganja.« Gostišče Crna prst v Bohinjski Bistrici je bilo zadnjič obnovljeno 1950. leta. Prevelik zalogaj: 1,7 milijarde za naložbe Kako so bodečo nežo in plaz očitkov sprejeli v Alpe-tourovem tozdu Hoteli Bohinj? »Ni mi bilo vseeno, ne zato, ker bi se počutil krivega, ampak zavoljo tega, ker Bohinj ni toliko napredoval, kot bi si želel,« je povedal direktor Drago Rizman. »Vseh očitkov ne moremo nasloviti na turistične organizacije. Čistilna naprava ni le stvar Alpetoura, temveč vsega Bohinja. Alpetour nima moči za ceste, telefonijo, kanalizacijo, preskrbo z vodo ... Kaj-dajejo Bohinju »vikendaši«? Nič. Le onesnažujejo ga! Kaj počitniški domovi? Nič. Motijo prodajo turističnih zmogljivosti! Zakaj se bohinjske delovne organizacije ne zgledujejo po slovenjegraški Lesni, ki od vsakega kubika lesa prispeva nekaj tudi za napredek kraja in za turistični razvoj?« se je vprašal Drago Rizman. Alpetourov tozd Hoteli Bohinj je lani z devizami zaslužil 230 milijonov dinarjev ali 44 odstotkov skupnega prihodka. Število nočitev v hotelih je bilo za 1800 manjše kot predlani (60 tisoč tujih in 59 tisoč domačih),.v kampu pa za stin tisoč večje. Hotel Zlatorog je bil 70-odstotno zaseden, Jezero 62-odstotno, ostali še nekaj slabše. Alpetour težko prodaja svoje zmogljivosti: od 635 postelj v šestih hotelih je le polovica B kategorije, vse ostale so C, D ali celo brez kategorije. Tozd Hoteli Bohinj ima za naslednje petletno obdobje lepe načrte, za katere pa že zdaj lahko rečemo, da jih ne bo uresničil, če devize (dinarji) ne bodo pritekali v Bohinj tudi iz nasprotne smeri — iz Škofje Loke in če ne bo pomoči drugih turističnih organizacij in bank. Ko smo sešteli zneske, zapisane ob načrtovanih naložbah, smo prišli do vsote 1,7 milijarde dinarjev. Številka se nam ob tem, da jih je lani ostalo za vlaganja le 70 milijonov dinarjev, zdi domala astronomska. Načrtujejo, da bodo že do 1. septembra izboljšali kamp v Ukancu in še letos uredili Triglav v Stari Fužini v prijetno gostišče B kategorije in zgradili čolnarno na Ribčevem lazu; v naslednjih letih pa razširili hotel Jezero in obnovili hotel D kategorije Pod Voglom, obnovili gostišče Črna prst (če se bo izkazalo, da je naložba gospodarsko opravičena) in zgradili vodovod na Vogel. TREBIJSKI MLADIJ Mladi se P TREBIJA - Kraj v K kraj s številnimi nara^1' ' in kulturnim življenje^ ^ pa je to vas brez turizfl* lr žabnega in kulturnega'13 la, brez telefona je, b?z marsičesa nima, s čim£c si žive mladinci, ki so> k( čeli so prve akcije, uSr*ule gani krajevne skupnost Trebijski mladinci bolj delavni med mj jov škofjeloških krajevni!1 nostih. Morda so vzr0> v razmere v kraju; mla^J; odločili, da jih po s^|vlj so ivu:: Čeh spremene. Žep v krajevni skupnosti budo vne akcije,saj vedo, ^.8tf^ si veliko stvari, ki bi /T,-treba urediti. Toda nJi*Car bra volja je bila zavf*1^ odgovorom, da mladi j1' . jah več'pojedo in P°P'^n pa naredijo. Tudi na ^f\C krajevne skupnosti ji** ^ davnega niso vabili, dih ne štejejo za enako' sogovornike. Vendar & s pali, temveč so na to o* ^ h z delom. Trideset ml* Več kako1 C. Zaplotnik Radovljica, januarja ^ nulem srednjeročne^ gojitvi. Ker zanjo lovr™1 z gozdarji in kmeti. 1? funkcionarja Zveze I* Z urbapizacijo j*i posegi v naravo se vljenjski prostor za kg] Ob zaostrovanju eWU: problemov je tudi goJftc divjadi vse težje ol^u kolikor toliko norm*ai vljenjske razmere z&iU »Za varstvo in goj^č jadi nismo poklicani V{ ci,« ugotavlja predse^, vršnega odbora Zv^V skih družin za Gorenj? nez Konc, »ampak *6Lr vorni tudi drugi upoC, prostora, zlasti gozoC kmetje. Od našega sKV( spoznanja, da k nar*V, ravnovesju znatno pfjc prav divjad, so v velijo odvisni rezultati njei^ tve. Sodelovanje je še toliko bolj, ker je tf>] renjsko lovstvo osno^j povsem amaterskem Se nju.« »ki V 28 družinah je nih približno 1750 lovC ) terih delo poteka na ljL hektarih lovnih povr^C radi sodobnejšega jenja so nekdanja tri£!; gojitvena območja zdM^ eno, gorenjsko obm^C povezuje lovišča vseb^. in kamniškega zavod^, rog. Takšna organiZJ omogoča tudi učinko reševanje skupnih vp1 posebno v odnosu g01 jad. »Kljub naraščanju lovcev in večanju ak* v loviščih je le težko1 čevati zahtevne pl** strela divjadi glede n* vo sestavo,« ocen j u jej vni tajnik zveze Bral* ljot in dodaja: »VečiA žin je v minulem sr«* čnem obdobju vseefl" gla načrtovani od*** meljnih vrst divjadi-prašičev, odstrel I devet družin, v nJ* Prelili 45, skupno P* planiran odstrel 92 ži^J lenjad načrtno goj'^ sporazumu z zavod< zorog in koroškimi , Karavankah, drugodjT nji dve leti zelo pov«** II-IIJLI1 JANUARJA 1986 REPORTAŽA «___ 9. stran ©mmmmm&LAS IflAJO VEČ p z dele fini, turistično postajališče, /i, z razgibanim družbenim ,it bila nekoč Trebija. Danes I in zanemarjena, brez dru-}^a niti enega samega loka-#} športnega igrišča in še njo druge vasi. Vendar v va-,)ako ne sme več ostati. Zasujejo le v sodelovanju z or-i ♦rajevni skupnosti je preple-^lo in preuredilo prostore v plovni šoli, prenovili so vitri-^ pripravili so očiščevalno (jcijo ob Sori, oživili kulturno jjjfljenje v kraju, začeli so po-^vljati avtobusno postajališ-* organizirali prvomajsko psovanje, izleta na Blegoš in ^glav, sodelovali so na obokih mladinskih igrah, prijavili poletne Igre brez meja, Jgnizirali nogometno tekmo ipd poročenimi in neporoče-m. in še marsikaj, kar je v JePnjih dveh letih razgibalo pijenje v kraju. Veliko časa jj dela pa so porabili tudi za 0,ipravo tretje številke svoje-tif glasila Pogled, v katerem ji skušali prikazati življenje J Trebiji. Pripravili so anke- Trebijski mladinci so tudi dobri zmagali na poletnih mladinskih to, rezultati pa so dvignili precej prahu zlasti med člani sveta krajevne skupnosti. Čeprav so jim ti očitali preveliko kritičnost, se je delo v organih krajevne skupnosti v zadnjem času precej spremenilo. Mladi pa se še vedno bojijo, da bo predvsem zaradi bližajočih se volitev spet ostalo vse le pri obljubah. Zanimivi so tudi ostali rezultati ankete, predvsem tisti, ki govore o tem, kaj krajane na Trebiji najbolj moti. To je usoda Doma pod Planino, ki je bil nekdaj turistično postajališče, sedaj pa iz le- ^ORGANIZACIJ i1 v amaterskem delu DseoS • '0vskih družin s Približno 1750 člani ie v mi" lovolj nacrtoyani odstrel divjadi, slabši pa so rezultati pri fVeza Zei?'^e' Je uresničitev naloge odvisna od sodelovanja in »o pr'P°m°gla tudi k zmanjšanju škod, ocenjujeta 1 za Gorenjsko Janez Konc in Branko Galjot. Co I5*? odstrel košut; lani CihSS*10? 27 košut in >Rli ipit nacrt zanJe Pre" fot irn n°V Pft Je Padl° d*" 'Wan^ma Pr»bHžno pol na- Wnuga Stevila- Tudi Pri >črtovan?m°i lani Povecali |Čeprav & ^zadele bolezni neka- ka °«strel s 130 iz - a»84 na kar 167 živali<€ Drenj aolez />sledno"^' 11 VrSt JO gorenjsko lovorih"-— le " >slednoal!kil? vrst- 50 člani I nin?..Spostovali ukrepe Pri SmSiK070 °mejitev. SiaviS 8arjah so se sicer >, venHekatera nova žaris-%*Mn1" intenzivnost obo-^0tavli2enjuJe- z veseljem ?c.aobai0večanJeštevila h" 3° Previdnm Svarijo' na5 b0_ Jaj kom Pri odstrelu in }kuŽennc;r0liraJ0 morebitno P* sofaJ- steklino- Zado" ^telinu - V 11 pri dlvJem fe v*?- pa se življenj-^evri ere za redke žival-1 »Ob 6 nadalJe slabšajo. ^oremoUSp.ešnem delu ne jhava n-1^1110 slabosti,« pri-|Wasnju-p Sednik Konc in fedvseii w,Pomanjkljivo je !»užin v . v,aganje lovskih I aivjad Jmišca in pasišča **»o Sp ' ^sedanjimi načrti f»aka dr,.«-1 obveznost, da uz,na ured. tri dese ti ne odstotka lovnih površin za te namene. Ker lovci nimamo na razpolago dovolj zemlje, pričakujemo sodelovanje gozdarskih in kmetijskih organizacij ter drugih uporabnikov prostora. Ob tem predvidevamo tesnejše sodelovanje z njimi tudi pri snovanju njihovih načrtov za posege v življenjsko okolje divjadi. To bo gotovo vneslo v amatersko delo lovcev več kakovosti.« V lovskih družinah so se lani lotili dogovarjanja s kmetijskimi organizacijami o preprečevanju škod zaradi divjadi in škod na divjadi. Sedaj se zveza lovskih družin za Gorenjsko pripravlja na podpis takšnega sporazuma tudi z gozdnimi gospodarstvi. Seveda bo treba dogovorjene ukrepe na obeh straneh spoštovati in uresničevati, da bi divjadi ohranjali primerne življenjske razmere in uravnali ponekod g narušeno naravno ravnovesje. K temu cilju težijo tudi letošnji načrti lovskih organizacij, ki so jih dali po sprejemu v družinah v razpravo in potrditev družbenopolitičnim skupnostim. Stojan Saje športniki. Takole so se borili in igrah brez meja. ta v leto bolj propada. Mladi, ki so si v kletni sobi hoteli urediti prostor za ples, pa so po dolgotrajnih pregovarjanjih i ostali tudi brez tega. Vendar so v preteklem letu vseeno pripravili štiri plese v gasilskem domu,, denar, ki so ga zaslužili, pa so porabili za izdajo glasila. »Za letošnje leto ne delamo velikih načrtov, saj je naše delo odvisno predvsem od trenutnih potreb. Pred kratkim so nam tudi v krajevni skupnosti predlagali delovno akcijo, skušali bomo urediti kopališče in igrišče, če bo seveda odobrena lokacija, ki jo že več let prestavljajo,« razmišlja predsednik osnovne organizacije ZSMS na Trebiji Matjaž Peternel. Mladi na Trebiji pravijo, da ne bodo čakali na spodbude za delo. »Zavedamo se, da mladi ne bomo mogli rešiti številnih težav, ki so se nakopičile v naši krajevni skupnosti. To pa bo mogoče, če bomo za delo pridobili vse vaščane, še posebej podporo in pomoč v krajevni skupnosti. Kajti rezultati ankete v našem glasilu kažejo, da vsi vaščani želijo spremembe in da nam zaupajo,« pravi Viko Oblak, urednik glasila Pogled in eden najbolj delavnih mladincev. Mladi torej želijo, hočejo delati. Bolj kot drugi se zavedajo, da je prihodnost kraja tudi v njihovih rokah. Vedo pa, da bo njihovo delo uspešno le ob podpori in sodelovanju vseh krajanov. V. Stanovnik Štefka Lovrenčič Brez staršev je rasla pri tujih revnih ljudeh v Vito-mercih v Slovenskih goricah. Devet kilometrov daleč je hodila v šolo v Cerkve-njak. Zanjo je lepo skrbela tudi socialna služba v Ptuju in ker je dobro naredila osnovno šolo, so jo dali na učiteljišče. Dve leti je bila v dijaškem domu v Ptuju, tri leta v Mariboru pri teti, s štipendijo in bratovo pomočjo je šlo. Njena prva služba je bila v Grajeni pri Ptuju, potem v Polenšaku in zdaj je že deveto leto v Bukovici v Selški dolini. Svoj poklic ima rada. Če bi šla še enkrat v šole, bi šla spet za učiteljico. Za karkoli drugega bi se odločila, bi zgrešila, razmišlja. Le še socialna delavka bi bila lahko, saj dobro pozna temne plati življenja. Le kdo bi znal bolje prosluhniti zapuščenemu otroku in pomoči potrebnemu kot človek, ki se je brez staršev prebijal skozi življenje? Morda je trajalo eno leto, preden je z ljudmi v Bukovici navezala stike. Potem so ip vzeli za svojo. Danes brez Štefke ne mine nobena prireditev v vasi, ne pri gasilcih, ne pri mladini, ne pri kmečkih ženah. Hoče sodelovati in dati svoj delež. Najbolj nesrečna bi bila, če bi pozabili nanjo. Domačini niso verjeli, da bo obdelovala njivo, ki sta jo z možem vzela v najem. Zmajevali so, da se to za to-varišico vendarle ne spodobi. Zakaj pa ne? Naj otroci vidijo, da je vsako delo častno, da nikomur ne pade krona z glave, če dela, tudi na njivi ne. Prvi in drugi razred uči. Pri otrocih se sprosti in najde zadovoljstvo. Nikoli je toliko ne iztirijo, da bi se hudo razjezila. Višjih razredov ne bi šla učit, ker je preobčutljiva, mimogrede bi jo užalili, pa bi se zjokala — zato ostaja pri najmlajših. Stara bukovška šola je med vojno pogorela. Po vojni so jo popravili, a je ostala še vedno stara. V njej sta dva razreda; mrzla sta, ker visoke lončene peči grejejo le tiste tik ob njih, da so vsi rdeči v obraz, ostale zebe. Telovadijo kar v razredu. Imajo pa kuharico, čistilko — vse, kar jim pritiče. Šola je potrebna obnove, centralne kurjave, novih oken, izolacije. Tudi stare šole se dajo lepo obnoviti, a bo njihova na vrsti šele leta 1988. Otroci si zelo žele lepšo šolo. Ne more pozabiti njihovih pogledov, ko jim je pokazala telovadnico v njihovi matični šoli v Pod-lubniku. Kako radi bi hodili v tako šolo z velikimi okni, s tako veliko telovadnico! Le tovarišico bi vzeli s seboj, to pa. Centralna šola sicer lepo skrbi zanje, na marsikaj pa pozabi. In da bi otroci ne bili prikrajšani, poskuša ustreči vsaki njihovi želji. Otrok ne smeš nikoli zavirati. Bomo poskusili, jim vedno na pol obljubi. Pa gredo v živalski vrt, na Brnik pogledat letala, z vlakom se peljejo do Ljubljane, ogledajo si vse otroška predstave v kinu in gledališču. Vesela je, da starši zmorejo te stroške, da imajo za vse razumevanje. Le to bi radi, da bi bila bolj stroga. A kričanje ni vse. Uspehi so dobri, ne le tu, tudi kasneje. Mar .ni to dovolj zgovorno, da so v dobrih rokah?! Šola na Bukovici se imenuje osnovna šola Tadeusa Sadowskega, po poljskem partizanu, ki je padel ob Sel-ščici. Takoj, ko je prišla, so jo opozorili na to spominsko znamenje ter na dva druga, pri Tomaževem in na Pra-protnem. Oskrbujejo jih po svojih najboljših močeh. Včasih sliši kakšno grenko prav na račun Tadeusovega spomenika. Tam okrog voda sproti odnaša posajeno grmič je. Otroke nerada pošilja tja, ker je cesta nevarna. Zato gre največkrat kar sama, vedno je pripravljena na obisk. Ze velikokrat se je zgodilo, da je prišla nenapovedana poljska delegacija obiskat grob. Le eno uro časa ima, a je Štefka vedno takoj v akciji. Enega otroka pošlje domov po domač kruh, drugega po zaseko, tretjega po žganje, recitatorji ponove pesmi, grob je v svežem cvetju. Proslava je v hipu pripravljena in delegacija lepo po domače postrežena, pa lahko čuti, da njihov sin leži med dobrimi ljudmi. Občinski odbor zveze borcev iz Škofje Loke ji je lani ob dnevu republike prav za to njeno prizadevnost podelil posebno priznanje. Hvaležna je, da so se je spomnili. Toda skrb za spomenike, pohodi od spomenika do spomenika so vendarle del vzgoje, pravi. Je še kakšen lepši in boljši način prenašanja tradicij naše borbe na mlade? Le če bodo mladi dobro poznali zgodovino svojega naroda in njegove žrtve, si ne bodo nikoli želeli vojne. D. Dolenc KDO IMA PREDNOST NA JELOVICI - KMETJE ALI GOZDARJI? Sožitje se neha na gozdnem robu Radovljica, januarja — Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri biotehniški fakulteti v Ljubljani z raziskavo dokazuje, da je krčenje bogatih gozdov Jelovice za pašnike družbeno nesprejemljivo, potratno in negospodarno. Nasprotja med pašništvom in gozdarstvom, ki se navzven kažejo predvsem v odnosih med pašnimi skupnostmi in gozdnimi gospodarstvi, se iz prejšnjega stoletja prenašajo tudi v sedanjost. V radovljiški občini so ponovno oživela z zahtevami pašnih skupnosti za razširitev pašnikov na Mošenjski, Lipniški in Selski planini. Valentin Benedičič (oče priznanega sadjarskega strokovnjaka iz Radovljice), je v študiji Zakaj naše planšarstvo v območju Gozdnega gospodarstva Bled tako nazaduje? zapisal, da so na Mošenjski planini že 1934. leta izločili 35 hektarov gozdov za pašne nemene. Osem hektarov so takoj prekopali, pognojili, posejali s travo, skratka uredili v pašnik, na katerem se je paslo osemdeset glav govedi. Med vojno so Nemci hleve in planšarske stanove na Mošenjski in sosednji Lipniški planini požgali, po vojni pa so kmetje postavili nove. V začetku šestdesetih let je oblast prepovedala pašo na jeloviških planinah. Kmetijska zadruga Radovljica je takrat podrla hleve in stanove na Lipniški in Mošenjski planini, gozdarji pa so, misleč, da je odločitev dokončna, pogoz-dili Mošenjsko in del Selske planine. Kmetijski zadrugi Bled in Bohinj sta se potem obrnili na Ustavno sodišče Slovenije, ki je odločilo, da se na Jelovici spet lahko pase živina. Pašne skupnosti od tedaj dalje zahtevajo razširitev paš- nikov na Mošenjski, Lipniški in Selski planini in se pri tem sklicujejo tudi na ugotovitev pokojnega gozdarskega inženirja Alojza Zumra, ki v knjigi Delež gozdov v slovenskem prostoru navaja, da se je v Slo- veniji površina gozdov v stotih letih povečala za 268 tisoč hek tarov ali za 36 odstotkov, medtem ko se je v deželah srednje Evrope le od 5 do 15 odstotkov. Bogati gozdovi dajo trikrat več kot pašniki Gozdno gospodarstvo Bled je zaradi zahtev pašnih skupnosti zaprosilo Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri biotehniški fakulteti v Ljubljani, naj z raziskavo ugotovi, ali je opravičeno krčenje gozdov na Jelovici za potrebe pašništva. Evegenij Azarov je s pomočjo kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov iz radovljiške občine dognal, da je »poseganje v gozd za izrabo gozdnih površin v pašne namene družbeno nesprejemljivo, potratno in negospodarno,« pri čemer je z izračunom dokazal, da bogati in kakovostni gozdovi Jelovice dajejo družbi trikrat več kot pašniki. Gozdovi so največje naravno bogastvo Jelovice. Na vsakem hektaru se »skriva« tristo kubikov lesa, kar je za tretjino več od slovenskega povprečja. Tudi izkoristek je nadpovprečen: več kot dve tretjini sta hlodovine, med katero je tudi precej resonančnega lesa (za glasbila in letalske dele). »Ali ne bi bil gospodarski greh takšno naravno bogastvo zlorabiti s krčitvijo, ko pa je bilo že v preteklosti mnogo gozdnih površin izkrčenih, vendar pašni opravičenci z njimi niso ravnali kot dobri gospodarji?« se sprašuje raziskovalec Evegenij Azarov, in do-.daja, da bi v Sloveniji že na obstoječih površinah lahke pridelali dovolj hrane, če bi jih le bolje izkoristili. 3300 hektarov pašnikov se zarašča Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so se v naši republiki pašniki, s katerimi so gospodarile pašne skupnosti, zmanjšali v obdobju med 1958. in 1982. letom s 46 na vsega 16 tisoč hektarov. V radovljiški občini se zarašča okoli 3300 hektarov pašnikov, blizu tri tisoč hektarov je že opuščenih, dva tisoč jih bo prav kmalu. Ob'tem, da se po nekaterih ocenah v Sloveniji zarašča kar sto tisoč hakmetij-skih zemljišč, gozdarji zahtevajo, naj se sožitje med pašništvom in gozdarstvom neha na gozdnem robu. »Nismo trmasti,« zatrjujejo. »Kmetijstvu bi odstopili tudi najkakovostnejše gozdove, če bi bilo to gospo-darsko.opravičeno.« Ne glede na to, kaj je pokazala raziskava, se pridružujemo mnenju inženirja Toneta Mastnaka iz Radovljice, da je bilo doslej vse premalo stikov med kmetijci in gozdarji. V naših planinah se gozdovi in pašniki prepletajo, zato je x\\x\-no, da kmetijci in gozdarji tesno sodelujejo in celostno rešujejo problematiko. Veliko škode je nastalo prav zato, ker vsaka panoga vidi le sebe. C. Zaplotnik GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 31. JANUARJA 1 Pred novo kolesarsko sezono Uspešne in zgodnje priprave pogoj za uspehe KRANJ, 29. JANUARJA - Le mesec dni počitka in že se začnejo priprave za novo sezono. Tako delajo danes vsi vrhunski športniki, tudi v kolesarskem športu. Kolesarji Save so priprave za novo sezono začeli že novembra in letos so na ci-klokrosih že pokazali svoje sposobnosti. Smo šele sredi koledarske zime, toda to ne moti vrhunskih športnikov, ki imajo že načrtovano letno pot na tekmovanjih doma in v tujini. Priprave za novo sezono so začeli tudi kolesarji kranjske Save, ki so med najboljšimi v državi ne samo v članski konkurenci, temveč tudi v kategoriji pionirjev, mlajših in starejših mladincev. V kranjskem kolesarskem klubu Sava so priprave na letošnjo sezono začeli že lani novembra. Mladinci in člani so že nastopali na ciklokrosih v Italiji in seveda tudi na republiškem prvenstvu v Novem mestu ter na državnem prvenstvu, ki je bilo to nedeljo v Poreču. Čeprav Savčani niso osvojili nobenega državnega naslova, so vendar dokazali, da so bile dosedanje priprave uspešne. In s takim delom bodo padaljevali naprej, vse do marca, ko se že začne kolesarska sezona. Na državnem prvenstvu v ciklokrosu je nastopilo več kot dvesto kolesarjev v vseh treh kategorijah. Pri mlajših mladincih je zmagal Zaletel iz Krke, medtem ko je bil Savčan Štular peti. Kolesar Krke iz Novega mesta Štangl je bil zmagovalec pri starejših mladincih, Zorman iz Save je bil četrti. V članski konkurenci je slavil No-vomeščan Papež, drugi je bil Rogo-vec Pavlic, na tretje mesto pa se je uvrstil Savčan Polanc, njegov klubski kolega Ropret je bil četrti. Bojan Udovič se je po kolesarski karieri posvetil trenerskemu delu. Že dve leti je poklicni trener mladincev kolesarskega kluba Sava. — Foto: F. Perdan Za delo z mladinci že dve leti skrbi bivši kolesar kranjske Save Bojan Udovič, ki dosega z mladinci v obeh kategorijah imenitne uspehe. »Lanska sezona je bila za naše mladince uspešna. Med mlajšimi mladinci smo ekipni državni prvaki, Borut Ječnik je prvak cestne dirke in prvak piste, Aleč Galof pa kronome-trski prvak na cesti. Pri starejših mladincih je Franci Ahačič zmagal Po ulicah Kranja, Aleš Kalan pa je v tej kategoriji dobil kar sedem drugih dirk. Z domačimi uspehi so povezani tudi uspehi na mednarodnih dirkah. Za letošnjo sezono smo priprave začeli že sredi novembra in se v Italiji udeležili že šest dirk v ciklokrosu. Enkrat je zmagal Grega Štular, Zorman pa je bil drugi ih tretji — torej je bil najuspešnejši na ciklokrosih. V soboto bodo člani in mladinci začeli ciklus priprav v Visokih Tatrah v ČSSR, ostali pa se bodo pripravljali na Pokljuki: nabirali bodo moč in splošno kondicijo, članska vrsta je bila že dvakrat po šest dni na pripravah v Poreču in z mladinci bomo tja odšli sredi februarja. Kmalu se začnejo dirke za Poreško riviero. V našem klubu je organizirana tudi pionirska kolesarska šola, ki jo strokovno vodi Franci Plestenjak, z delom pri mladincih pa je začel tudi Matjaž Zevnik.« D. Humer Šola sredi Himalaje Daulagiri- tu Sankanje Najboljši Marko Meglic FELD AM SEE — V tem avstrijskem kraju je bilo 13. mladinsko evropsko prvenstvo v sankanju s tekmovalnimi sanmi na naravnih progah. Naše mladince je na tekmovanje popeljal trener Jože Rakovec iz Železnikov. Najuspešnejši je bil Tržičan Marko Meglic, ki je osvojil 14. mesto. Razen njega so nastopili še Vili Rakovec, Edo Pohleven, Uroš Bahun, Tone Tušek in David Ve-likenja. REPUBLIŠKO PRVENSTVO SANKAČEV Trbovlje — Trboveljčani so pripravili 10. republiško prvenstvo v sankanju s tekmovalnimi sanmi na naravnih progah. Proga ni bila najboljša. Največ republiških naslovov so pobrali Gorenjci. Republiški prvaki so postali med mlajšimi pionirji Grega Špendav (Jesenice), med pionirkami Erna Pav-Čič (Idrija), med starejšimi pionirji Andrej Habjan (Železniki), med mlajšimi mladinkami Veronika Tolar (Železniki), med mlajšimi mladinci Boris Nastran (Železniki), med starejšimi mladinkami Tončka Štalec (Železniki), med starejšimi mladinci Rudi Basaj iŽelezniki), med članicami Tinka Tolar Železniki), med člani Teodor Kališnik Tržič), med starejšimi člani Milan Česen (Tržič), med mladinskimi dvosedi Nastran-Šturm (Železniki) in med člani Kališnik-Meglič (Tržič). POKAL KOROŠKE IN SLOVENIJE Sveče na Koroškem — Tu je bila druga sankaška tekma za pokal Koroške in Slovenije. Tekma je bila odlično organizirana. Od naših sankačev so se najbolje uvrstili Tončka Štalec med mladinkami, Marija Šmid me dčlanica-mi, Marko Meglic med starejšimi mladinci, Drago Česen med člani, Jože Frelih med starejšimi člani ter Nastran-Šturm in Česen-Česen v dvosedih. IGOR VERŠNIK ZMAGUJE Lobnik — Na naravni progi Lobnik na Obirskem na Koroškem je bila nova tekma v sankanju z navadnimi sanmi. Tekmovalo je nad 90 sankačev s Koroške in iz Tržiča. Tržičani so tudi tokrat posegli po vidnejših uvrstitvah. Igur Veršnik je med pionirji zmagal, Jelka Bubalo in Danica Ahačič sta bili med članicami druga in tretja, Mojca Hladnik je bila med veterankami peta, Rudi Veršnik in Jože Hladnik sta bila med veterani drugi in šesti, dobro pa so se odrezali tudi dvosedi Rudi in Igor Veršnik, Jože in Mojca Hladnik ter Jelka Bubalo in Danica Ahačič. Smučarski skoki Janez Debelak prvak Planica — Na 90-metrski skakalnici je smučarski klub Elektroteh-na Ilirija ob pomoči OK Planica in smučarskih delavcev Rateče dobro organiziral letošnje republiško prvenstvo za starejše mladince, ki so imeli nato še tekmo za pokal Cock-te. Naslov republiškega prvaka je osvojil član Elektrotehne Ilirije Debelak, ki je premagal Zupana iz Iskre Delte Triglava. Vrstni red — 1. J. Debelak (Elek-trotehna Ilirija), 2. Zupan (Iskra Delta Triglav), 3. R. Kopač (Alpina); ekipni vrstni red za pokal Cockta — 1. Elektrotehna Ilirija 190, 2. Titovo Velenje 162, 3. Iskra Delta Triglav 105, 4. Alpina Žiri 91, 5. Partizan Žirovnica 7. ,, -dh Državno prvenstvo v hokeju na ledu Visoki zmagi Jesenic in poraz Kompas Olimpije KRANJ, 30. januar — V desetem kolu tretjega kroga so največ potegnili Jeseničani, ki so v gosteh v Beogradu brez težav premagali Crveno zvezdo. Jeseničani so bili uspešni tudi v devetem kolu, ko so po izvrstni igri odpravili tudi vodilnega na lestvici,beograjski Partizan. Manj sreče so na drsališču Gorenjskega sejma v Kranju imeli hokejisti Kompas Olimpije iz Ljubljane. V soboto so res opravili s Crveno zvezdo, toda včeraj jim je bil Partizan premočan nasprotnik. S tem porazom se je Kompas Olimpija že znašla v položaju, ki bo v super finalu le za tretje mesto odigrala dve srečanji s Crveno zvezdo. Izidi — Crvena zvezda : Jesenice 2:6 (2:3, 0:0, 0:3), Kompas Olimpija : Parti zan 3:4 (1:2, 2:0, 0:2), deveto kolo - Partizan : Jesenice 1:5 (1:2, 0:3, 0:0), Kompas Olimpija : Crvena zvezda 6:0 (2:0, 1:0, 3:0). ljestvica * Partizan 10 6 1 3 41:30 17 Jesenice 10 6 0 4 47:33 15 Kompas Olimpija 10 5 1 4 38:40 12 Crvena zvezda 10 2 0 8 26:47 6 Pari jutrišnjega enajstega kola: Kompas Olimpija bo jutri ob 17.30 na ledeni ploskvi Gorenjskega sejma gostila Jesenice, v Beogradu pa bo srečanje med Partizanom in Crveno zvezdo. -dh Smučarski teki Kokričani vodijo Kranj — Zaradi pomanjkanja snega je moralo športno društvo Kokrica tekmo v smučarskih tekih za pokal Žita preseliti na Pokljuko. Pomerilo se je dvesto petdeset tekmovalcev in tekmovalk iz enaindvajsetih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli tekači s Kokrice, ki so v skupnem seštevku prevzeli vodstvo. Ekipe — skupno — 1. Kokrica 189, 2. Triglav 160, 3. Kranjska gora 140, pionirji — 1. Triglav 154, 2. Kokrica 129, 3. Rateče 58, pionirke — 1. Kranjska gora 110, 2. Brdo 100, 3. Lovrenc in Kokrica 59. Vrstni red — ml. pionirji (3 km) — 1. Mali (Kokrica), 2. Kašpar (Triglav), 3. Bašelj (Kranjska gora), ml. pionirke — 1. Mlakar (Kranjska gora), 2. Vrečko (Lovrenc), 3. Cerkovnik (Bohinj), st. pionirji (5 km) — l.Ažbe, 2. Mohorič (oba Triglav), 3. Ežen (Kokrica), st. pionirke — l.Zunkovič (Kranjska gora), 2. Fačur (Logatec), 3. Naglic (Kokrica). -dh Po dveh dneh slabega vremena, ki so ju tečajniki izkoristili za ponavljanje, so bili na vrsti izpiti. Najprej je bil praktični del, potem pa še teorija. Z odliko, se pravi za zlati znak, so izpite opravili trije: dve Šerpi in en Gurung. Zaradi zadnjega je prišlo zvečer do neljubih dogodkov. Pod vplivom rakšiia (nekakšno žganje) nekaterim Šerpam ni šlo v glavo, da je z najboljšo oceno izpit opravil nekdo, ki ni Serpa. Vendar sva s Petrom menila, da je Imam Sing to zaslužil in pri tem je ostalo. Tako se je zaključil sedmi tečaj za nepalske gorske vodnike. Naslednjega dne so vsi odšli po dolini navzdol proti Katmanduju, s Petrom pa navzgor proti prelazu To-rung in naprej pod vzhodna pobočja Daulagirija. Vreme je bilo tako slabo, da naju je že skrbelo, Če bova lahko prišla čez prelaz. V megli sva s težavo našla pot in se na drugi strani prelaza spustila v dolino Kali Gan-daki* Na večer tretjega dne sva ob poti na kamnu opazila napis: YU BAZA. Zraven je bila še puščica, ki je kazala na ozko stezo v strmem travnatem pobočju. Iz doline do baze je 1700 m višinske razlike. Midva sva napravila še dodatnih petsto metrov, ker sva v megli in dežju zašla. S pomočjo nosača, ki je prišel po zaostali tovor, sva le našla pot. Prav prijetno je po mesecu in pol priti med domače ljudi. Malo sva bila razočarana, ker ni bilo nič pošte od doma. Zato pa smo vsi, razen Petra seveda, hiteli pisati pisma, ki jih je on potem odnesel naravnost domov. Zjutraj se je pokazala stena in ledenik pod njo. Same gladke in mokre plošče,porasle s travo, za podstavek pa strašansko razbit ledenik. Ali Smučarski teki Državno prvenstvo na Jezerskem Kranj, 30. januar — Na Zlatiboru so zaradi pomanjkanja snega odpovedali letošnje državno prvenstvo v smučarskih tekih. Organizacijo te največje smučarske tekaške prireditve je prevzel tekaški klub Triglav iz Kranja. Že včeraj so se na Jezerskem začeli boji za državne naslove. Moški so v teku na 30 kilometrov startali ob 14. uri, takoj za njimi še ženske na 10 km. Danes je prost dan, jutri pa bodo solo teki. V moški konkurenci bodo člani in mladinci tekli na 15 km, start bo ob 9.30, ženske pa se bodo v konkurenci članic in mladink merile za naslove v petkilometrski smučini. V nedeljo bo ob 9.30 start moških štafet na 3x10 km, ženskih pa na 3x5 km. -dh Vabila, obvestila, prireditve šahovski turnir tretjekategornikov — Šahovsko društvo Kranj prireja v četrtek, 6. februarja, ob 17. uri v klubskih prostorih na Prešernovi 11 v Kranju turnir tretjekategornikov. Pravico do nastopa imajo vsi kranjski registirani šahisti pa tudi drugi, če bodo plačali pristojbino za turnir. Trije najboljši bodo napredovali v drugi kategoriji! Košar kar ice Save začenjajo s tekmovanjem — Začenja se drugi del tekmovanja v II. zvezni košarkarski ligi ženske, zahodna skupina. V njej nastopajo tudi košarkarice Sava Commerca iz Kranja. Prva tekma drugega dela med Savo in Marlesom Branik bo jutri, 1. februarja, ob 17. uri v dvorani na Planini v Kranju. Dve veliki sankaški tekmovanji v Podiju bel ju — Pod ljubeljska sankaška proga je stalno zasedena. Jutri, 1. februarja, ob osmih zjutraj bo zadnja od štirih sankaških tekem za pokal Koroške in Slovenije. Ta tekma bi morala biti v Železnikih, vendar so jo prenesli v Podljubelj. Obenem bo tudi generalka za veliko tekmovanje, ki bo od 7. do 9. februarja v Podljube-lju. Tu bosta dve tekmi: 3. državno prvenstvo v sankanju in 9. mednarodni Kozorogov pokal. Več o tej prireditvi v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa. Sankaški tečaj — TVD Partizan Tržič prireja na sankaški progi v Pod-ljubelju brezplačen sankaški tečaj. Prevoz na tečaj bo zagotovljen, s tečajem pa želijo Tržičani povečati zanimanje za sankanje. Tečaj se bo začel v j>onedeljek, 3. februarja, prijave pa sprejemajo do začetka tečaja v pisarni TKS Tržič ali pri Milanu Česnu v trgovini Veletekstil v Tržiču. Vabljeni na Trnovski maraton — V nedeljo, 9. februarja, ob 9.30 se bo začel na črnovrški planoti nad Idrijo 11. trnovski smučarski maraton. Obsegal bo tek na 42 kilometrov, mali maraton na 21 kilometrov, smučarski tek SLO na 12 kilometrov za JLA, TO in milico, partizanski tek na 7 kilometrov in pionirski tek na 8 kilometrov. Prijave bodo sprejemali od 6. ure zjutraj dalje na startu pred hotelom Bor v Črnem vrhu nad Idrijo. Informacije dajejo po telefonu (065) 77-013. Žensko šahovsko gorenjsko prvenstvo — Jutri, 1. februarja, ob 9. uri se bo začelo v Šahovskem domu na Jesenicah žensko šahovsko prvenstvo Gorenjske za lfto 1986. Tekmovanje bo predvidoma končano že v nedeljo, saj bodo igrali po skrajšanem sistemu. Pristojbina je 300 dinarjev za igralko in se plača v gotovini ob prijavi. Prijave sprejema glavni sodnik do 9. ure. bomo sploh našli pot preko te podrti- K( je?! Se Pa smo jo! Bila je izredno nevar 7. na, saj ledeni stolpi, ki se podirajo q ob vsakem dnevnem času, ne pozna* cu jo voznega reda. Štirikrat smo mora* |2| li preko njih, štirikrat smo nesli gla* jj ve naprodaj. Večkrat sem se preo odhodom spraševal, kaj neki me že* «| ne, kaj me sili na nevarno pot? . " Moram! Poiskali smo najvarneje n; prehod v danih okoliščinah. Vrh j*. O vabljiv. Višave so kot magnet, ko» O mamilo, po katerem tako neizmerno ^ hrepeni zasvojeno telo. p Naš največji sovražnik je bilo sla* ^ bo vreme. Od petinštirideset dni na hribu bi lahko lepe preštel na prste N ene roke. Več kot polovico dni je de* « zevalo ali snežilo, sicer pa je pihal s orkanski veter. . Z Na platoju (5900 m) smo postavil1 p dva šotora. Po tednu dni, ko nas je V Q bazi zasulo z več kot meter snega- |-smo jih morali poiskati pod tri metre debelo snežno odejo. Bali smo se, da bi se zgodba ponovila. Zato in žara* di večjega udobja, smo v led in snefl izkopali votlino. Potem ko smo se vsi štirje preseli' li na plato, se je začel naskok na vrb' En dan smo porabili za aklimatizaci' jo. Sledil je počitek, potem pa smo s« odločili za steno in vrh. Vzhodno steno, novo Slovensko smer, smo preplezali z enim bivB' kom. Drugi bivak smo si postavili ž* na višini 7600 m. Od tam naprej je bil teren vse do vrha nezahteven. To* da veter ni odnehal. Raztrgal.je še tor in nas prisilil, da smo si v zgod' njem jutru reševali življenja z M gom v dolino. V Himalaji je ostal še en dolg, ^ bi ga želel poravnati. Ostala je veli' ka bela gora in velika izkušnja — v gorah in med ljudmi. — konec — Andrej Štremfelj Srebrna palica Olimpiji JEZERSKO - Smučarski klub Do1 je moral zaradi pomanjkanja sneg* prestaviti smučarsko tekmo za Srebtf no palico na Jezersko. Tekma, na kat* ri je nastopilo nad dvesto tekačev in ter kačic, je bila ob pomoči SK Triglav odlično organizirana. Na startu ni bilo le tekmovalcev, ki nastopajo v tujini. Vrstni red — člani (15 km) — 1. Tar-man (Kranjska gora), 2. Kofler (Mojstrana), 3. Trstenjak (Kranjska gora); ml. člani (15 km) — 1. Katrašnik (Triglav); st. mladinci (10 km) — l.VodU-šek (Lovrenc), 2. Kolman (Triglav); ml-mladinci (10 km) — 1. Klofutat (Kranjska gora), 2. Šorli (Triglav); st. mladinke (5 km) — 1. Bešter, 2. Hočevar (obe Triglav); ml. mladinke (5 km) — 1. Sre-bot (Črna), 2. Naglic, 3. Rutar (obe- Kokrica); moštveni vrstni red — 1. Unior Olimpija 95, 2. Brdo 83, 3. Triglav 70. -dh Od vsepovsod Uspel rokometni turnir — Rokometni .klub Termopol iz Škofje Loke je pripravil rokometni turnir v počastitev praznika Škofje Loke za mlajše in starejše pionirje. Pri mlajših pionirjih so zmagale Prule pred Termopolom, Krškim in Slovanom. Pri starejših pionirjih pa so slavili igralci iz Krškega. Drugi je bil Slovan, tretja ekipa Prul in četrti domačini. Praktične nagrade so. prispevali Termopol, Šešir, veletrgovina Loka in Peks. — M. Primožič Zimski košarkarski turnir — Košarkarski klubi iz radovljiške občine so se dogovorili za organizacijo zimskega košarkarskega turnirja. Sodelujejo moštva Plamen iz Krope, Asparagus iz Radovljice, Veriga iz Lesc in Železar t Jesenic. Na prvem turnirju v Kropi je zmagala Veriga pred Plamenom, Aspa-ragusom in Železarjem. Drugi turnir je bil v Radovljici, kjer pa je manjkala ekipa Železarja in zato dobila negativno točko. Zmagal je Plamen pred Verigo in Asparagusom. Vodita ekipi Plamena in Verige. Februarja bo turnir na Jesenicah, marca pa v Lescah-— B. Zupan Dobro obiskano predavanje — Nad 150 ljudi se je zbralo v tržiškem Cankarjevem domu na predavanju Iztoka Tomazina o vzponu na Daulagiri in prvem poletu z zmajem s Himalaje. To-mazin je predavanje popestril z okrog 250 barvnimi diapozitivi. — J. Kikel Novak ubranil naslov — V Škofji Loki je bilo namiznoteniško prvenstvo posameznikov, ki tekmujejo v gorenjski ligi. Organizator tekmovanja je bil LTH iz Škofje Loke. Tudi letos je zmagal Novak (Sava), drugi pa je bil presenetljivo Korenjak (Gumar). Sledijo Zore (Jesenice), Buh (Jesenice), Bec (Gumar) in Vidic (Sava), Podrekar (Jesenice), Rant (LTH), Starman (Kondor). Mrgole (LTH) itd. - J. Starman VELIKO PUSTNO RAJANJE NA JEZERSKEM Z GLOBTOUROM IN KLUBOM NEDELJSKEGA DNEVNIKA 8. FEBRUARJA. Inf.po tel.: 061/311-164. A CTEK, 31. JANUARJA 1986 IVA IVI--UDVCOMLn, KOMPAS' JUGOSLAVIJA ^PASOVA ZIMA 85/86 7 Hn V dos,eJ najbogatejšem katalogu s ponudbo LI li aH smučarskih aranžmajev v JUGOSLAVIJI, ITA-UJH. AVSTRIJI in FRANCIJI. Odhodi v februarju in mar- nulr!reJ?hko med namestitvijo v HOTELIH, APARTMAJIH al, ZASEBNIH SOBAH. ^EN-ZIMA-POMLAD navd v • ' k* ^e namen3en vsem, ki jih smučanje ne OR N/rrvn!e' boste našli ponudbo 7-dnevnih aranžmajev Oro» • • U' na KONTINENTU ter v ZDRAVILIŠČIH. NPBTaramo avtobusni prevoz v ISTRO in KVAR-PRid nedelJske letalske prevoze v DUBROVNIK. hSS(i,?OĆAM0: Zimski oddih na MALEM LOŠINJU / hotel AURORA DUrda S£NIOR KLUBOMA v hotelu KOMPAS v šp qck7.VNIKU in hotelu PARK v ROVINJU se je pridružil Zaht KLUB v hotelu TEUTA/RISAN- pr evaite posebno ponudbo 7-dnevnih aranžmajev s nDRra»morn aktivnosti, prilagojenim starejšim. ORGANIZIRANI PREVOZ! IZLETI • DNEVI MIMOZ IN »VELIKA FEŠTA« (Dubrovnik- Hercegnovi), odhod: 7. 2.-9. 2. (letalo) fUSTNO RAJANJE V KOČEVJU, 7.2. in 8.2. (avtobus) PLES V MASKAH - TOKRAT NA BRIONIH, £A 8. MAREC VAM IZROČAMO CVET NA BRIONIH, 7. 3.-9. 3. I Vn P0MLADNI DAN NA BRIONIH, 21. 3.-23. 3. jOJVODINA — gurmanska tura, odhodi: I vrf\2~~2. 3. in vsak petek (letalo) O^VODINA — Fruška gora — Palićko jezero, odhodi: 28. 2.-2. 3. in vsak petek (letalo) 9 fOMLAD NA VISU, odhodi: 27. 2.-29. 2. in vsak 1 5Sn£k (avtobus - gliser) ' "REŽIVITE DAN V DUBROVNIKU (enodnevni It rv^ 2 štalom), odhodi vsako nedeljo • OD BAŠČARSIJE DO STRADUNA: 28. 2.-2. 3. ter ft JSk petek (letalo) w OD MlLJACKE DO TARE, odhodi: 28. 2.-2. 3. ter * X^k Petek (letalo) k?tAREC NI A DUBROVNIK JE DUBROV-NfK, odhodi: 6. 3.-9. 3. in 13. 3.-16. 3. ISIa^i nrtamo naročila zaključenih skupin za ogled |If ŽALNEGA PARKA BRIONI. Pokličite nas na te-«Tonski številki: 331-350 in 331-352. HJAS JUGOSLAVIJA IN NAMA LJUBLJANA Paca A- DA OBIŠČETE NOVO POSLOVALNICO KOM-p bA V VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI (pritličje). 7WG UG0DNEGA NAKUPA ODSLEJ V NAMI TUDI JURISTICNE STORITVE! TELEFON: 221 878 ALPETOUR kALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ VAS VABI V SOBOTO. 8., in V TOREK, 11 februarja 1986 NA VESELO PUSTOVANJE v restavracijo in vinoteko hotela. Najboljše tri maske v restavraciji in vinotoki bodo nagrajene. MASKE ZAŽELENE. Rezervacije in informacije v recepciji -hotela ali po telefonu 23-650.- TURISTIČNA AGENCIJA PUSTOVANJE • V Opatijo z »veselim vlakom« 8. in 9. februarja iz Maribora, Celja in Ljubljane • Na Goričko (Prekmurje); 9. februarja na BOROVO GOSTOVANJE, z avtobusom, enkratna in redka priložnost! DUNAJSKI KONCERT • Večerni izleti v Zagreb na koncert dunajskega orkestra Johann Strauss, 28. februarja iz Ljubljane in Maribora, 1. marca iz Ljubljane; z avtobusom POMLADNA ITALIJA • V Verono na mednarodni kmetijski sejem ter obisk Padove: 15. in 16. marca, z avtobusom iz Ljubljane • V Benetke: enodnevni izlet 8. marca s posebnim vlakom DOŽIVETJE RIMSKE POMLADI • 6—10. marca, z rednim vlakom iz Ljubljane, trije dnevi v Rimu POUČNA VIDENDA V OPATIJI • 31.1.—2. 2. in 21.2.—23. 2. z rednim vlakom iz Ljubljane. Predavanje in opravljanje izpitov za voditelje motornih čolnov ZIMZELENA OPATIJA • Teden (22.2.—1.3.) s strokovnimi ogledi rastlinstva v sodelovanju z revijo Moj mali svet. Z rednim vlakom iz Ljubljane. Informacije in prijave: Poslovalnica Ljubljana, Titova 40, tel.: 325-646, poslovalnica Bohinjska Bistrica, tel.: 76-145. Jivsi motomat W20 CELOVEC, Siebenhiigelstrasse 15 ^lefc-n: 9943-4222/23350, 23483 JjROKOVNA TRGOVINA ZA AVTOMOBILSKI 1J* Motorni ter splošni avtomaterial: *?°0(toija in nudi rezervne dele za vse vrste bencinskih in diesel °torjev in različne rezervne dele za vse tipe osebnih, tovornih vt°niobilov in traktorjev: Z !S*e (Nural, Hepolite, Borgo) DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA Preddvor objavlja prosta dela in naloge POMOČ PRI PRIPRAVI IN KUHANJU HRANE — 1 delavka Pogoji: — osnovna šola — higienski minimum — trimesečno poskusno delo, delo v dveh izmenah — smisel za red in čistočo. OD 47.000 din. Rok za prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi, o izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po objavi. . — tesnila v garniturah jn Posamezna za cilindrske glave Jer za ventilne pokrove "Ure za olje, zrak, nafto in hidravliko ^ °dmične gredi cilindrske glave — obloge za zavore ^ kompletne sklopke _ oiske za sklopke ^ oiske za zavore amortizerje batne obročke motorne ležaje ventile ventilna vodila ojnične puše kemični izdelki nosilci za smuči motorne verige garniture čelnih zobnikov vodne črpalke tesnilno maso OLYKON - oljne dodatke svečke izpuhe, itd. DEŽURNI VETERINARJI od 31. 1. do 7. 2. 1986 Za občino Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, Kranj, tel.: 25-779 ali 22- 781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23- 518 za občino Škofja Loka DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 60-580 MARKO OBLAK, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.:60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice FRANC PAVLIC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 ZA BLAŽITEV VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV, ZA DOBRO POČUTJE, ZA MOČ ... najrazličnejše čajne mešanice in izdelki iz zdravilnih zelišč. IVANTOMAŽINČ1Č DOBRAVA 24/B 66310 IZOLA Lastna prodajalna TAVŽENTROŽA Cankarjev drevored 9 66310 IZOLA Odprto: od 8. do 12. in od 16. do 18. sobota od 8. do 12. Tel.: 066-62-800 Naše izdelke pošiljamo tudi po pošti. Ob naročilu po možnosti priložite zdravniško diagnozo. Čajne mešanice, Tavžentroža ŽENSKI ČAJ, MOŠKI ČAJ, ISTRSKI ČAJ DOBITE V TRGOVINAH! IZBRALI SOZMVHS ffigBMERKUR KRANJj V MERKURJEVI prodajalni VELEŽELEZNINA na Koroški cesti 1 v Kranju imajo veliko izbiro vseh vrst varilnih aparatov Gorenje - Iskra, stabilne vrtalne stroje, kompresorje, peskalnike, omare z orodjem ali brez UNIORJA IZ ZREČ, hobi mizarske stroje in druge predmete. ^^SERIJE IN KAROSERIJSKI DELI ZA VSE EVROPSKE ^MOBILSKE ZNAMKE 800Pmdfte Preko Ljubelja, zavijte pri 4. semaforju na levo (pred podvozom) in metrov naravnost. STaNxESITE s SEBOJ TA OGLAS, DA DOBITE DO 30 % POPU-* NA OMENJENE MATERIALE. lcakujemo vaš obisk! Govorimo tudi slovensko! ©LIWV POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem OBČINA KRANJ Sekretariat za notranje zadeve Vse delovne ljudi in občane občine Kranj obveščamo, da bo v skladu s 16. členom Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SRS, št. 7/74) od 1. 2.1986 od 10. 3.1986 razgrnitev splošnih volilnih imenikov za volitve članov delegacij krajevnih skupnosti in za posamezno glasovanje o izvolitvi članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Razgrnitev volilnih imenikov bo za mestno območje občine na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Kranj, za zunaj mestna naselja pa na sedežu pristojnega krajevnega urada vsak dan v času uradnih ur. Vsak delovni človek in občan ima pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek. GLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 31. JANUARJA 1 B! KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Delavski svet razpisuje dela in naloge: 1. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA, ORGANIZIRANJE, VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA V SEKTORJU 2. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA, ORGANIZIRANJE, VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA V SEKTORJU Poleg zakonskih pogojev se za sklenitev delovnega razmerja od kandidata zahteva še: pod 1. — da ima visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na tem področju dela — da ima višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na tem področju dela — da se zavzema za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov — da izpolnjuje druge pogoje, predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini pod 2. — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu — da se zavzema za razvijanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov — da izpolnjuje druge pogoje, predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Delavca se imenujeta za 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Pri opravljanju del in nalog imata delavca posebna pooblastila in odgovornosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, Kranj. Kandidati bodo pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. ■lino« DINOS LJUBLJANA Delovna organizacija za pripravo sekundarnih surovin TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN, LJUBLJANA, Titova 118 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA TOVORNJAKA in SKLADIŠČNEGA DELAVCA — 1 delavec za delovno enoto Kranj, skladišče Škofja Loka, Tavčarjeva 11 Pogoji: — poklicna šola za voznike, 6 mesecev delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za nadomeščanje delavca zaradi odhoda v JLA. Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Titova 118, v 8 dneh po objavi oglasa. KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Komisija za delovna razmerja na podlagi sklepa objavlja oglas za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas: 1. OPRAVLJANJE DEL IN NALOG KURJAČA - VZDRŽEVALCA Pogoji za sprejem so naslednji: — da ima poklicno šolo ustrezne usmeritve — eno leto delovnih izkušenj — tečaj za kurjača Poskusno delo je v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijave. ORGAN ZA VODENJE POSTOPKA O PREKRŠKU ŠKOFJA LOKA, Titov trg 11 objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORKE Pogoji: — 2- oziroma 4-letna upravno administrativna šola — 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Organ za vodenje postopka o prekršku, Škofja Loka, Titov trg 11. Kandidate bomo o izboru pisno obvestili. Osnovna šola BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi. Osnovna šola MATIJA VALJAVEC PREDDVOR Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge VARUHINJE v vrtcu Janček na Visokem za določen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 24. februarja 1986. Pogoj: — šola za varuhinje. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. Osnovna šola STANE ŽAGAR KRANJ Svet šole razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: — delo v popoldanskem času, enomesečno delo. Nastop dela takoj. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge v: TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ 1. ORGANIZATORJA POSLOVNEGA IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA AOP — 2 delavca 2. VODENJE POSLOVALNICE RAC Brnik 3. KOORDINATORJA - VZDRŽEVALCA RAC 4. VOZNIKA AVTOBUSA ZA DE KRANJ — 5 delavcev 5. SPREVODNIKA ZA DE KRANJ 6. SPREVODNIKA ZA DE ŠKOFJA LOKA Pogoji: pod 1. — visoka oziroma višja izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na področju AOP ali v prometni dejavnosti, trimesečno poskusno delo pod 2. — višja oziroma srednja izobrazba tehnične, prometne ali ekonomske smeri in 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v dejavnosti cestnega prometa, test s področja dela pod 3. — srednja izobrazba tehnične ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v strojni stroki, trimesečno poskusno delo pod 4. — šola za voznike ali poklicna šola avtomehanske stroke in izpit D kategorije, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot leto na delih poklicnega voznika, trimesečno poskusno delo in test s področja dela. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Kranju, Tržiču, Cerkljah in Kamniku, pod 5. in 6. — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Zeželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče za DE Kranj v Kranju, za DE Škofja Loka v Žireh. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, razen pod točko 2., kjer delovno razmerje sklenemo za določen čas — za 1 leto. DO CREINA DS skupnih služb Kranj ČISTILKO Pogoji: — NK delavka in 1 leto delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. m TEKSTILINDUS MJM' Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosta dela oziroma naloge v DS skupne službe: VZDRŽEVALNO ENERGETSKA SLUŽBA - obrat I 1. KLJUČAVNIČARSKA DELA - 5 delavcev Pogoji: — ključavničar — zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo 2. KLEPARSKA DELA I Pogoji: — klepar, eno leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo 3. INŠTALATERSKA DELA II Pogoji: — monter vodovodnih naprav, — eno leto delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo 4. ELEKTRIKARSKA DELA - 5 delavcev Pogoji: — elektromehanik, — zaželene delovne izkušnje, — dvomesečno poskusno delo 5. BRUŠENJE Pogoji: — brusilec, eno leto delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 14 dneh po opravljeni izbiri. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž 1 \B( IES roj Bon Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalPdb za nedoločen čas s polnim delovnim časom: * 1. VODJE PRIPRAVE PROIZVODNJE v predeloval^ fc obratu 2. VODJE VZDRŽEVANJA ELEKTRONIKE Pog 3. TEHNOLOGA 4. VZDRŽEVANJE ELEKTROHIDRAVLIČNIH VRTAL** GARNITUR 5. KV RUDARJA — več delavcev 6. VOZNIKA JAMSKE MEHANIZACIJE — več delavcev 7. KURJAČA PARNIH KOTLOV Pogoji: pod 1. — visoka izobrazba kemijske ali metalurške smeri VO — do 2 leti delovnih izkušenj v g pod 2. — dipl. ing. elektrotehnike — 3 leta delovnih izkušenj Poj pod 3. — dipl. ing. rudarstva — 3 leta delovnih izkušenj pod 4. — KV elektrikar, elektroinstalater — 2 leti delovnih izkušenj pod 5. — KV rudar, 3-letna poklicna šola — 2 leti delovnih izkušenj JO pod 6. — KV delavec — rudar, strojnik, voznik ^ — strojnik TGM ^8 — vozniški izpit C kategorije e' — 2 leti delovnih izkušenj pod 7. — KV ključavničar oziroma drug ustrezen poklic I — izpit za upravi j alca visokotlačnih kotlov — stroj*-— kotla l — 2 leti delovnih izkušenj, 4-izmensko delo Za vsa dela je določeno poskusno delo. Zahtevamo tudi šno zdrflvniško spričevalo pred sklenitvijo delovnega raz^ j a. Izmensko in jamsko delo je za dela pod št. 4., 5. in 6. Kandidati naj prijave z dokazili in s spričevali o izpolnjeva^S^ pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. O izbiri bodod*! veščeni v 30 dneh. PROTOKOL V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE To; SR SLOVENIJE ae Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavljaj la in naloge za protokolarni objekt BRDO: 1. STROKOVNE SODELAVKE , — za določen čas, nadomeščanje delavke, ki je na porodno; škem dopustu r 2. TEHNIKA STREŽBE oziroma NATAKARJA ta — 2 delavca — 3. KUHARJA — 2 delavca * 4. KUHINJSKE POMOČNICE p — 2 delavki [° 5. SOBARICE — 4 delavke 6. TEHNIKA - LOVCA 7. GOZDARSKEGA TEHNIKA 8. KMETIJSKEGA DELAVCA — 2 delavca 9. GOZDARSKEGA DELAVCA — 2 delavca 10. PARKOVNEGA VRTNARJA — 2 delavca 11. VZDRŽEVALCA - ELEKTROTEHNIKA - jaki tok 12. VZDRŽEVALCA - ELEKTROTEHNIKA - Šibki tok 13. VZDRŽEVALCA PLESKARSKIH STORITEV 14. VZDRŽEVALCA STROJNEGA PARKA Po Pc Za P( pogoji: pod 1. -Pi — višja izobrazba gostinske, ekonomske, ali upravne sm^sj tri leta delovnih izkušenj, znanje strojepisja, pasivno if* nje tujega jezika, dvomesečno poskusno delo dva mesec« pod 2. — program štiri- ali triletnega srednjega izobraževanja, siJ»' strežba, eno leto delovnih izkušenj, dvomesečno poskus" delo pod 3. %, . — program triletnega srednjega izobraževanja, smer kub* šest mesecev delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno * lo pod 4. in 5. ■ • 4 — osnovna šola in skrajšani program ustreznega srednja izobraževanja, šest mesecev delovnih izkušenj, dvom*' čno poskusno delo pod 6. in 7. j — program štiriletnega izobraževanja ustrezne smeri, vo2*j ški izpit B kategorije, dve leti delovnih izkušenj, dvorni čno poskusno delo pod 8., 9. in 10. . a — osnovna šola in skrajšani program ustreznega srednjej| izobraževanja, zaželen vozniški izpit B kategorije, pod ]. pa program triletnega ustreznega izobraževanja, Šest & secev delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno efelo pod 11., 12. in 13. , — program štiriletnega ali triletnega srednjega izobrazb nja ustrezne smeri, vozniški izpit B kategorije, zaželel pit za kurjača nizkotlačnega kotla, dve leti delovnih i^ šenj, dvomesečno poskusno delo pod 13. > — program štiriletnega ali triletnega srednjega izobraže nja ustrezne smeri, vozniški izpit B, C, E in F katego^ dve leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo a S kandidati od št. 2. in do 14. bomo sklenili delovno razmeJ za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z doka . o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom naj kandidati Pj ljejo v 8 dneh po objavi na naslov Protokol v izvršnem & $ skupščine SR Slovenije, Komisija za delovna razmerji osebne dohodke, 61000 Ljubljana, Prešernova 8. ■ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem ^ ranju prijav. i lEK. 31.1ANUABIA1986 OBVESTILA, OGLASI OSMRTNICE 13. stran (mmmmmsiLAS |BC POMURKA, HTDO GORENJKA, n. sol. o. IESENICE, Prešernova 16 TOZD Hoteli Kranjska gora, n. sol. o. Borovška-99 pdbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge ^URNALISTA r hotelu Larix Pogoji: - dokončana srednja ekonomska šola ali srednja ad-I niinistrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje enega tujega jezika — trimesečno poskusno delo — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen cas s polnim delovnim časom. >ZD Gostinstvo Jesenice, n. sol. o., Titova 53 H>or za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge K>DJE SKLADIŠČA v glavnem skladišču Pogoji; - dokončana srednja ekonomska šola — 2 leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo ~ delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na objavljena dela in naloge vodje skladišča se lahko prijavijo le moški z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati naj pisne priiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Z 8 dnehfe dneva objave pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 16, Kadrovska služba. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, deda, brata in strica FRANCA SMOLEJA mlekarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. HVALA VSEM, KI GA BOSTE OHRANILI V LEPEM SPOMINU! VSI NJEGOVI MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.soLo., KRANJ. JLA2 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene žene, mame, babike, sestre, tašče in tete MARIJE SUHADOLNIK iz Čirč pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, -znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem strokovnih služb Ibija in zdravstvenega doma Kranj, KS Čirče za podarjeno cvetje in izkazano pozornost v teh težkih dneh, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za poslovilno petje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. VSI NJENI Kranj, 23. januarja 1986 ^aša prosta dela in naloge v25° AGROMEHANIKA KRANJ unviN in SS MEHANIKOV ali OBLIKOVALCEV KOVIN in KROJNIH TEHNIKOV j *a dek> v proizvodnji kmetijske mehanizacije Iva nudi kandidatom možnost za razvoj, stimulativne oseb { aohodke in dobre delovne razmere. te TOZD KMETIJSTVO KRANJ T 2 GOZDARJA , za strojno spravilo lesa in pridobivanje lesa osebni pogoji: r 6 mesecev delovnih izkušenj, zaželen je izpit B kategorije te TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF t \ KEMIJSKA STROJNA, ELEKTRO ah ŽIVILSKA TEHNIKA za dela in naloge vodenje izmene v rafinaciji in upravlja- fcJH? s cistilno napravo Poseben pogoj: odslužen vojaški rok I KEMIJSKEGA TEHNIKA Pn^0?ravlianJe laboratorijskih del L0sf^ pogoj: leto delovnih izkušenj KLJUČAVNIČARJA ali ELEKTRIČARJA PosebnT ravlianJe s Parnim kotlom ^ izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov 0 mesecev delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok ^NIPUlanta * zajemanje dokumentov na vhodni medij se»ni pogoj- Ssln? °PeraterJa na disketni enoti' 3 meS6Ce delovnih 1Z" CoLPruiiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev psr^ema ka^ovski sektor M KŽK Gorenjske, Kranj, JLA2, v Qneh Po objavi. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, ata, brata, dedka in pradedka SLAVKA ŠTREKLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala družinama Hvasti in Triler za vsestransko pomoč. Hvala tudi sindikatu in gasilcem Planike za darovano cvetje in poslovilne besede. VSI NJEGOVI Drulovka, 20. januarja 1986 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage mamice, žene, hčere in sestre MILICE COF se vsem najlepše zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, še zlasti Markovim in Oblakovim, dr. Kešetu, gospodu dekanu in pevcem. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Virlog, 21. januarja 1986 D°MDr ia* * jANRA BENEDIKA RADOVLJICA komisijo in nal0ge-Za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela ^ I2VAJANJE TAJNIŠKIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL ČIŠČENJE SOB IN SKUPNIH PROSTOROV - 3 delavke ' ^MOC PRI PRIPRAVI HRANE 1 CISCENJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče ANGELE TANCEK se iskreno zahvaljujemo dr. Zdravku Černetu, patronažni sestri Saši, vsem sosedom, predvsem Črno-logarjevi mami, sorodnikom in vsem ostalim. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Lesce, 21. januarja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ____ PISOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številčno spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam lajšali bol z ustnimi in pisnimi izrazi sožalja. Zahvalo dolgujemo zlasti dr. Repičevi in osebju Kliničnega centra v Ljubljani, kolektivom Iskra Telematika — tozd MKD, Tekstilindus in OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj. Iskrena zahvala KS Visoko, GD Visoko, vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem Vigred in duhovniku za pogrebni obred. Iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč, posebno Andreju Lapanji, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. ŽALUJOČI ŽENA DRAGA IN HČERKA ZVONKA Z DRUŽINO Milje, 28. januarja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, žene, sestre, tete in tašče IVANE ANDOLŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani in internemu oddelku Bolnišnice Jesenice za skrb in nego. Zahvaljujemo se kolektivu Izolirke Jesenice in blagovnici Železniki za podarjeno cvetje, pevcem iz Bohinja in Železnikov za petje žaloshnk, tov. Francki za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Bohinj, Zali log, 28. januarja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega ata JOŽETA DENŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hči Marija Šubic z družino Škofja Loka, 22. januarja 1986 P°goji; Pod i Pod 2. Pod 3. Pod 4. delaJF* *°*ko t- združujemo za določen čas - nadomeščanje Pa z« • ki 3e na porodniškem dopustu, za dela pod točko l. Časndel*vko za določen čas in za 2 delavki za nedoločen cen ?T a in naloge pod točkama 3. in 4. združujemo za nedolo-tri m • P°skusno delo za vsa navedena dela in naloge traja smiselSeCe- Poseben pogbj za opravljanje navedenih del je za delo s starejšimi ljudmi. «E SKUPNIH PROSTOROV — dokončana srednja šola upravnoadministrativne ali ekonomske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj r* dokončana osnovna šola, opravljen tečaj iz higienskega minimuma dokončana osnovna šola, opravljen tečaj iz higienskega minimuma dokončana osnovna šola, tečaj za čistilke in sobarice, uspešno opravljen tečaj iz higienskega minimuma ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene in mame IVANKE KAMENIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali in izrekli ustno in pisno sožalje, poklonili cvetje in jo številčno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Servisnemu podjetju Kranj, Iskri — tozdu Terminali — gospodu župniku iz Stražišča in družini Kotar. Žalujoči njeni: mož Slavko, hči Zdenka in Rado ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice NEŽE ZAPLOTNIK so iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Kranj za nego, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Merkurja, Planike in Iskre za izraze sožalja in toliko podarjenega lepega cvetja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo naklanskim pevcem za petje žalostink, Alojzu Ma-rinšku za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Naklo, 20. januarja 1986 GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 31. JANUARJA mE MALI OGLASI «ei.:27-960 certa J1A16 aparatl.rifojl Prodam TRAKTOR deutz torpedo 4506. star 4 leta, in PUHALNIK grič z motorjem. Rozman, Križe 73_661 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje. Nabernik, Kokrški log 13, Kranj ____ _966 ~ Prodam skoraj nov TRAKTOR IMT ferguson 542. Naslov v oglasnem oddelkih__968 Prodam CB POSTAJO globephone, s carinsko deklaracijo. Eržen, Zg. Bit nje 195, Žabnica_969 RAČUNALNIK spectrum 48 K, prodam. Telefon 064/45 236 popoldan 970 Prodam CIRKULAR za obžagovanje lesa. Naklo, UI. Pavle Medetove 39 971 Prodam TELEVIZOR color gorenje, brezhiben, z garancijo. Skodlar, Pod-brezje 25_972 Prodam TELEVIZOR iskra color, star dva meseca, še v garanciji. Telefon 35-753 dopoldan_973 Prodam črno-beli TELEVIZOR gore nje in RADIJSKI sprejemnik iskra. Franc Mate, Bertoncljeva 28, Kranj 974 Ugodno prodam OBRAČALNI PLUG in KULTIVATOR z ježem za traktor to-mo vinkovič. Jože Kleindienst, Brezje 27_975 Prodam TRAKTOR zetor 4911 ter TROSILEC hlevskega gnoja, šenk, Je-zerska c. 24, Kranj_976 Barvni TELEVIZOR gorenje, star 8 let, prodam za 70.000 din. Lazar, Tuga Vidmarja 6, Kranj, tel. 37-473 popoldan_977 Prodam MOTOR za pralni stroj go-renje. Telefon 25-076 po 20. uri 978 Prodam GLASBENI CENTER multi-sond, dvojni KASETOFON, GRAMOFON, RADIO in dva boksa. Telefon 25 741_ 979 AVTO-RADIOKASETOFON z dvema zvočnikoma, po 15 W in anteno, ugod no prodam. Telefon 25-497_980 Prodam MAGERUS DEUTZ kiper. Mišače 13, Kamna gorica_981 Prodam barvni TELEVIZOR iskra azur Marina, tel. 74-578 od 7. do 15. ure_982 Prodam KOMBAJN vvilmavs za pobiranje krompirja, dobro ohranjen. Na-slov v oglasnem oddelku._983 Prodam nov AKUMULATOR za traktor univerzal 135 A, rotacijsko KOSILNICO RP 135 in VITLO za les. Franc Gros, Ribno 36, Bled_984 Prodam starejši barvni TELEVIZOR gorenje. Drago Jeriha, Šolska 4/A, Stražišče, Kranj_985 TRAKTOR fiat original, starejši, prodam. Miran Makina, Moste 60, Žirovni- ca, tel. 80 259 986 Prodam TRAKTORJA same delfine 32 in zeto 5911. Anton Florjančič, Zg. Gorje 20_987 Prodam barvni TELEVIZOR. Milica Bašar, Ješetova 16/C, Kranj_988 Prodam TRAKTOR styer 18, s KOSILNICO. Anton Roblek, Bašelj 25, Preddvor. Ogled po 15. uri_989 Poceni prodam barvni TELEVIZOR panorama 73 Telefon 064/23 609 1182 Prodam dve leti rabljeno 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Vinko Stale, Puštal 36. Škofja Loka 1183 Prodam nov HI-FI, s carinsko deklaracijo. Ogled v petek po 14. uri. Mahič, Juleta Gabrovška 23, Kranj_1184 Prodam TRAKTOR štore 504, letnik 1984, 370 ur. Demšar, tel. 65-032 1185 ZVOČNIKE JVC z bas reflexom, 2x80W, ter vrhunski WALKMAN sa nyo, vse novo, s carinsko deklaracijo, ugodno prodam. Telefon 28-436 1186 PHILIPS stereo radiokasetofon, nov, ugodno prodam. Radovljica, Cankarje-va 52, stanovanje 4_1187 HI-FI zvočnike 2x 130 W PKP in ojačevalnik rotel, 2 x 50 W, prodam. Peter Turza, Kropa 94_1188 Prodam mizarski REZKAR z vozičkom za cepljenje. Franc Demšar, Pred-most 12, Poljane nad Škof jo Loko 1189 Prodam TRAKTOR same delfine 35, pogon na vsa kolesa, star tri leta. Šo-lar, Topolje 7, Selca, tel. 66-350 1174 Prodam samohodni OBRAČALNIK bucher. Telefon 65-023_1175 Prodam GLASBENI CENTER sharp (dvojni kasetofon, radio, ojačevalec, zvočniki, 2 x 50 W). Ogled 31. 1. in 1. 2. od 15. do 20. ure. Križnar, Godešič 40, Škofja Loka _ 1176 Prodam ZVOČNIKA akai, 45 W. Telefon 35-104 _1177 Prodam nožno STISKALNICO, pritisk 1,5 in 3 tone. Ogled v nedeljo. Bri-tof 237, tel. 26-177_1178 Prodam motorno KOSILNICO gud-brod, greben 1,30 m, in KABINO za traktor štore. Telefon 39-353 1179 Ugodno prodam ZVOČNIKE vvharfe-dale TSR 108/2. Telefon 26-944 1180 FISHER GRAMOFON MT 6440, avtomatika in direktni pogon, za 4,5 SM in KASETOFON CR-4130, za 4,5 SM, prodam brezhibno in deklarirano. tEle-fon 21-486_ 1181 Prodam CIRKULAR s koritom, za žaganje drv. Telefon 39-589 — Kranj __1211 Prodam ŽAGO za razrez hlodov. Sp. Bitnje 11_1212 gradbeni mal Prodam zunanje nove okenske marmorne POLICE kanfanar. Jakob šter, Sp. Duplje 71 _1007 Prodam OPAŽ za betoniranje (šoln-go), DESKE, PUNTE, BANKINE in ob-žagan les za drvarnico. Naklo, Pavle Medetove 39_ 1008 Prodam zložljive PODSTREŠNE STOPNICE. Telefon 25-461 - int. 636 dopoldan_1009 Prodam 8 m1 MACESNOVIH DESK. Telefon 74-928_1010 Prodam PLOHE in COLARICE. Ja-nez Funda, Sebenje 18, Križe 1011 Ugodno prodam večjo količino STEKLA za okna. Ivan Kalan, Bukovica 12, Selca._1200 Prodam 3 m' suhih smrekovih PLO-HOV. Telefon 43-050_1201 Poceni prodam 2 m5 lipovih PLOHOV 8 cm, novo toplotno ČRPALKO in skobelno os za kombinirko, delovna širina 300 mm. Milan Vrhovnik, Zasav-ska 43/E, Kranj, Orehek_1202 Prodam 1200 kosov nove strešne KRITINE špičak. Telefon 66-841 1203 Prodam tri nova VRATNA KRILA (vezana plošča). Krt, Cerklje, UI. 4. oktobra 29 1204 INFRA Celovec Seiebenhugelstrasse 15 tel.: 9943-4222-23350, 23483 STROKOVNA TRGOVINA ZA AVTOMOBILSKI, MOTORNI IN SPLOŠNI AVT0MATERIAL Pokličite nas čas in denar. prihranite iamo prodam Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Križaj, Lojzeta Hrovata 7, Pla- nina II._ Ugodno prodam KRZNENO JAKNO, št. 38, korejski pes. Kličite v soboto po 14. uri po tel.22-554_848 BUČE (bundeve) velikanke, ameri-ške sorte, ki so bile pridelane v Kranju — Zlato polje in razstavljene na Cesti 1 maja 4, dosežejo težo tudi preko 100 kg. Seme teh buč lahko kupite v Kranju, C. 1. maja 4, tel. 21-582 626 Imetniki deviznih hranilnih knjižic Te dni boste po pošti dobili obvestilo o obrestih za leto 1985. Prosimo, da pregledate, če se stanje posameznih valut na obvestilu (stanje pred obračunom obresti ali novo stanje) ujema s stanjem posameznih valut v vaši devizni hranilni knjižici. Če boste ugotovili razliko med stanjem valute v vaši devizni knjižici in stanjem na obvestilu o obrestih, vas prosimo, da se z obvestilom in devizno hranilno knjižico zanesljivo oglasite v poslovni enoti banke, ki vodi vašo devizno knjižico, da bomo napake lahko popravili. Zahvaljujemo se za sodelovanje Po zelo ugodni ceni prodam domače ŽGANJE. Praproše 1, Podnart, tel. 79-957_845 Prodam novo HOKEJSKO OPREMO. Telefon 60-775 od 7. do 12. ure ali od 14. do 17. ure_850 Prodam BOJLER za centralno, iz nerjaveče pločevine in trifazni CIRKULAR. Franc Košir, Frankovo naselje 99, Škofja Loka_930 Ugodno prodam suha borova DRVA, krmilni KROMPIR in KROMPIR za seme vesna in desire. Velesovo 24, Cerklje_931 AVTOLAK, metalni, mišje siv, dvo-komponentni, uvožen, 3 I, prodam za 18.000 din. Hafner, Valjavčeva 10, Kranj, tel. 26-930_932 Ugodno prodam športni OTROŠKI VOZIČEK PEG. Telefon 26-207 933 Prodam SMUČI blizzard, dolge 175 cm z okovjem in »PANCARJI«; in AKVARIJ. Žibert, Suha 24, Kranj 934 Ugodno prodam dva para SM~UČI RC z okovjem (170 in 140 cm), SMUČARSKE ČEVLJE št 34, 37 in 41, ter DRSALKE št. 41 Tenetiše 33, Golnik _864 Prodam večjo količino SENA. Zaje, Lahovče9, Cerklje_935 Prodam semenski in jedilni KROM PIR igor, desire in vesna. Sr. Bitnje 19 _936 Prodam barvni TELEVIZOR grundig « super 30 z daljinskim vodenjem in KRAVO, brejo, s teličkom ali brez. Jo-že Svoljšak, Zbilje 43_937 Ugodno prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po telefonu 34-213 po 16. uri_938 Prodam suha hrastova DRVA. Tele-fon 45-368_939 r Prodam moško in žensko DIRKAL-NO KOLO. Telefon 22-309_940 Prodam akustično KITARO. Potrata, Smledniška 122, Kranj, tel. 28-137 941 Prodam PESO in REPO. Lahovče 13, Cerklje_942 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3 kW in novo MOŠKO KOLO za 3.000 din ceneje kot v trgovini. Telefon 26-310_943 Prodam KOLARSKO ORODJE in pripomočke za vrtanje, rezila in drugo. Jože Dolenc, Gasilska 16, Kranj, Stražišče__944 Poceni prodam predsobne garderobne OMARE, VRATA s steklom otroško POSTELJO in ženski PLAŠČ St. 38. Telefon 37 261 _945 MAŠKARADNE OTROŠKE KOSTI-ME, prodam. Telefon 061/266 940 in 061/448-475_946 Prodam AKVARIJ z ribami, otroško POSTEUO in DVOSED. Dejan Slavko-vič. Tuga Vidmarja 6, Kranj, tel. 35-773 _947 Ugodno prodam malo rabljen kombiniran otroški športni VOZIČEK. Tele-fon 77-576_948 Ugodno prodam ženski PLAŠČ št. 38 40 (ovca), podložen, s kapuco in ČOLN maestral 9. Telefon 51 -538 949 Prodam MOLZNI STROJ alfa laval. (švedski), rabljen eno leto, 1,5 m' suhih borovih in smrekovih PLOHOV. Te-lefon 42-056_950 Prodam suha DRVA. Peter Bajd, Le-tence 11, Golnik_1019 Prodam dobro ohranjena JOGIJA. Planina 10, tel. 28-929_1020 Prodam SENO po 30 din. Praprotna polica 19, Cerklje___1021 Prodam suhe KRAJNIKE in ŽAMA NJE. Telefon 22-673_1022 Prodam SMUČE CR 180 cm, PAN-CERJE alpina, št. 42, in DRSALKE bau-ver št. 43. Roman Pustovrh, Sv. Duh 75, Škofja Loka_1023 AVTO-PLIN prodam za 2 SM. Enis Kaltak, Frankovo naselje 66. škofja Loka_1146 Prodam KROMPIR igor po 50 din. Telefon 22-221 - int. 34-80 1147 Prodam obhajilno dolgo belo OBLEKO, še lepo ohranjeno, po ugodni ce-ni. Zg. Brnik 119, Cerklje_1148 Prodam suhe BUTARE. Dvorje 28, Cerklje_ 1149 Prodam nerabljene SMUČI CR, dol-žina 170 cm, z marker okovjem in PANCERJE št. 40. Prodam tudi dva para ženskih DRSALK št. 39. Zg. Bela 37 _1150 Prodam suha borova DRVA. Zg. Be- la 37_mn Prodam 80-litrski AKVARIJ z opre-mo. Telefon 21 -201_1152 Prpdam suha smrekova DRVA. Tele-fon 79-876_1153 Mrežasto STAJICO in opremljeno ZIBELKO prodam. Telefon 61-467 1154 Prodam PRIKOLICO 100x150, 13 col, dvojno vzmetenje, in CIRKULAR za žaganje drv, 380 V, 3 kW. Telefon 064/61-218_1155 Kombiniran nemšk i VOZIČEK ESCHI za 35.000 din in STAJICO za 6.000 din prodam. Telefon 25-611 — int. 445_;_1156 Prodam HIDROFOR s trifaznim motorjem in bukova DRVA. Crngrob 6, Žabnica_1210 Ugodno prodam LADO 1600, letnik december 1979, 62.000 km. Telefon 88-390 živali Prodam 4 tedne starega BIKCA si-mentalca. Janko Kristane, Srednja vas 13, Šenčur_956 Prodam 5 tednov starega BIKCA za rejo ali za v skrinjo. Češnar, Zg. Bitnje 44, Žabnica _957 Prodam PRAŠIČA za zakol in BIK-CA, starega 6 tednov. Zg. Brnik 73, Cerklje_958 Prodam 10 dni starega BIKCA. Kern, Praprotna polica 28, tel. 42 443 959 Prodam več ZAJKEU in ZAJCEV in osem mesecev starega OVNA za ple-me ali zakol. Naklo, tel. 47-367 960 Prodam KUNCE — modre dunajča-ne. Telefon 75-703 popoldan_961 Prodam BIKCA simentalca. Lahovče 13, Cerklje_ 962 Prodam 100 kg težkega BIKCA frizij-ca in PUJSKE, težke 30 kg. Za Žago 20, Bled__963 Prodam 4 leta starega jahalnega KONJA. Informacije po tel 88 462 964 Prodam dve mladi KRAVI simentalki s teleti. Selo 32, Žirovnica_965 Prodam težko KOBILO, ali zamenjam za lažjo. Trnje 4, Škofja Loka _1157 Prodam dve TELICI, stari do 7 mese cev. Puštal 19, Škofja Loka_1158 Prodam polovico mlade KRAVE. Ap- no 1, Cerklje_1159 Prodam 7 tednov starega TELIČKA. Sr. Bitnje 28, Žabnica_1160 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Cegelnica 1, Naklo_1161 Prodam 8 tednov starega BIKCA si mentalca. Gorenjesavska 20, Kranj 1162 PRAŠIČE težke od 35 do 180 kg, prodam. Župančič, Posavec 123, Pod-nart, tel. 064/70-379_ 647 Prodam po 25 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Škofja Loka_871 Prodam dve SVINJI, breji 10 tednov. Sp. Brnik 60, Cerklje__951 Prodam KRAVO s teličkom ali brez in visoko brejo telico po izbiri, menjam za jalovo GOVED. Virmaše 42, Škofja Loka__ 952 Prodam NEMŠKEGA OVČJAKA, cena 8.000 din. Jezerska c. 126, Kranj 953 Prodam KRAVO s teletom in 10 mesecev starega BIKCA, zamenjam za brejo telico. Vopovlje 7, Cerklje 954 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr Bit-nje 12, Žabnica_955 Prodam dva meseca in pol stare JA-GENČKE za zakol ali za pleme. Žerjav ka 5 pri Trbojah_1163 Prodam 20 do 70 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, škofja Loka 1164 Prodam TELICO v deVetem mesecu brejosti. Kunčič, Bohinjska Bela 49 pri Bledu___U65 Prodam OVCE in OVNA jezersko-solčavske pasme. Telefon 50-687 1166 Prodam 200 kg težko SVINJO in 30 kg težke PUJSKE. Velesovo 35, Cerklje ___1167 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Predoslje 1, Kranj_1168 Prodam brejo TELICO simentalko. Andrej Zalokar, Podnom 11, Zg. Gorje tel. 77-679 popoldan_ 1169 Prodam dve leti starega ŠARPLA NINCA. Telefon 25-266_1170 Prodam KRAVO simentalko, ki bo marca drugič teletila. Zg. Brnik 28, Cerklje_ ■__1171 Prodam PRAŠIČA domače reje, tež kega 190 kg. Albin Škrjanc, Moste 5 pri Komendi_1172 PRAŠIČE za zakol prodam. Obveščam da bodo JARKICE hisex od 15. marca dalje. Fujan, Hraše 5, Smlednik 1173 rtanofanja Enosobno družbeno STANOVANJE na Zlatem polju zamenjam za dvosobno kjerkoli v Kranju ali okolici. Ponud-be pod: Soglasje_4JM Mlada družina (3) najame za nekaj let prazno HIŠO na relaciji Radovljica—Kranj—Ljubljana. Ponudbe pod šifro: Iščemo topel dom_92_1_ Iščem SOBO s kopalnico ali GAR SONJERO v Kranju ali bližini v smeri Ljubljana. Telefon 061/447-049 — Mi-lena (dopoldan) _922 Za dve leti vzamem v najem GARSONJERO v Škofji Loki. Najemnino plačam vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku._1099 Zamenjam dvosobno družbeno 'STANOVANJE (47 m') z etažno centralno kurjavo za enako ali večje s centralno. Stopar, Kebetova 18, Kranj 1100 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: 35-770 Obiščite naš rastavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve, ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! (Ninama jnj li-L5 škofja loka LLZJ v prihodnjem tednu: Na posebnem pultu v I. nadstropju ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA po znižanih cenah. hi4a dobrega nakupa Zamenjam družbeno dvosobno STANOVANJE v bloku v Radovljici, lahko je tudi v starejši hiši zunaj Radovljice. Šifra: Ugodno_1108 Mlad par brez otrok vzame v najem GARSONJERO ali STANOVANJE s posebnim vhodom v Kranju ali bližnji okolici. Dobro plačilo. Telefon 28-239 od 16. ure dalje_1109 ifan.optema Prodam OTROŠKO POSTEUICO. Telefon 24-162_739 Ugodno prodam novo SEDEŽNO GARNITURO oriolik. Telefon 39-553 _990 Prodam sobno PEČ kiippersbusch ter 130-litrski HLADILNIK. Sp. Duplje 95 ™« Zakonca iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici, lahko tudi s predplačilom, sva zanesljiva. Telefon 061/347-348 po 20. uri_1101 Samski ženski oddam opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Enolet-no predplačilo_1102 Zamenjam enosobno STANOVA NJE na Planini za dvosobno. Telefon 28 236_1103 Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE za dvosobno s kabine tom. Telefon 37-064_1104 Menjam enosobno družbeno STANOVANJE za večje. Telefon 33 240 _1105 V Radovljici ali na Bledu iščem STANOVANJE. Predplačilo. Mulej, Zgoša 63/A, Begunje_1106 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kranju, po možnosti s posebnim vhodom, šifra: Februar 1107 991 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK, dobro ohranjen. Telefon 42 330 992 Prodam eno leto staro POMIVALNO KORITO, nerjaveče. Sofija Redžema-tović, Zlato polje 2/B, Kranj_993 Prodam 170-litrski HLADILNIK rade končar. Telefon 25-644_994 Prodam 4 FOTELJE elestik in MIZO. Podreča 44, Mavčiče_995 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) s prostorom za plinsko je klenko. Telefon 26-833__996 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Jelka Šrol, Pipanova 78, Šenčur _997 Ugodno prodam PRALNI STROJ, v brezhibnem stanju in otroško POSTELJICO z jogijem, zelo dobro ohranjeno. Anton Kralj, Škofjeloška 23, Med-vode, Preska_998 Otroško POSTELJICO z jogijem in okroglo STAJICO, prodam. Telefon 26-514_ 999 Ugodno prodam PRALNI STROJ obodin, cena 25.000 din. Telefon 50 356_1000 Prodam dobro ohranjen DIVAN, cena 8.000 din. Telefon 26-973 1001 Prodam KAVČ, 2 FOTELJA in HLA DILNIK. Telefon 24 643_1002 Prodam malo rabljeno SPALNICO in 180 I hladilnik. Telefon 51-447 1003 Prodam KUHINJSKO OPREMO (be lo) s štedilnikom. Telefon 61-461 1004 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika). Telefon 23-443 od 15. ure dalje_1005 Izredno ugodno prodam 120 litrsko HLADILNO OMARO gorenje s hladilnikom, oboje v enem delu, staro 5 mesecev, za 85.000 din. Ivanka Lendero, Koritenska 7, Bled_1006 Prodam KUHINJO gorenje oranžne barve. Telefon 26-158 _1190 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Telefon 37 168 od 15. do 16. ure___1191 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK. Te-lefon 28 516 po 15 uri_1192 Prodam ŠTEDILNIK gorenje, dobro ohranjen (2 elektrika, 2 plin). Telefon 25 385 od sobote od 19. do 20. ure _1193 Ugodno prodam kombinirani Ste DILNIK (2 plin, 4 elektrika). Miro Poljak, Moše Pijadeja 11, Kranj, tel. 25-036_1194 Poceni prodam skoraj novo KUHINJO, jedilno MIZO, 6 STOLOV in MIZICO 60x110. Vinko Štalc, Puštal 36, Škofja Loka_1J95 Prodam POMIVALNI STROJ iskra. Strahinj 131, Naklo__1196 Prodam klubsko MIZO A 3 meblo, novo, po stari ceni, 110x70. Perko, Pristava 78, Tržič_1197 Prodam PEČ za centralno ogrevanje norrahammars BRVK, 55.000 kcal. Počeno prvo rebro. Jurij Bernik, Trata 4, Škofja Loka, tel. 62-046_1198 Prodam 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ, skoraj nerabljeno, plinsko PEČ in GUME 135 x 15, zimske in letne. Tele-fon 34-072 popoldan_1199 potešil __-Prc GARAŽO vzamem v najem ns fc6l tem polju ali v KS Vodovodni s*Pr< Klemenčič, Gosposvetska 15, Wde tel. 28-960 __i_ Na Bledu, v Radovljici, Lescsjl 2a okolici kupim ZAZIDALNO PARC"»rja ali starejšo HIŠO. Šifra: Gorenjska«^ Irata Na Bledu ali okolici kupim . neprimičnino — HIŠO ali del HI* nekaj zemlje. Cenjene ponudbe n»*'o slov: Peter Pust, Glinškova ploščama. Ljubljana, tel. 061 /340-739 JtL, Prodam dvostanovanjsko Hl|'Pri delavnico, do III. gradbene faze. SJ*™' Lesce__JE« i?« ___Jflet vozila ___' Pr __^roš Prodam FIAT 1300, letnik 1979. JOb« potic, Moste 11/B, Žirovnica ^JiPJri Prodam GOLFA, letnik 1977. TelfpT 38-072____>an Prodam ZASTAVO 101, letniki*!: Šenčur, Štefetova 26/B__l Ze Prodam novo ZASTAVO 128. v petek in soboto popoldan. Franc™** lak, Bodovlje 25, Škofja Loka (nc-vj»5, saj____JTp7 Prodam ZASTAVO 101 GT-55. Afco gas 24, Cerklje, tel 064/42-348 Jgo Prodam GOLFA JGL, letnik 1*"Pr Zlatnarjeva pot 8, Stražišče, Kranj ^nk ZASTAVO 101, letnik 1974, oh^~N< no, ugodno prodam. Rojšek, MlaMjKn va 24, tel. 23-204 __jSloi Prodam manjšo tovorno PRlK^12 CO za osebni avto. Zalog 93, Cerklj'koc _JSfcl Prodam ZASTAVO 101, letnik'Pr cember 1977, registrirano do 1j-bn< 1987. Ogled v petek in soboto ves <*98e Srednja vas pri Šenčurju 65___j^O Prodam TO M OS APN-6 še v gat' Pr ciji. Britof 20, Kranj__J2*7{ 2> —*v On GOSTILNA SEJEM lap; KRANJ -5. tel.21-890 k! IMAMO NOV p DELOVNI ČAS: ponedeljek—petek 9.-22. ure sobota 17.—23. ure nedelja ZAPRTO Vabimo vas na: — p sveže školjke ob lah četrtkih in petkih in vsal* p dan na MALICO! JJ NISMO POPOLNI — AMPAK SE TRUDIMO Prodam FIAT 126-P, letnik 1979.L črno-beli TELEVIZOR iskra tina Ma^ij o Traven, Tominčeva 15, Stražišče, j 25-952_JSr, Prodam ZASTAVO 750, letnik 1»3re Leše 7, Tržič__J)Tp Prodam PASSAT L, letnik 1975,1%, zervnimi deli. Ogled v ponedeljek fj^ poldan. Emil Brovč, C. 4. julija 1, Tr*Itot _.__- Zakonca, mlajša upokojenca, vzameta v najem starejšo ali novejšo HIŠO, ki bi jo po potrebi tudi vzdrževala. Pod Šifro: Miren dom_1110 Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v okolici Kranja. Plačam v devizah. Tele-fon 28-249_ 1111 Prodam dvostanovanjsko HIŠO v III. gradbeni fazi, primerno za obrtno dejavnost, v bližini Kranja. Telefon 39 385_1112 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Naklega (20 km) ali zamenjam za obdelovalno zemljo v Dupljah. Pivka 2, Naklo, tel. 47 091 _1113 Kupim starejšo HIŠO ALI ZAZIDUI-VO PARCELO na Gorenjskem. Šifra: Vikend_ 1114 Prodam starejšo KMEČKO HIŠO ob asfaltni cesti na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku._1115 Do 15 km iz Kranja kupim 1 do 2 ha GOZDA. Ponudbe po tel 23-347 1116 Kranj Prodam ELEKTRONIK 90. Igor, žen. Okroglo 23, Naklo Prodam GOLFA, letnik 1982, za >. \ SM Telefon 38-784__ISfcr Prodam šasijo za DIANO in ne^r nadomestnih delov. Telefon 49-164wt 15. uri__!8H Ugodno prodam P-126, letnik 1^ni registriran do septembra 1086. N8jJ>8 C. 26. julija 53 _JSjj Prodam ZASTAVO 750, letnik dobro ohranjeno, prevoz*'! ' 52.000 km. Tomo, Benedikova 22, Sjr* žišče___#° Prodam ZASTAVO 101, letnik 1J, Ogled od 9. do 12. ure. Vidmarjev^-^ Kranj_JJ , VW 1200 in AMI 8, prodam po d«jj»e Telefon 39-492 _JjOu Ugodno prodam VVARTBURG van, letnik 1975. Žabnica 65 3 Prodam VISO II club, staro tri '^Jc Praprotno 20, Selca_J%c Prodam ZASTAVO 750 SC sp^W letnik 1979. Breznik, Gorenja vas 1^ ZASTAVO 101, letnik oktober B prodam. Telefon 47-456___lAc Prodam brezhibno ZASTAVO K letnik 1981, za 73 SM. Erman, »Ji Kumardejeva 14___}a Poceni prodam dva kovinska 0<^% ča za GOLFA in 4 rabljena platini gumami. Telefon 27-643___J^* Ugodno prodam BMW 316, 1977. Metod Fajfar, Vopovlje '21. Jj^ kije — Brnik_^JUp Prodam GUME 155 SR 14 D lefon 39-280__ Prodam R-4, letnik 1977, regis^Jt do januarja 1987. Telefon 24-703 ■ Prodam dve novi letni GUf 145 SR 13. Trnje 9, Škofja Loka Prodam dve novi letni GUMI '' 1 Loka__\± PTodam ZASTAVO 101, letnik Ijn Drolčevo naselje 18, Kranj, Or^n (dopoldan)_ ___^£ Prodam FIAT 850, letnik 1980. P^j Begunje 58/A_— Prodam MZ 250 ETZ, letnik IJS Marko Florjanovič, Podlubnik ^ škofja Loka___ Kupim 2 do 3 leta staro ZAST^jP 750 ali 850. Klemenčič, Zmine^jJ- Skofja Loka_____^ Prodam obnovljeno ZASTAVO JJt letnik 1974. Vrhovnik, Mlaka 3/A^žS Prodam GOLFA JGL 82, bencin-j lefon 34-337 _ ____y ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ^!I!![J1JA^RJA 1986 MAL! OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN (^II^)»ISnGLAS iSnn"1 ^0LF' ,etnik Telefon iS c-~lLgOBoldan _! Q62 Sde?n?m Srednja BLATNIKA - levi i^uesn. - za wartburga. Sr. Bitnje 10 ■jj^rj--- _1063 iCbria iSP Pr?dam rezervne dele mo-S n°t "5V,)' 28 Z"101 Pa alternator, l"atrMka0tč-rPalk0- vPNač in zadnja -J? Matjaz Otoničar, Križe 94/A, Tr-ffffsr-T——— 1064 Jda' 1* °9led vsak dan p0: X SvetelJ-Velesovska 15/A, Šen- $Pr^r--__1065 Sltnik I97od°nbro °nranien VW variant, JjB8jj&^VW kombi, letnik >eg0adan,?,P;odam R"16- letnik 1970' ffKgggvne de,e'23 ^ošč "Ton? ■ letnik 1980< in vw •Vbermnt« ^ ce,e9a ali P° delih-Jfolnik 0r Peter G«šič, Gorice 44, ,irp7^-_ 1068 KTSSS1^ 1500, karambo- W*S-13 kSK-* 371 • inxdve novi GUMI tr^~-^gva88, Škofja Loka 1069 5*1, D5?bro ohranjeno ZASTAVO ic»000km registracija 30/9-1977, ^ Prodam. Suša. Janka Puc- K PosmTP^,TTAVO 101 GTL in otro- Jteeva^ *° Z j09ijem Ašanin' ^^^iZJSj^ni_1071 i SS ŠtTi^D^8 STEKLO za Z-101. 1 t8lc- p"štal 36, Škofja Loka ■i«"NoV~T—r-■_1072 fnera«LdxVe leti st3ro LADO 1300 S. pp^j^jejo^ 1087 ^atin r^0LFA' 'etnik 1980. Bojan 8K"' R°cevnica 53. Tržič od 19. ure J|G0ijT~j—_1088 ■Škodam' n^,n* 1977, rdeč, 85.000 km, i(fej 9ume z obroči in ofce I7r?n*anske dele). Vili Kern, Zg. TT^^SižSbnica 1094 9 Prodam^ 'Z6'0 ali DnTSTAV0 101- 'etnik 1977, ^Pravila e,in- Potrebno ličarskega ^ Ivana k8na 12 SM Sandi Kunčič, w,vca 9 (baza), Jesenice |0T^^--_1095 W< laao^n^T 126-P. letnik decem-!^Usch, siaJrajn°žarečo PEČ kiippers-StMukjj £ e?o "eto, za 2,5 SM Zvo-Ip^p^gj^j. Lesce 1096 iftd2lPRIUAŽNIK. MEGLENTCE, cfeSch ^ vzP luči ter « golfa luči HH ifl2!2n77-99i!.r_0 ogledalo za noč. Te- 22Poldan 1097 te>Prirne?nn,eu0troka v varstvo ku-iS^TAVOio, ^njenega FIČKA ali drUon„.ul- Prvi obrok plačam ta-a° 20. marca. Naslov in «B oddelku. 1098 &n^SH^RESN° °pEK° B *n tuj?81 272'format 21 - 39 cm. MSki, i tudi « ^' format 21 x 39 cm '^^Sk?/^02- Bozovičar. Valter ŽLft^r^Sj^^_1205 %ken8te"sko i!^d}8rmaiersko OGLEDA-Ž0817?, SAinK in kose bidermajer-K^ŠJSI^ k"Pim. Telefon mSfr* ^tSJffin motorjerrv ali CQut8,ca. pr°k9 težkega BIKA si-^^5nerr>od° pogovoru. Naslov v ^.ft §t- 30-31. Reševa 2, 1208 ŠIVALNI s ceno Martinj 1209 Kupim 3-kW ELEKTROMOTOR. Te-lefon 79 836_■ 1013 Kupim mlado KRAVO simentalko s teletom ali visoko brejo. Skumavec, Zg. Radovna 10, Mojstrana_1014 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK, nemški ali italijanski. Telefon 37-257 __1015 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK PEG ali inglesina. Ipavec, tel. 80-039 ___1016 Kupim frencisovo TURBINO (šoh-tarca), od 300 do 400 I pretoka. Peter-nelj, Koprivnik 2, Sovodenj, tel. 69-027 _ 1017 Kupim čelni NAKLADAČ za traktor kleparski STROJ za krivljenje pločevine dolžine 1 m, in stoječi VRTALNI STROJ, lahko rabljeno in v okvari. Janko Resman, Nova vas 39, Radovljica_,_1018 zapoilltve ŠIVILJSTVO KLAKOČAR takoj zaposli DELAVKO za pospravljanje, po možnosti iz okolice Preddvora. Zapo slitev je lahko za 4 ure ali za polni de lovni čas. Telefon 45-316_786 Zaposlim KV AVTOKLEPARJA, po možnosti s prakso, ni pa pogoj, ali mladega fanta za priučitev, OD po dogovoru. AVTOKLEPARSTO Alojz BOBNAR, Breg ob Kokri 21,preddvor, tel. 064/45-387_1J21 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/28-980_1122 Zaposlim priučenega ali KV STAVBNEGA KLEPARJA. Telefon 28-842 od 18. do 19. ure_1123 STAVBNEGA KLEPARJA takoj sprejmem v redno delovno razmerje. Osebni dohodki dobri. Telefon 41 -011 _1124 Zaposlim KV ali priučenega MIZARJA za delo na terenu. Močnik, Hrastje 82, Kranj__1125 Za nedoločen čas zaposlim KV ali PKV SLIKOPLESKARJA in DELAVCA. Telefon 39-552_1126 Zaposlim delavca za delo v KOVINSKI delavnici. Cveto Rožič, Koroška Bela, Jesenice, J. Šmida 15 1127 Zaposlim konfekcijsko ŠIVILJO in dam šivanje na dom KV šivilji, ki ima »entlarico«. Telefon 26-408 1128 fea«rn^ roman-ff-£5^^ rranc Tušek, Lenart 11, 9 ----- 1012 PUR REDU VE MLADINSKI PLESI v DELAVSKEM DOMU v Kranju vsak PETEK in SOBO TO od 20. do 3 ure. Glasba za vsako gar! VABI VAS PLESNI KLUB 178 Skupina SEX EPPEAL iz Škofje Loke vabi februarja vsak PETEK in SOBOTO na PLES v hotel POD VOGLOM ob Bo-hinjskem jezeru_1135 STRELSKA SEKCIJA Tone Nadižar Čirče vabi na veselo PUSTOVANJE v SOBOTO, 8.2. 1986, s pričetkom ob 20. uri v DOM KS ČIRČE. Zabaval vas bo ansambel TORNADO Najboljše maske čakajo lepe nagrade. Informa-cije po tel. 28-151 popoldan 1136 GASILSKO DRUŠTVO Kranj PRIM-SKOVO vabi na tradicionalno PUSTOVANJE, ki bo 8. 2. 1986 ob 20. uri v veliki dvorani ZADRUŽNEGA DOMA na PRIMSKOVEM. Za ples in razvedrilo bo igral narodno-zabavni ansambel TRIGLAV. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Vstopnina brez rezervacij. Maske zaželene, najboljše nagrajene. Pridite, ne bo vam žal. VABIJO GASILCI! 1137 OB VEHI t A lokali V najem vzamem GOSTINSKI LOKAL. Marjan RAKEF, Ilirska 12/A, Ljubljana_1129 Prevozi in SELITVE do 3 tone. Tele-fon 26-124 _173 TELEFONSKE APARATE in naprave POPRAVLJAM, MONTIRAM, VZDRŽUJEM. Telefon 25-867 neprekinjeno __792 ROLETE — lesene, plastične in ŽA-LUZIJE, popravilo rolet in žaluzij, naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra-dovljica, tel. 064/75-610_793 VODOVODNO INSTALACIJO -manjša popravila in tudi večja dela vam izgotovi obrtnik. Telefon 28-427 _1130 IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO bladahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Ro-žna dolina 12, Lesce, tel. 74-972 1131 Obveščamo, da bo mlin, Novak, Pre-bačevo, prenehal obratovati zaradi iz- ?radnje HE Mavčiče od 1. februarja 986 do preklica. Ponovno obratovanje bo objavljeno v časopisu. Hvala za obisk in se priporočamo!_1132 OPRAVLJAM kompletne selitve. Te- lefon 39-220_1133 DELAMO stropne in stenske obloge, z materialom ali brez. Telefon 50-554 po 19. uri_TI34 OHALO najdeno Pogrešeno PONY KOLO dobite na Dolenčevi 2, Kranj__1140 izgubljeno V petek, 24. januarja, sem izgubila večji zlat UHAN. Ker mi je drag spomin, nudim najditelju lepo nagrado. Telefon 064/33-209_1139 ZAHVALE Zahvaljujem se gasilcem iz Kovorja, Brezij pri Tržiču, Tržiča, tovarne Peko, BPT Tržič, Kranja in vsem drugim, ki so pomagali pri reševanju imetja. Iskrena hvala tudi vsem, ki so v nedeljo požrtvovalno čistili pogorišče, in posameznikom za denarno pomoč. Alojz Gros, Kovor 55, Tržič_1138 PEVSKO OZVOČENJE FBT 200 W, klavirsko HARMONIKO melodija, 120-basno in vrhunske ORGLE farfisa, prodam. Informacije po tel. 064/47-077 ali 064/42-827 Franci 967 Iščem gradbeno skupino za notranji grobi in fini omet. Jenko, Trata 11, Škofja Loka_1140 Iščem pošteno žensko za pomoč pri POSPRAVLJANJU enkrat na teden. Ponudbe pod: Dobro plačilo_1141 Iščem moškega, ki je vajen obrezovati sadje. Imam več srednje velikih jablan. Telefon 70-019_1142 VARSTVO iščemo za 3-letnega fantka na našem domu. Telefon 27-835_1143 Za večjo gradnjo iščem GRADBENO SKUPINO. Orehovlje 13, Kranj, tel. 36-161_1144 Za hitro in intenzivno učenje NEMŠČINE, nujno iščem INŠTRUKTORJA na relaciji Jesenice—Kranj, zaželeno Bled—Radovljica. Naslov v oglasnem oddelku. 1145 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju MIRKO BREZAR roj. 1911 Od njega se bomo poslovili v petek, dne 31. 1. 1986, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju, kjer bo ležal do dneva pogreba. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina FRANCA KRŽIŠNIKA mi. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, kolektivoma Odeje in Jelovice. Hvala tudi pevcem za lepo zapete pesmi in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Prav posebna hvala Zavodu v Vipavi za dolgoletno skrb, nego in usposabljanje našega sina. VSI NJEGOVI Sv. Duh, 24. januarja 1986 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 1. februarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Petrčku, SP Vodovodni stolp, SP Zlato polje, PC Planina II, SP Planina-center, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, SP Hrib Preddvor, PC Klanec, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kranj — Kokrica, od 7. do 18. ure; SP Šenčur, SP Cerklje od 7. do 17. ure; SP Klemenček Duplje od 7. do 16. ure. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JESENICE Delikatesa, posl. 7, Jesenice, Delikatesa, Kasta 4 na Plavžu, Jesenice TRŽIČ Od 7. do 18. ure — Živila Jelka Tržič, od 7. do 17. ure; ABC Loka, Bistrica, Mercator, SP Ravne. V nedeljo, 2. februarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: Od 7. do 11. ure — SP Gorenj-ka Cerklje in PC Delikatesa Kranj. TRŽNI PREGLED KRANJ — Solata od 250 do 300 din, špinača 240 din, cvetača 250 din, korenček od 80 do 100 din, česen 350 din, čebula 90 din, fižol 480 din, pesa 80 din, slive 480 din, jabolka od 120 do 150 din, hruške 160 din, grozdje 260 din, pomaranče 340 din, limone 430 din, ajdova moka 230 din, koruzna moka 90 din, kaša 220 din, surovo maslo 960 din, smetana 450 din, skuta 350 din, sladko zelje 130 din, kislo zelje 160 din, orehi 2800 din, jajčka od 35 do 37 din, krompir 80 din. Sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu starosti umrl naš dragi mož, oče, stari oče in stric VLADIMIR BREZAR upokojenec Od njega se bomo poslovili v petek, 31. januarja 1986, ob 15. uri na pokopališču v Kranju ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Mirko in Janez, hči Marija z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, 29. januarja 1986 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, dedka, strica in tasta JOŽETA MARINIČA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam nenehno stali ob strani in nam pomagali. Lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Zdravku Černetu iz Radovljice za dolgoletno zdravljenje in dermatovenerologu dr. Jožetu Baričeviču iz Ljubljane. Lepa hvala gospodu župniku Vinku Klančarju za lepo opravljen cerkveni obred, tov. Jožetu Travnu st. in pevcem iz Podnarta za lepo zapete pesmi ob zadnjem slovesu. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Podnart, 28. januarja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi, ko nas je po hudi bolezni zapustila naša žena, sestra in teta FRANČIŠKA KODRIČ upokojenka Iskre se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo obiskovali med težko boleznijo in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala zdravnikom UKC v Ljubljani, dr. Potočnikovi in osebju oddelka 600 bolnišnice Golnik za zdravljenje, dr. Bajžlju iz Stražišča pa še posebno za«obiske na domu. Zahvaljujemo se Cirilu Jeramu iz Podlubnika 157 v Škofji Loki in osebju doma Petra Uzarja v Tržiču. Posebno zahvalo smo dolžni g. Mariji Benedik-Matevževi iz Stražišča za izredno in nesebično pomoč med boleznijo in v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem DU Kranj za ganljivo petje žalostink in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! -ŽALUJOČI: mož Pavle, sestra Marija in nečak Lado Kranj, Poljane nad Škof jo Loko, Škofja Loka, 28. januarja 1986 ZAHVALA x Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta VALENTINA GASERJA Pegamovega ata iz Zalega loga se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem in sodelavkam Alplesa, Dom opreme, Nika in Iskre za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, za denar in spremstvo na zadnji poti, OOS Niko Železniki za podarjeni venec in poslovilne besede pri odprtem grobu, ZB za podarjeno cvetje in slovo ob grobu ter pevskemu zboru Niko za petje žalostink. Posebna zahvala dr. Rešku za obiske na domu, g. župniku za tolažilne besede in g. kaplanu za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zali log, januarja 1986 ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša najdražja KRISTINA HRIBAR roj. PFAJFAR Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in zdravstvenega doma v Kranju, ki ji je v zadnjih dneh lajšalo bolečine. Hvala sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, sodelavcem CSD Jesenice in Kokre — Globus za razumevanje ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSEM, KI JO BOSTE OHRANILI V LEPEM SPOMINU, HVALA! VSI, KI SMO JO IMELI RADI Potrosili so že vso sol Ledene drsalnice tudi v radovljiški občini Radovljica, 28. januarja — Letošnja zima dela preglavice tudi Komunalnemu gospodarstvu Radovljica, ki v občini skrbi za skoraj 130 kilometrov cest in drugih javnih površin. Ugotavljajo,, da bi bila potrebna reorganizacija komu nal no-cestne skupnosti. »Verjamem, da tudi na našem območju letijo pripombe na zimsko službo,« ugotavlja direktor Komunalnega gospodarstva Radovljica Matija Markelj. »Letošnja zima je bila za zdaj res dokaj nenavadna. Načrtovanega denarja za pluženje cest še skoraj nismo načeli, medtem ko smo za celo letošnjo zimo predvideno sol že potrosili. A so bile vseeno ceste, ulice in druge javne površine marsikje lep čas prave drsalnice.« Komunalno gospodarstvo Radovljica je eden od treh izvajalcev, ki v občini skrbi za zimsko službo na cestah oziroma javnih površinah. V Radovljici skrbijo za 30 kilometrov cest, na Bledu za 36, v Bohinjski Bistrici za 22, v Lescah za 17, v Begunjah za 18 in v Mošnjah za 4 kilometre cest. Torej skoraj za 127 kilometrov in še za vsa parkirišča, pločnike, hodnike, pešpoti... »Zima, kolikor je je še ostalo po koledarju pa tudi sicer, nas finančno ne skrbi. V samoupravni ko- munalni interesni skupnosti glede tega ne bo težav. Bolj nas skrbi, če bi zapadlo veliko snega, ker z mehanizacijo, ki jo imamo, v Bohinju ne bi mogli kaj prida hitro opraviti. Bohinj smo v celoti prevzeli od Cestnega podjetja Kranj. Nismo sicer pogodbeno obvezani, temveč delamo po naročilu. Pri zimski službi pa nam pomagata z mehanizacijo (po potrebi) tudi SGP Gorenje in KZK, tozd Kooperacija. Na Bledu pa skrbi za ceste tudi Grad Bled, ki je pogodbeni soizva-jalec Cestnega podjetja Kranj.« »Nedavno tega je bilo slišati pripombe, da niste podpisali pogodb s Cestnim podjetjem Kranj. Je to res?« »Res je tako, ker nam samoupravna komunalna interesna skupnost v občini priznava ugodnejše kriterije in standarde, kot pa veljajo za ceste, s katerimi upravlja Cestno podjetje Kranj. To še posebej velja za Bohinj, kjer so razmere vsako zimo bistveno drugačne, kot pa jih priznavajo standardi in merila za cestarje. Preprosto povedano: stroškovna računica se nam po njihovih standardih in merilih ne izide. Zato smo se bili prisiljeni dogovarjati le na podlagi vsakokratnih naročil. Kaže pa, da se bodo na Gorenjskem tudi tovrstni normativi vendarle spremenili. Sicer pa to na področju zimske službe v občini ni edina težava. Nerazčiščeno je tudi, do kje so ceste in ulice v mestnih naseljih naša pristojnost in do kje z njimi upravlja ali pa jih pogodbeno oddaja Cestno podjetje Kranj. Občinski odlok je glede tega jasen, nerazčiščeno pa je vprašanje med občinsko cestno skupnostjo in samoupravno interesno komunalno skupnostjo. Zato bi bila na tem področju vsekakor potrebrra reorganizacija.« A. Žalar Preventivni center Zobne poliklinike Kranj Krtačka namesto zobnega svedra Kranj, januarja — Zobne gnilobe je toliko, da ji zobozdravniki ne morejo biti kos s plombami. Spoznanjem drugih, ki so z navajanjem na redno in pravilno čiščenje domala odpravili zobno gnilobo, sledimo zdaj tudi pri nas. Pravijo, da smo si mesto nekje na repu evropskih držav po gnilobi zob zaslužili prav zaradi tega, ker smo predolgo premalo poudarjali, kaj lahko vsak sam naredi za svoje zobe. To pa je v bistvu malo — in obenem zelo veliko: pravilno jih moramo umivati. Tam, kjer so to preprosto pravilo že zapisali na čelo zobozdravstvene preventive, imajo kaj pokazati. Prav v te namene so v Kranju konec novembra odprli Preventivni center Zobne poliklinike Kranj. V bistvu gre za učilnico z vrsto umivalnikov, zobnih krtačk in prh za zobe ter za predavalnico. V njej naj bi marsikaj novega zvedeli tudi tisti, ki bi o zdravju zob morali vedeti vse in bi to znanje morali prenašati na druge — predvsem na otroke, od vrtca do srednje šole. pa tudi na nosečnice in starejše občane, ki imajo težave s protezami. »Vendar pa center sam še ne pomeni, da bo zobne gnilobe že kmalu veliko manj,« pravi direktor Zobne poliklinike Kranj dr. Franc Porenta. »V Kranju smo zobozdravnike in medicinske sestre po osnovnih šolah, kjer so šolske zobne ambulante, že pred leti posebej pripravili za nadzor nad rednim umivanjem zob šolarjev. Take navade se seveda prenašajo tudi domov in uspehe že imamo — manj je zobne gnilobe. Čez nekaj let, upamo, bomo dosegli tudi to, da bomo lahko vsem osnovnošolcem pregledali in popravili zobe, kar zdaj žal še vedno ni mogoče.« Za sedaj je Preventivni center, kjer bo mogoče teoretično in tudi praktično spoznavati vse o varovanju zob, edini na Gorenjskem. Po nekaterih drugih slovenskih občinah je takih centrov že nekaj, najboljše*iz-kušnje pa imajo v Trbovljah. Da se da s preventivo spraviti nad zobno gnilobo, pa so dokazali v skandinavskih deželah, kjer je skoraj ne poznajo več. Zdaj bomo pri nas najmlajšim že zelo zgodaj dopovedovali, da se da zobe ohranjati s pasto in ščetko, pa z nitko, prho in tudi s flu-orom. To ni nič novega; ko pa bomo dosegli evropski standard, ki pravi, da so lahko pri dvanajstletnikih le še 2 do 3 »kepe« na sto otrok (zobne gnilobe, izruvanja zob ali »plombiranja«), bomo lahko zadovoljni. Zdaj nismo, ker je posegov v zobe do trikrat več. Lepe uspehe pa že zdaj dosegajo pri zaščiti zob pri vseh kranjskih osnovnošolcih tudi z občasnim premazovanjem zob s fluoro m. »Prizadevamo si, da bi tak način preventive zob pri otrocih poenotili za vso Gorenjsko. Programi vzgoje in izobraževanja, ki jih imamo v Preventivnem centru za različne skupine, so pripravljeni, nekaj jih še pričakujemo,« pravi dr. Porenta. Prostor, kjer je Preventivni center, so opremili z majhnimi sredstvi, ki jih je v večini prispevala zdravstvena skupnost — z vsega 3 milijoni dinar- jev. L. M. Kandidati kupujejo parfume Ali veste, da kandidati za najodgovornejše dolžnosti v gorenjskih občinah veliko zahajajo v novo (in pri nas prvo) brezcarinsko prodajalno na mejnem prehodu Ljubelj in da kupujejo predvsem parfume. Bojda zato, da bi bolj dišali volilcem! V Gozdnem gospodarstvu Bled so zdravstveno pregledali 157 motoristov, traktoristov, žičničarjev, šoferjev, minerjev, strojnikov, skladiščnih delavcev... in ugotovili, da je 70 odstotkov delavcev predebelih Čeprav so gozdarji moji (ježevi) prijatelji, sem do danes mislil, da sta jim vetro-lom in lov za lubadarjem odvzela odvečne kilograme. No, zdaj ko slišim, da je 70 odsto- tkov predebelih, mi je jasno, da jim je predlanski vihar celo koristil: toliko jim je razredčil gozdove, da se bodo lahko tudi najdebelejši svobodno gibali med drevesi. Tudi računalniku je vsega dovolj Kaže, da se v Alpetourovem Potniškem prometu v Kranju niso razjezili le vozniki avtobusov. Ker kar praviloma trikrat na leto spreminjajo pravilnike o nagrajevanju, je zdaj najbrž vsega sit tudi že računalnik, ki izračunava osebne dohodke. Zadnjikrat je nekemu vozniku avtobusa izračunal kar 120 milijonov starih dinarjev mesečne plače. Morda pa je s tem želel opozoriti, da so osebni dohodki voznikov avtobusov resnično premajhni. Jelovica je velikan ... sem prebral v glasilu sestavljene organizacije Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG Bled. »Že sedaj, ko nova tovarna vrat še ne dela s polno zmogljivostjo, Jelovica naredi na leto kar 15 odstotkov vsega stavbnega pohištva v naši republiki in 8 odstotkov v vsem jugoslovanskem merilu. Vsa čast in slava Jelovici! Verjamem in priznam, da je velikan, le to me skrbi, da ne bo velikan tudi med slovenskimi in jugoslovanskimi lesnimi zgubarji. Mestni avtobus naj vozi tudi ob sobotah in nedeljah Škofja Loka, januarja — Jeseni je izvršni svet pri cočinski skupščini Škofja Loka sprejel sklep, naj Alpetourov tozd Potniški promet uvede vožnje mestnega avtobusa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Mestni avtobus je tri mesece vozil tudi ob teh dnevih, potem pa so pri Alpetouru ugotovili, da se te vožnje ne izplačajo, in so jih ukinili. Zato sta Lipica in Podlubnik ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih brez avtobusne povezave. Slavka Svoljšak: »Z možem se veliko voziva z avtobusom in ga ob sobotah in nedeljah tudi pogrešava, saj imava sina v Pod-lubniku. Pokopališče na Lipici je za naju, ki stanujeva na Frankovem naselju, blizu, da lahko greva tudi peš. Težje pa je za tiste, ki stanujejo v Škofji Loki ali pa še dlje in nimajo svojega avtomobila. Čeprav se te vožnje Alpetouru morda ne izplačajo, ker avtobusi niso nabito polni, naj jih .pokrijejo' s tistimi, ko je v avtobusu takšna gneča, da komaj stojimo.« V. Stanovnik Ankica I* vačič: »Zdi ^ mi prav, da« mestni a bus vozil tU^ ob koncu na. Spomnil se, da je n« kaj časa v< zil, vendar n smo bili ol veščeni, o' kateri uri, tudi na tabli na avtobU sni postaji ni pisalo. Ker pa sel na tem avtobusu med tednd redna potnica, mislim, da bi velikokrat prišel prav tudi ob botah in nedeljah.« m mi .m mP»H»r.«w>' 3& st Ivan šak: i mehi se da bi moffl avtobus vo# ti ob nedelji in prazniki saj je to A marsikoga \ pomembna* povezava * mestom, o' sobotah, nedeljah in praznikih p* pu avtobusi že tako vozijo redkeje' Še mnogo pripomb potnikov, 1 so takrat stali na avtobusni p< staji je bilo: da je treba vozni re mestnega avtobusa uskladiti ' UQ| voznim redom vlaka, da je treb? i , urediti table, da bi vsi vedeli; Mil kdaj vozi avtobus, pa tudi, da b1 bili pripravljeni za vožnjo odštet) nekaj več, le da bi se lahko peljal1; S1 tudi ob sobotah in nedeljah. 2g st Zbor krajanov Trate o osnutku srednjeročnega plana občine Ponovno opozarjanje na varstv okolja Trata, 28. januarja — Obravnava osnutka plana občine Škofja Loka za srednjeročno obdobje in odgovorov komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora na pripombe krajevne skupnosti Trata na osnutek dolgoročnega družbenega plana občine sta med krajani zbudili živahno razpravo o nekaterih najbolj perečih vprašanjih nadaljnjega razvoja kraja. To so predvsem sanacija Termike, širitev industrijske cone na Trati, predvidena gradnja farme pitancev na Sorskem -> Spoznavni večer kmečkih fantov in deklet Škofja Loka — Kmečki fantje in dekleta pripravljajo že šesto družabno srečanje s plesom. Prireditev bo v gostilni Prajerca na Spodnjem trgu v Škofji Loki v soboto, 15. januarja, ob 18. uri. Vabijo tudi druge fante in dekleta, ki imajo veselje do zemlje in kmetovanja, naj pridejo na srečanje. Oddaljeni si lahko rezervirajo prenočišče po telefonu, številka 61-261. Požar zajel ostrešje Cerklje — Na podstrešju stanovanjske hiše Janeza Globočnika iz Cerkelj je v sredo, 29. januarja, nastal požar. Do požara je prišlo v dimni »kamri«, ki so jo zjutraj zakurili. Zaradi prehude vročine so se vnela lesena vrata in ogenj je hitro zajel vse ostrešje in ga uničil. Gmotno škodo cenijo na štiri milijone. Ponesrečil se je o pri delu Jesenice — V jeseniško bolnišnico so v ponedeljek, 27. januarja, pripeljali hudo ranjenega Janeza Marki-zetija, starega 52 let, z Jesenic, ki se je bil tega dne ponesrečil pri delu v jeseniški Železarni. Delavec je z lopato polnil betonski električni mešalec z betonitom, pri tem pa z lopato zadel v mešalec in betonit se je razsul po njem. Do notranjih poškodb naj bi prišlo potem, ko so ga na njegovo željo očistili s pomočjo zraka na pritisk. S1 Sei S1 polju, hrup iz železniške postaje, $ M< nja hladilnice, gradnja športno rek* cijskih površin na Trati, dokončni H 1 gradnja osnovne šole, ureditev K1 čeve ceste in postavitev oznak za v*! hojo pešcev na drugih cestah, nepf ren prostor za pokop kadavrov in .1 fiskatov na območju pod Lipico, šifj stanovanjske gradnje na Trati in o" njanje kmetijskih zemljišč. Vsertt pombam pa je bil skupen boj krajjj^ k za čisto in zdravo okolje, ki ga na TI "* že dolgo terjajo. J Krajani Trate pa so od prisotnih cf nov občine dobili tudi zagotovilo, čas za obravnavo predloga srednj*! čnih planskih dokumentov v krajci skupnostih in delovnih organizacij v vsej občini podaljšan za štirih dni, ker so dobili gradivo za razp1* šele sredi tega meseca V. Stanovih Zdomka podarila 175 milijonov Jesenice — V jeseniški skupo1 socialnega skrbstva so bili prij^ presenečeni, ko so prejeli pi' zdomke, v katerem je sporočila-pošilja milijon 750 tisoč dinarjev seničanom, ki so socialno ogro# prepuščeni sami sebi ali v življe^' stiski. Zdomka Anica Bončina s šice pri Jesenicah je odšla na deL Zvezno republiko Nemčijo leta lj^^ Na skupnosti socialnega skrb*^^ so se odločili, da 175 starih milij0^ dinarjev razdelijo med 121 obča^ ki so ostareli, invalidi, otroci z ^ J njami v-duševnem ali telesnem voju in drugim občanom, ki so\ trebni pomoči. Dobili so od 10 tisoč dinarjev, z obvestilom, daj 9 enkratno denarno pomoč zdomka s Hrušice. GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopold ina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-2lebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih it) petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje 1.600 din. Pogrešanega planin^ našli mrtvega Jezersko — V ponedeljek in to<* so kranjski gorski reševalci, r. dan tudi s pomočjo helikopt^j RSNZ, iskali pogrešanega Rom*: Mohoriča, starega 26 let, iz Krafl ki se je že v soboto, 25. januarja, ® pravil v hribe. Nameraval je z Je? skega do Češke koče, na Kočno # Zoisovo kočo, nato pa nazaj na ■ zersko. Ker se do nedelje ni kakor je bil obljubil, je oče obve»* gorske reševalce. Prvi dan so ga ski reševalci zaman iskali, zato so v torek znova v akcijo. Pregledal1 j, vse P 'se dostopne poti do Češke koČej >ri Plazu ob poti k Češki koči n*J najprej nahrbtnik, sto metrov £: pa truplo pogrešanega. Mohoric » verjetno zdrsnil s poti in padel,11 j, pa v snegu, neprimerno obleče^ obut za hojo po zasneženih hr1* zmrznil. D