15G years
Steklarna Hrastnik
ovnega sistema Steklarne Hrastnik / Izhaja od leta 1959 /Letnik 50, št. 5 Hrastnik, 28.10.2010
steklar
Najmalajša obiskovalca piknika - David je star 3 mesece, Živa pa dobri dve leti. Ne, nista oba moja.
Iz vsebine:
Uvodnik	2
Nagovor direktorja	3
Piknik v Gorah	4-6
Razpis Dan odprtih vrat	7
Intervju Enes Rakovič	8-10
Organizacija obletnice	11
Intervju Urh Hudoklin	12-13
Preventivno izobraževalni program	14-16
Poslovanje	17
Varni kotiček	18-19
Sejem Maison & Objet Pariz	20-21
Družbena odgovornost, sponzorstva	22
V tri krasne	23
Sindikat Opal	24
Sindikat SH	25
Gasilski kotiček	26
Kadrovske novice	27
Križanka	28
Podjetje, ki mu ni vseeno
Steklarna vse bolj postaja družbeno odgovorno podjetje. V številki, ki je pred vami, je večji del vsebine namenjen zaposlenim in aktivnostim, ki jih podjetje omogoča, da se med sodelavci počutimo ne samo prijetneje, temveč tudi varneje, bolj zdravo in iskreno.
Med intervjuji, ki sem jih opravila za to številko, sem začutila nepopisno veselje in hvaležnost, da smo opaženi kot Ljudje. Da naša prepričanja in vrednote postajajo vse bolj pomembni. Da smo slišani. Da naletimo na posluh pri reševanju težav, ki nam jih nosi življenje, tudi na samem vrhu podjetja. Kaže torej, da smo kot steklarna na dobri poti. Kljub težkim časom na novo definiramo poti. Pregledujemo lastne vrste. Znamo pohvaliti. Vrednote, kot so prijaznost, zdravje, poštenost... postajajo vse bolj pomembne. So temelj, na katerih gradimo.
Velik poudarek dajemo informiranosti, izobraževanju, samoizobraževanju in osebnemu razvoju zaposlenih, ker se zavedamo, da je znanje steber za uresničitev skupnih ciljev. Ob koncu dneva štejejo odnosi, vzdušje in dobro delovno okolje. Steklarna je kot največji delodajalec v občini Hrastnik močno vpeta v življenje okolja, v katerem deluje. Ni naključje, da spletamo vezi tudi tako, da odpremo svoja vrata ter pokažemo kje, kaj in kako delamo. Samo v letu 2010 smo na ogled popeljali upokojene sodelavce, ki so v preteklosti s svojimi žulji pomagali, da smo upihnili kar 150 svečk na torti. Pa učiteljice Slovenije, bilo jih je kar čez 100. Pa obiskovalce Etno festivala v Hrastniku. Čoperiste Slovenije. Gospodarsko zbornico Slovenije.
Pred nami so odprta vrata za otroke zaposlenih in pričakujemo zanimiva vprašanja ter široko odprte, radovedne in začudene male oči nad dejstvom, kako si njihovi starši služimo kruh. Za mojo dveletnico je služba nekaj, zaradi česarzjutraj ne morem spati tako dolgo kot ona. In s prav resnim pogledom me je podučila, da jaz v službi ne morem pisati na računalnik, ker je računalnik namenjen gledanju Nodija (ali pač trenutno najljubšega prispevka na You Tube ). In vedno, brez izjeme, pove, ko se peljemo mimo poslopja steklarne, da tukaj je pa mami v službi.
Naj se sliši še tako klišejsko - toda resnično se spremeni vse, ko (prvič) postaneš mama (ali oče). Odgovornosti za drugo bitje se zaveš že, ko še raste v trebuhu, ob prvem dotiku pa se dramatično spremeni pogled na svet. Za vedno. Največja odgovornost v življenju je pripraviti te male deklice in dečke, ki jim rečemo naši otroci, na - ŽIVLJENJE. Kar se da dobro. Da bodo znali poskrbeti zase, ne da bi pri tem prizadeli druge. Da bodo cenili trenutke. Da bodo cenili dobro, pa vendar ne bili naivni. Da bodo verjeli v dobro v ljudeh in ne bili vedno žrtve hinavščine.
V podjetju ni bistveno drugače kot v družini, le da se tukaj srečujemo odrasli, že izoblikovani ljudje. Pa vendar je skrb za osebnostno rast in razvoj zaposlenih podobna. Brez zadovoljnega, samozavestnega zaposlenega ni uspeha na trgu. Brez spodbujanja kreativnosti zaposlenih ni novih idej. Nemogoče je doseči harmonijo, če ljudje v sebi ne najdejo zadovoljstva in ravnotežja.
Verjamem, da se bomo sodelavci še večkrat veselili na pikniku. Da bomo skupaj telovadili. Šli v hribe. Da bo še več zaposlenih obiskalo preventivno izobraževalni program. Da bodo ambasadorji zdravja širili svoje znanje, pridobljeno na teh programih, še med ostale sodelavce.
In gradili uspešno zgodbo. Še najmanj 150 let...
Glavna in odgovorna urednica Mojca Lavrič
Skupne službe
NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE
Uvodne besede nastajajo ravno v času, ko se pripravljam na odhod v Bruselj - na Evropski parlament podjetij, ki je potekal 14. in 15. oktobra 2010 v Bruslju. Sicer se zavedam, da z enim obiskom ne odpreš niti vseh vprašanj, je pa velika čast, da smo eno od 700 podjetij v EU, ki ima sploh možnost priti v stik ustvarjalci EU zakonodaje. Glavna tri področja razprave bodo:
-	vpliv krize na poslovanje in ocena reakcije EU,
-	vpliv človeških, finančnih, energetskih in drugih virov na poslovanje podjetij terali je v Evropi še prostor za industrijo?
-	katere so glavne ovire pri poslovanju na notranjem trgu in izven?
Mreženje je namreč vedno bilo in vedno bo izjemno velik del uspeha. Od tega srečanja pričakujem možnost, da spoznam komiteje, da končno utremo pot steklu v svet, da se povabljena podjetja povežemo med seboj ter tako dosežemo večji vpliv gospodarstva na evropsko zakonodajo.
Takšna združenja in obiski imajo, čeprav samo enkrat letno, pomen tudi za ugled steklarne v Evropi, saj nas iz Slovenije na EPE 2010 odhaja samo osem.
Seveda pa je najbolj pomembno, da smo si ugled kot podjetje povrnili v lastni hiši. V preteklosti smo izjemno veliko
vlagali in garali na področjih komuniciranja, spoštovanja, preventive, delovnih pogojih, čiščenja procesov, boljšega vodenja in nenazadnje tudi dviga plač.
Temu sledijo tudi boljši rezultati. Posebej lahko izpostavim poslovno enoto Special, ki je dosegla stabilnost, tako pri proizvodnji kot pri prodaji. Imamo veliko naročil, dvignili smo cene, proizvodnja je dobra in se še izboljšuje, tako da na tem mestu vse pohvale, priznanja in zahvale ekipi. Postavili smo dobre temelje za leto 2011 in predvidevanja za prihodnost so dobra.
V	Opalu se še vedno soočamo s precejšnjimi izzivi. Pričakovali smo izboljšanje po letošnjem poletju, toda posli, vezani na gradbeništvo, imajo še vedno prevelik negativni vpliv. Naredili smo vse, kar smo lahko, da izboljšamo poslovanje in tako moram tudi tukaj nameniti zahvalo - v tem primeru sindikatu, ki je partnersko omogočil fleksibilnost zaposlenih. Predvsem v takšnih primerih se kaže, da dihamo kot eno, da resnično vsi stremimo k istemu cilju. Velik potencial in up polagamo v bolj zahtevne proizvode, s katerimi bomo poskušali premešati karte na trgu.
V	poslovni enoti Vitrum pa iščemo prednosti - zakaj bi kdo kupil naše izdelke? Je kriterij samo cena? To nikakor ni dovolj! Resnično upam, da nam uspe zagnati linijo P-8 do konca leta ter s tem omogočiti, da tudi na drugih linijah poiščemo boljše proizvode.
Zmagali bomo, ko bomo dokončno uspeli združiti vse sinergijske učinke v novo strategijo Steklarne Hrastnik -
da bomo hitri, učinkoviti, fleksibilni ter ODZIVNI. Imamo ogromno znanja, ljudi, ki ljubijo steklo, opravili smo velike investicije v razvoj kadrov -zdaj pa je čas, da vidimo ali bodo naši pretekli napori v izobraževanje ter zaposlene dali kaj nazaj.
Poleg novih izdelkov, dviga cen ter novih prodajnih poti pa iščemo tudi prihranke. Samo pri paletah, skladiščenju ter delu z orodjem ocenjujem, da lahko prihranimo milijon evro letno. Toda iščemo nadaljnje predloge.
Nekako pa se zaključuje tudi krog pridobitve novih kadrov. Pridružil se nam je tehnični direktor, v kratkem pa se nam bo pridružil tudi vodja vzdrževanja. Z novembrom se bomo kadrovsko okrepili v komerciali - tako v Vitrumu kot v Opalu. S tem bomo nekako zaokrožili fazo kadrovskih okrepitev ter na polno zagnali vso energijo, ki jo premoremo, da bo leto 2011 boljše, kot je leto 2010.
Ogromni vložki v varnost in zdravje pri delu. Preventivni programi. Druženja. Zdaj je čas, da stopimo višje.
In da smo resnično dobri, da smo resnični snovalci in ustvarjalci tehničnega napredka v steklarstvu, kaže dejstvo, da nas je EMHART(proizvajalec IS strojev, s katerimi delamo v PE Special) izbral za PILOTSKO TOVARNO za preizkus novih tehnologij, ki jih bodo razvijali. Prvi in edini na svetu bomo dobili testno opremo ter imeli od tega tudi koristi. Takšno sodelovanje je izjemno - ne samo, da trka na dušo in naš ponos, temveč tudi za razvoj v boljši jutri.
VEM, DA ZMOREMO! Pogoje imamo. Pojdimo - in premaknimo steklarno do vrha!
Andrej Božič
Če bo trend gibanja rasti takšen, kot je sedaj, nam bo šlo dobro. V primerjavi z letom 2009 je leto 2010 dobro. Toda ker vemo, da zmoremo in smo sposobni več, ostaja rahlo grenak priokus, da nismo naredili dovolj dober rezultat. Za pozno jesen je v pripravi dokončna potrditev in uvedba novega plačnega sistema. Na tem področju je bilo narejenega že ogromno, ni pa to čarobna paličica. Plača bo vezana na uspeh, tako podietja kot posameznika, večopra vilnost bo dodatno nagrajena.
Temelji za uspeh so torej V' ■ tukaj. Urejen plačni sistem. Nove tehnologije. Novi kadri. Izboljšana komunikacija.
150 let Steklane Hrastnik
PIKNIK S SODELAVCI IN DRUŽINO V GORAH
Prišli smo tudi z vnučki...
Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli, da je bilo na mizi zaposlenih nekaj izjemnih dobrot. Ni potrebno poudariti, da jih je takoj zmanjkalo...
Nismo samo jedli in pili, ampak smo se tudi
razmigavali...
S sodelavci in družinami smo se po dolgem času res prijetno družili na pikniku v Gorah
150 let Steklane Hrastnik
PIKNIK S SODELAVCI IN DRUŽINO V GORAH
Tudi med sodelavci se je potrebno spoznati...
je bila
nad
„Hrana" je bila odlična!
Tudi za ples so se nekateri opogumili...
pričakovanji.
150 let Steklane Hrastnik
PIKNIK S SODELAVCI IN DRUŽINO V GORAH
Breakdance...
Takole pa se jez nami na pikniku veselil naš podmladek... Risali so na steklo. Na tem mestu se zahvaljujemo članicam DPM Hrastnik za strokovno vodenje delavnic risanja na steklo.
Avtorji fotografij so Bogdan Ledinek, Dragan Caranovič ter Albin Lavrič
Skupne službe
DAN ODPRTIH VRAT
(MM) @(M?MfSKi MM?
ZA OTROKE ZAPOSLENIH
Ko okusiš dramatično odgovornost postati starš, se ti svet obrne na glavo.
Okusiš neverjetno srečo in največjo možno odgovornost za drugo človeško bitje.
In ko otroci rastejo, se že tam pri nekje dveh letih pričnejo pojavljati vprašanja - mami / ati, kaj ti delaš v službi?
Našim otrokom želimo približati skrivnosten svet besede "služba". In čudoviti svet stekla. Zato v soboto, 20. novembra ob 10.00 uri toplo vabljeni otroci zaposlenih v Steklarni Hrastnikna DAN ODPRTIH VRAT.
Skupaj si bomo ogledali, kje starši preživimo tako velik del dneva in kakšne izdelke ustvarjamo.
Po končanem ogledu se bomo tudi posladkali ter skupaj risali na izdelke, ki jih ustvarimo skupaj z vašimi starši.
Za celotne aktivnosti bomo predvidoma porabili 2 uri.
POJASNI LAZA STARŠE:
•	otroci morajo priti na ogled v spremstvu polnoletne osebe;
•	naj bodo primerno obuti in oblečeni (oblačila, ki se lahko umažejo);
•	še posebej mlajšim pojasnite, da je v podjetju hrupno, da se ne bodo ustrašili;
•	vljudno prosimo, da zaradi narave proizvodnje otrokom
pojasnite, da je gibanje po podjetju omejeno in deloma nevarno;
•	prijave sprejemamo NAJKASNEJE do petka, 12. novembra 2010;
•	pri prijavi OBVEZNO navedite ime in priimek otroka, starost otroka, ime in priimek zaposlenega starša, ime in priimek odrasle osebe, ki bo spremljala otroka ter poslovno enoto, ki ima pri ogledu prednost.
•	Prijavite se na telefonski številki 03 56 54 600 - recepcija Steklarne Hrastnik.
Vnaprej vas prosimo za razumevanje, ker smo previdni pri varnostnih ukrepih - otroci so naše največje bogastvo, pa vendar jih njihova živahnost in radovednost nemalokrat spravita v nevaren položaj, čemur pa se želimo na vsak način izogniti. Za poškodbe vseh obiskovalcev med ogledom ne prevzemamo odgovornosti.
Steklarna Hrastnik d.d.
cve r.
Avtorica risbe je LINA GOLOTIĆ

Intervju
EN ES RAKOVIČ
V tistem času, ko je Enes pričel delati v Steklarni, je bilo fantov s kovinarsko šolo veliko. Ne vem, zakaj mi je prav on ostal malo bolj v spominu. To je bilo še takrat, ko smo se naslavljali s tovariši, ko smo delali v »združenem delu«, ko so bile kovinarske šole polne in smo imeli veliko svojih štipendistov...
In dejansko se je izkazalo, da je bil to prav poseben fant, ki se je odlikoval z vztrajnostjo, pridnostjo in pripadnostjo. In rasel je s Steklarno, zrasel v moža, ki ga odlikuje zagnanost, ki težave vidi kot izzive in jih rešuje mirno, brez ihte in nervoze. In to v današnjem času, polnem stresnih situacij, ko na drugi strani velikokrat ni enakega odziva.
Delati si začel kot 16 leten pobič. Zaposlitvi v Steklarni je najbrž botrovalo tudi dejstvo, da izhajaš iz steklarske družine?
Po končanem šolanju, ko mi je bilo šestnajst let, sem se najprej zaposlil v takratni Strojni tovarni Trbovlje. V Steklarni sem se zaposlil po končanem služenju vojaškega roka. Tu je takrat, pa vse do upokojitve, služboval moj oče, še prej mati in skoraj samoumevno je bilo, da bom tudi jaz.
Na katerem delovnem mestu si začel in kako se spominjaš tistega obdobja?
Začel sem na delovnem mestu ključavničarja v obratu vzdrževanja. Prvi dan si bom zapolnil za vse življenje, saj me je tedanji direktor kar trikrat dobil pri sedenju. To sicer ni bila moja navada, vendar mi splet okoliščin ta dan ni bil najbolj naklonjen. Vtis prvega dne sem se trudil popraviti z delom in jasnim ciljem, da delam zavzeto in pošteno zaslužim svoj denar.
Kako je tekla tvoja nadaljnja poklicna pot?
Že 23 let sem zaposlen v Steklarni Hrastnik. Z izobraževanjem in napredovanjem na delovnem mestu sem si pridobival nova znanja in
izkušnje. Nova delovna mesta in z njimi nove izzive so mi ponudili nadrejeni zaradi zaupanja v moje dotedanje delo.
Kdo te je vzpodbujal k nadaljnjemu izobraževanju? Prve vzpodbude so prišle od moje žene, a jih najprej nisem jemal resno. Po premisleku, ki je moral v meni dozoreti, sem se odločil za izobraževanje. V življenju sva imela veliko skupnih ciljev in želja, ki so bili eden od motivov za izobraževanje. Začetek šolanja je bil posebna izkušnja, ko pa sem se v tej vlogi znašel, sem ob delu končal srednjo šolo z velikim veseljem in zagonom.
In tu se nisi ustavil.
Ideja, da se vpišem na fakulteto, pa je prišla z moje strani. Razmišljal sem o upravni ali ekonomski. Za finančno pomoč sem zaprosil v podjetju, ki pa izobraževanja na naštetih smereh ni imelo interesa podpreti. Predlagali so mi, naj se vpišem na strojno fakulteto. Ponudbo sem sprejel. Danes mi ni žal, takrat pa je bila pred menoj velika in odgovorna naloga, saj sem hodol v službo in imel družino. V času študija sem potoval med Hrastnikom, Mariborom, Kranjem in
Zagorjem, kjer sem stanoval, in vse proste dni presedel za svojo pisalno mizo. Žena je v tem času službovala v Ljubljani, kamor se je, tudi zaradi mojih obveznosti, vsak dan z njo vozila tudi najina hči.
In hotel si še več...
Po zaključku vsake stopnje sem bil trdno prepričan, da sem s študijem končal. Potem pa sem že naslednje šolsko leto iskal razlog za ponovni vpis. Zdelo se je, kot da z ženo tekmujeva. Oba sva imela dneve popolnoma zapolnjene - dopoldan s službo, popoldan s študijskimi obveznostmi. Moje so se končale s specializacijo s področja strojništva, žena končuje magistrski študij na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije.
Praktično se že vse življenje izobražuješ. Gotovo si delavec Steklarne, ki je iz sebe na tem področju naredil največ - prehod iz 2-letnega programa za obdelovalca
kovin do dipl.inž. strojništva -specialista je skorajda neverjeten. Kakšen je recept za uspeh?
Moj je takle: veliko truda, odrekanja, podpore na delovnem mestu in dogovarjanja v družini. Star pregovor pravi, da je tam, kjer je volja, tudi pot. In res je bila! Če ne bi bilo toliko pripravljenosti in razumevanja doma in v službi, bi verjetno že veliko prej odnehal. 15 let izobraževanja ob delu ne pomeni samo to, da hodiš v šolo, je še mnogo več. To mora postati življenjski slog, sicer obupaš.
Kljub zagnanosti najbrž velikokrat ni bilo lahko? Izobraževanje mi je ves čas predstavljalo izziv, nikoli oviro. Kljub temu je bilo na trenutke težko. Vendar se prav s tem človek kali in zadovoljstvo je na koncu še toliko večje.
In kot si že omenil, brez podpore domačih tudi ne gre...
Intervju
ENES RAKOVIČ
Oba z ženo sva veliko let preživela »med knjigami«. Dogovori o tem, kdo lahko katere dni popoldne študira in kdo prevzame obveznosti povezane z družino, so bili zelo natančni. Oba sva vedela, da je najin čas za študij popolnoma odmerjen. Mogoče sva prav zato študij jemala tako zelo resno in odgovorno. Prav tako sta se študijskemu načinu življenja morala prilagoditi oba otroka. Nika, zdaj že študentka logopedije in surdo pedagogike, nama je kot mala deklica nemalokrat zastavila vprašanje, zakaj so drugi starši šolo končali že prej. Urbanu, učencu 2. razreda osnovne šole, je bilo v tem pogledu mnogo lažje. Popoldneve smo sicer preživljali delovno, vendar doma.
Kar precej let si opravljal različne naloge v skladišču gotovih izdelkov - od vzdrževalca, operaterja do vodje. Takrat si se prvič preizkusil na vodilnem delovnem mestu. Kako ti je šlo?
Če danes pogledam nazaj, bi rekel dobro, vendar je bilo takrat za mladega in neizkušenega delavca težko. Večkrat
STEKLARNA HRASTNIK
se je bilo potrebno dokazati, sicer me izkušenejši ne bi sprejeli in zaupali v moje delo.
Kaj misliš, da je bilo najbolj pozitivnega iz tistega obdobja? Si uvedel veliko sprememb?
Zame je bilo najbolj pozitivno to, da sem se prav v teh letih največ naučil. Nekaj sprememb sem zagotovo uvedel, če ne drugje pri sebi, sicer bi me danes vprašali po zdravju.
In nato spet novo poglavje -vzdrževanje orodja. Si sam iskal novo priložnost ali ti jo je ponudil kdo drug?
Kot novopečenemu inženirju mi je g. Lavrič ponudil delo, ki ga nisem poznal. Do takrat sem delal na klasičnem vzdrževanju, vzdrževanje orodja za steklene izdelke, tako IS sistema kot stiskalnice, je bil velik izziv. Ko sem delo prevzel, sem bil spet na začetku novega učnega poglavja. Pri tem so mi veliko pomagali sodelavci, ki so to delo že opravljali. Hkrati pa je bilo težko preseči miselnost nekaterih, da se tako dela že dolgo in da se drugače ne da. Prav tako je bila v nezavidljivem stanju podoba delavnice. V treh letih je postala ena urejenejših
in najbolje opremljenih v tovarni. Na mestu vodje vzdrževanja orodja sem ostal osem let. Skupaj s sodelavci smo se trudili narediti veliko dobrega za proizvodnjo.
V začetku leta 2007 si nato postal vodja sektorja deko-riranja. Spet nov list -drugačno okolje - ženska sredina - drugačni problemi in rešitve...
Po osmih letih dela v orodjarstvu mi je bilo ponujeno delo vodje sektorja za dekoriranje steklenih izdelkov. Novo okolje in drugačna sredina me nista motila. V dveh letih, kolikor sem to delo opravljal, je sektor s pomočjo sodelavcev deloval uspešno, za kar gre zahvala vsem. Z njimi imam še vedno vsakodnevne stike, saj je moja pisarna prav v njihovem oddelku.
Nakar pa si prevzel še vodenje proizvodnega sektorja. To je gotovo največji zalogaj in odgovornost...
Ko sem poleg sektorja za dekoriranje prevzel še proizvodnjo steklenih izdelkov, je bilo mojega prostega časa res zelo malo, kajti poleg vodenja dveh sektorjev sem se odločil še za podiplomski študij na Fakulteti za strojništvo, kjer sem vpisal specialistični študij, smer Proizvodni manegament. V tem času je bil moj največji »sovražnik«, čas. Že vodenje dveh sektorjev hkrati je (pre)velik zalogaj, zato se mi je zdelo smiselno, da vodenje dekorja prevzame nekdo drug.
Na katerem področju misliš, da si najmočnejši?
Samoocena je zelo težka. To bi bilo bolje vprašati sodelavce in moje najbližje. Po moji oceni je to, da sem umirjen in dostopen sodelavcem. Rad se pošalim,
saj je tudi to del našega vsakdanjika. Moja prednost je tudi v tem, da sem v Steklarni že več let in imam izkušnje tako delavca kot vodje. Znam se postaviti v vlogo vseh zaposlenih v Steklarni Hrastnik.
Kako sodeluješ s svojimi podrejenimi?
Trudim se, da bi bili odnosi korektni, človeka vredni. To pomeni, da odgovorno sprejemamo vsak svoje delo in si vsi prizadevamo za dobre rezultate in medsebojne odnose.
Specializacijo si delal s področja humanizacije in avtomatizacije dela v dekorir-nici. Katere rešitve si podal?
V	specialistični nalogi je opisana zamenjava ročnega sistema depaletiziranja z depaletizacijo z robotom in oblikovanje novega delovnega mesta nalagalca steklenih izdelkov. Delo trenutno poteka ročno in naj bi bilo nadomeščeno z robotom za depaletizacijo kozarcev pri stroju za dekoriranje (sitotisk). Delavec, ki nalaga na stroj za tiskanje, v osmih urah prestavi cca. 3.600 kg steklenih izdelkov.
V	nalogi navajam pogoje za sodobno oblikovanje dela in delovnih mest, kot je izbira sodobnih strojev in pripomočkov ali zamenjava zastarelih s sodobnejšimi, če je to mogoče. Pri novo tehnološko oblikovanem delovnem mestu je upoštevana poenostavitev in zgostitev gibov, ergonomski, psihološki in ekonomski pogoji ter v delovni proces vključena avtomatsko robotizirana naprava za nadomeščanje težkega in monotonega dela. Vendar pa rešitev ni samo v nadomestitvi delavca z robotom. Potrebna je še zunanja podpora sistema,
9
Intervju
ENES RAKOVIČ
kot npr. prilagajanje pakiranja pred tiskom in prostorska neomejenost. Ne glede na trenutno stanje, dekor mora imeti vizijo o fleksibilnejši in učinkovitejši proizvodnji, saj ti izdelki po mojem mnenju predstavljajo velik potencial na trgu in je zato smiselno vlagati vanje.
Je ovira za izpeljavo posodobitve v praksi trenutno ne ravno rožnato stanje ali še kaj drugega?
Vsaka sprememba potrebuje poleg sredstev tudi svoj čas. Dejstvo je, da Steklarna za konkuriranje na trgu potrebuje modernejšo in fleksibilnejšo proizvodnjo. V pripravi je posodobitev oddelka dekorira-nja, kjer bom z veseljem sodeloval s predlogi rešitev, ki bi olajšale delo in izboljšale rezultate.
Novo vodstvo podjetja je prineslo novo perspektivo dela in vodenja. Kako jo ocenjuješ, kakšno je sodelovanje?
Zahtevno, vendar smiselno. Na eni strani smo tisti, ki smo v Steklarni Hrastnik že dlje časa in imamo zato z neposrednim delom veliko izkušenj, na drugi strani pa novo vodstvo, ki ima veliko teoretičnega in mana-gerskega znanja ter širši pogled. Ob dobrem in dopolnjujočem sodelovanju rezultati ne bi smeli izostati.
Veliko pozornosti je namenjene usposabljanju vodilnih in vodstvenih delavcev. Imaš občutek, da so prizadevanja že obrodila sadove? So komunikacije boljše?
Menim da. Ljudje se sicerveliko pogovarjamo, a včasih slabše slišimo in upoštevamo. Mogoče se z usposabljanji odpira prav ta pot. Na moji poklicni poti sem se udeležil
veliko izobraževanj na to temo. Vedno se naučiš kaj novega in vzameš tisto, karzate šteje. Sam menim, da je najbolje, da s sodelavci ravnaš in se do njih obnašaš tako, kot si želiš, da bi se drugi do tebe.
Veliko več pozornosti je zdaj namenjene tudi področju ravnanja s sodelavci, humanizaciji procesov in skrbi za zdravje. Ali delavci opazijo vsa ta prizadevanja? Se pozna na rezultatih?
S sedanjim vodstvom se je na tem področju naredilo res veliko. Samo poglejmo skupna druženja, rekreacijo, preventivo in nenazadnje boljše medsebojne odnose v komuniciranju. Delavci so prizadevanja že opazili in so v večini nad njimi navdušeni. Nekateri, bolj zadržani, imajo o tovrstnih prizadevanjih svoje mnenje. Vsi pa se lahko strinjamo, da je od dobre medsebojne komunikacije v podjetju odvisno marsikaj.
Kateri problemi te najbolj okupirajo, kakšne rešitve vidiš?
Problemov je vsak dan kar nekaj. Vesel sem, da jih rešujemo skupaj s sodelavkami in sodelavci. Timsko delo prinaša boljše rešitve. Prepričan sem, da to, kar zmore skupina, posameznik ni sposoben, zato rad delam s »svojo ekipo«. Drug drugega poslušamo in s primernim dialogom sproti rešujemo težave. Predvsem pa napak ne skrivamo »pod preprogo«.
Znan si kot eden najbolj umirjenih šefov v podjetju. Prav gotovo ne zato, ker bi imel manj problemov. V čem je skrivnost?
Včasih se pošalim, da imam v Celju nekoga, ki mu mesečno
plačujem sto evrov, da se »sekira« namesto mene... Šalo na stran! V življenju imam veliko načrtov in želja. Eden izmed n jih je zagotovo naš novi dom na Podkumu in moja družina. Ne glede na obveznosti, ki jih prinaša tako eno kot drugo, mi oboje pomeni veliko sprostitev in umik v drugačen svet. Poleg omenjenega, cenim umirjene ljudi, ki svoje odločitve sprejemajo modro in strpno, brez poniževanja sodelavcev. Če imam takšne zahteve do drugih, si moram zanje prizadevati tudi sam.
Kako vidiš perspektivo podjetja?
Perspektiva vseh podjetij v današnjem času je na zelo spolzkih tleh. Razmere na trgu so krute. Lažje bi odgovoril na vprašanje o tem, kakšne so moje želje za prihodnost. Vsem nam želim lepšo prihodnost, kot se trenutno kaže, vendar je odvisna le od nas samih. Verjamem, da bomo skupaj zmogli!
Kako preživljaš prosti čas, kako si polniš baterije?
Moje veliko, še neizživeto veselje, je kolesarjenje. V zadnjih letih sem ga zaradi dela sicer zanemaril, vendar se nameravam v prihajajočih letih s kolesom podati na Gross-glockner, Passo Stelvio in Biokovo. Upam, da moj čas še prihaja.
Trenutno si baterije polnim s trenutki preživetimi z družino, sorodniki in prijatelji ter z zaključnimi deli okrog našega novega doma.
Misel za bralce.
Sposodil si bom misel Randyja Pauscha iz knjige Zadnje predavanje: »Ne boj se smrti, boj se neizživetega življenja«. Ne glede na vse težave in
tegobe, ki jih prinaša, je življenje lepo. Živimo ga!
Enesovim citatom dodajam kratko basen, za katero mislim, da ga zelo opredeljuje kot človeka:
Sonce in veter sta se prepirala, kdo je močnejši. Nenadoma sta zagledala popotnika, ki je prihajal po cesti, in sonce je reklo: »Vidim, kako bova razrešila svoj spor. Tisti, ki lahko povzroči, da bo popotnik slekel svoj plašč, je močnejši. Ti začni.«
Sonce se je skrilo za oblak in veter je začel z največjo močjo, ki jo je premogel, pihati proti popotniku. Toda močneje, ko je pihal, tesneje se je popotnik ovijal v svoj plašč, dokler ni veter obupan odnehal.
Potem se je prikazalo sonce in v vsem svojem sijaju posijalo na popotnika, ki je kmalu ugotovil, da je prevroče, da bi hodil z oblečenim plaščem.
Nauk je preprost: Tisto, kar bomo v odnosih dali, tisto bomo tudi dobili nazaj.
Za upoštevanje naravnih zakonitosti je pri nekaterih potrebnega veliko napora, pa se še prevečkrat spozabijo s silo. Enesu so v krvi od vedno. Zato mirno obvlada sleherno situacijo. Zgled, ki naj vleče.
Marinka Anžlovar
150 let Steklarne Hrastnik
ORGANIZACIJA PRIREDITVE
V Steklarju dolgujemo še ogromno zahvalo za pomoč pri organizaciji prireditve za poslovne partnerje nekaj našim zaposlenim, brez katerih skladiščni oziroma odprenini prostor v Specialu nikoli ne bi postal prireditveni prostor.
Sebastjan Tavčar
Najprej najlepša hvala za vso pomoč pri pripravi prostora za prireditev ob 150 letnici podjetja. Koliko vas je sodelovalo? Približno 10 ljudi je delalo na tem projektu. Ves logistični in komercialni del. Res gre vsa pohvala tem ljudem, pa jih ne bom našteval poimensko, ker bi zlahka koga pozabil. Upam pa, da se vsak najde med temi pohvalami, kajti opravili so odlično delo.
Kaj je to pomenilo za redne delovne procese? Kako vam je uspelo?
Približno en teden prej smo začeli z odvozom palet, komerciala je več odprodala, uporabili smo notranje rezerve skladiščenja, palete smo pospravili v vse možne kotičke podjetja...
Posebej pa moram poudariti, da za projekt priprave prostora ni bil porabljen niti en sam cent, noben dodaten evro, pa čeprav bi jih lahko, recimo za prevoz robe v Litijo v skladišče in podobno. Res smo dali vse od sebe, da smo prostor spraznili, gasilci so ga počistili in pomagali pri postavitvi scene, tako da smo projekt speljali časovno in tudi stroškovno zelo optimalno.
Je pa seveda največja težava to, da imamo 24 -urno proizvodnjo. In to je najmanj motnja, da se ti stalno nalagajo nove in nove palete za skladiščenje in odvoz. Vsi v komerciali in viličaristi PES pa res še enkrat pohvaljeni - oni so zaslužni za pripravo prostora bolj kot jaz, jaz sem samo "organizator".
Kako pa ste bili vsi zadovoljni s "končnim izdelkom"? prostorom in prireditvijo?
Presenečen sem bil. Oziroma smo bili vsi. Pozitivno. Vem, da je to skladišče, ki pa je izpadlo kot fenomenalni prireditveni prostor. In od mnogih obiskovalcev sem slišal, da bi lahko prostor dajali v najem... Morda je škoda samo, da je bilo vreme bolj kislo, drugače pa izjemne pohvaleza vse. Prostor, samo prireditev... res na nivoju in vrhunsko. Slišal sem same pohvale.
Zahvaljujemo se PIGD SH za vse aktivnosti pri proslavi, saj so opravili:
•	prevoz stolov in odra iz KRC in nazaj
•	pranje platoja
•	postavitev in demontaža modre kulise
•	postavitev in pospravljanje stolov in odra (oder so demontirali in pospravili)
•	prevoz godbe (instrumenti) in
•	prevoz daril.
Sodelovalo je 12 gasilcev.
Drago Grgič
Ste bili presenečeni nad izbiro snemalcev, da ste pravi material za nastop v predstavitvenem filmu Steklarne Hrastnik? Nad njihovo izbiro sem bil presenečen,malo mi je bilo tudi nerodno.
Kako sevam je zdelo? Je naporno nastopati pred kamero? Nastopanje je bilo dokaj naporno,vendar je bilo kar vredu.Sem mnenja da bi se v filmskem poklicu karznašel.
Pa sodelavci? So vas po tem gledali kaj drugače?
Sodelavci so me v šali primerjali z nekaterimi znanimi svetovnimi zvezdami,kakšnih drugih reakcij ni bilo.
Kakšen sevam je zdel končni izdelek? Bi kaj spremenili? Spremenil bi samo to,da bi bil predstavitveni film podkrepljen tudi v govorni obliki.
Skupne službe
INTERVJU URH HUDOKLIN
Intervju je potekal hitro. Energično. Lovi ga čas - ampak začutiš, da ga steklarna zanima, da si želi vpiti znanje, ki je tu doma.
Zanimiv sogovornik je prevzel mesto tehničnega direktorja - mesto, ki je v podjetju spet na novo. To je delovno področje, ki je bistvenega pomena za uspešno prihodnost, ki si jo želimo in za katero skupaj garamo. Področje tehničnega direktorja bo predvidoma obsegalo delo celotne proizvodnje, vzdrževanja, zmesarne ter investicij.
Delovno mesto je zasedel gospod Urh Hudoklin, do sedaj zaposlen kot direktor operations v uglednem podjetju Danfoss Trata d.o.o. Ljubljana. Odgovoren je bil za področje nabave, logistike, kakovosti in proizvodnje. Njegovo delo je obsegalo obvladovanje in stalen razvoj vseh področij z namenom povečevanja učinkovitosti in izboljšanja rezultata poslovanja. Pred tem je deloval v razvoju, v okviru katerega je bil odgovoren za vpeljavo "vitkega" razvoja in razvoj novih izdelkov od ideje do kupcev. Novega sodelavca tudi na tem mestu toplo pozdravljam med nami.
Kako se počutite med nami? Zelo dobro sprejet. Fino, kaj naj rečem drugega.
Ste svojo kariero začeli v Danfossu?
Prvo delovno mesto sem imel v Novem mestu, kot tehnolog. Že po kratkem času sem odšel v Danfoss in ostal na področju tehnologije. Začel sem kot projektni vodja, nekaj časa sem bil s celo družino na Finskem. Nato sem napredoval v vodjo dela razvoja, zadnja tri leta pa sem opravljal delo, ki je bilo podobno delu tehničniga direktorja, a moj delokrog je zajemal tudi nabavo, logistiko, kakovost in proizvodnjo. Temu rečejo direktor Operations - v bistvu odgovoren za izvedbo naročila v celoti - sprejem, izdelavo, logistiko in oddajo. In vse to je bilo treba opraviti v petih dneh! Tako kratke dobavne roke smo namreč imeli.
Pred nekaj leti sem brala intervju z Japcem Jakopinom iz podjetja Seaway, ki je potožil nad slabo prepoznavnostjo Slovenije, ki pomeni veliko oviro pri sklepanju poslov. Ivo Boscarol je na svoja letala celo napisal made by Pipistrel, in ne by Slovenija, ker naj bi ime Slovenije odvračalo morebitne kupce takšnih visokotehnoloških izdelkov, kot so letala. Kakšne so vaše izkušnje?
Tukaj vidim težavo bolj v nas samih kot v drugih, oz kot jo imajo drugi z nami. Dober izdelek je cenjen, ne glede na poreklo. Naši izdelki ter naši ljudje so naše reference in to bo cenjeno, ne glede na to, ali na škatli piše Made in Slovenia ali pa Made in USA. Ali pa Pipistrel. Tukaj gre tako ali tako več ali manj za trženje blagovne znamke, ne pa države.
Zakaj steklarstvo? Kaj je tukaj tako navdihujočega, če ga opazujete od zunaj?
Izziv.
V	Danfossu mi ni prav nič manjkalo, veste. Točno sem vedel, KJE je moja v kariera v tem trenutku in tudi KAM vodi.
V	kratkem bi me čakalo napredovanje, tako da me je sem pripeljala odlična prezentacija Andreja Božiča ter izjemen potencial za prihodnost.
Opazil sem, da so v steklarni, kot se že povedal, izjemno angažirani ljudje, še posebej tisti, s katerimi imam več kontakta. Imamo pripadne kadre, čeprav steklarna ni v zavidljivem položajz. Je pa v njej velik potencial - toda najprej se moramo lotiti slona, šele nato lahko iščemo in preganjamo miši.
Privaditi pa se moram načina dela, saj so vsi zaprti po pisarnah - to pa je ogromna
prepreka v komunikaciji. Prej nisem imel svoje pisarne, ampak sem jo pisarno delil z najožjimi kolegi, tako da se lahko mimogrede kaj zmeniš, urediš, rešiš...
In premik iz podjetja, ki je v bistvu podružnica tujega podjetja, v proizvodnjo, ki deluje sedem dni tedensko po 24 ur?
V steklarni vidim kar precej podobnih zadev, kot sem se z njimi srečeval v Danfossu. Proizvodnja ni bolj kompleksna, je pa drugačna.
Težja je, ker steklarna obratuje vsh sedem dni na teden po 24 ur. Ni pa pošteno, da delamo primerjavo med tako različnimi panogami. Vsaka si zasluži edinstveno obravnavo.
Edino, kar me tukaj zaenkrat, kako naj lepo rečem... rahlo moti, je čistoča ter bolj "v uh me piši" odnos do varčevanja z energijo. Preveč je vse
Skupne službe
INTERVJU URH HUDOKLIN
neurejeno, premalo čisto -urejenost delovnega mesta prinese popolnoma drug odnos do dela in nikoli ne bom kupil stavka, da "se ne da" nekaj narediti v zvezi s čistočo. Seveda se da! Ko sem v prejšnjem podjetju uvajal projekt čistoče, so mi prav tako prodajali dejstvo, da se dela z olji, da mora biti umazano, da je to proizvodnja in še in še bi lahko naštevali. Dejstvo, da je danes proizvodnja v Danfossu čista, priča o nasprotnem.
Vidim pa, da je tukaj, v steklarni, ogromno znanja. Ogromno pripadnosti podjetju. Tukaj je doma izjemno znanje, izjemni in zvesti zaposleni, procesi na papirju so zapisani... včasih pa malo šepa v praksi. Toliko lahko vidim v tako kratkem času, kar sem tukaj.
Ste človek pravil ali navdiha? Navdiha.
Pravila me omejujejo. Vem, da obstajajo in da morajo biti postavljene neke omejitve. Ampak pogledati in delovati je potrebno tudi izven okvirov. Pravilo, v katerega pa zelo verjamem in ki se ga držim, pa je KUPECJE KRAU. Zadovoljen kupec je ogledalo podjetja in temu pravilu moramo slediti.
Kako boste gradili odnose z ljudmi? Kaj želite sporočiti svojim sodelavcem?
Z odprto komunikacijo. Poštenim odnosom - tako do ljudi kot do dela. Ne bom skrival informacij. Poslovno imamo vsi isti cilj - dober rezultat. Fino je pa, če se imamo pri dosegu teh ciljev še lepo zraven, da se razumemo med seboj. Kot nadrejeni imam neposreden vpliv na ljudi okrog sebe in verjamem, da bomo dober tim. Zaenkrat kaže res krasno, sprejeli so me odlično, odprto in z velikimi pričakovanji.
Eno cicibansko vprašanje -kakšen je vaš delovnik?
Še vedno cel dan več ali manj sestankujem, se spoznavam z ljudmi in delom. Doma pa
razmišljam, kaj sem sploh naredil tisti dan (smeh).
Ne morem mimo - mladi ste. Imate štiri otroke. Kako zgleda organizacija takšne družine? Je vse v redu in disciplini?
Mlad si toliko, kolikor se počutiš. In počutim se mlajši, kot kažejo moji otroci.
Prednost pri več otrocih je v tem, da se vedno nekaj dogaja, se med seboj igrajo, si pomagajo... Te pa potrebujejo celega, kar pa mislim, da ni nič drugače kot v primeru, da imaš le enega otroka. Torej so le prednosti.
Zahteva pa večja družina vzpostavitev določenega reda, saj drugače normalno življenje ni mogoče.
„Ko boste močnejši na enem področju, boste ugotovili, da so postala obvladljiva tudi druga. In naslednja stvar, ki jo boste opazili, je to, da iz sadike rastete v visoko, čudovito drevo, ki ima korenine zasidrane globoko v zemljo. Z drugimi besedami, uspevali boste v celovito, čudovito, skrivnostno in neprimerljivo stvar, imenovano ...ŽIVLJENJE!"
Misli Louise Hay iz knjige „ŽIVLJENJE! POT LJUBEZNI"
Pogovarjala se je Mojca Lavrič
Kaj so vas naučili otroci? Dnevno ti dajo vedeti, kaj je resnična vrednota v življenju.
In kaj imate za terapijo? Za sproščanje? Vaš ventil? Družino; ko se vrneš utrujen domov, nimaš časa misliti na karkoli drugega kot na otroke. Ko gredo otroci spat (zadnji ob 8h), pa je običajno na vrsti šport (tek, kolo, košarka...) ali pa sprostitev v dnevni sobi na kavču, kjer z ženo uživava v
Skupne službe
PREVENTIVNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Izobraževanje ali zabava? OBOJE!
Pri preskoku v vzdušje inovativnosti pomagajo besede Marshalla Mc Luhana, kanadskega filozofa in teoretika komunikacije: »Kdor misli, da obstaja razlika med izobraževanjem in zabavo, ne ve kaj dosti o enem ali drugem«.
Torej: čim več se zabavajmo, v želji, da bi ustvarili visoko dodano vrednost. Čeprav se zdi tvegana, inovativnost v resnici prinaša (finančno) varnost.
Uvod je morda malce nenavaden.Toda ko sem se pogovarjala z nekaterimi udeleženci preventivno izobraževalnih programov, ki so v takšni obliki v steklarni potekali prvič, mi je prišlo na misel ravno to - učenje brez zabave je nesmiselno! Suhoparno, duhamorno in neefektivno. Ko pa učenje prestavimo v prijetno gorsko okolje posestva Herk ali na slan morski zrak prijetnega Umaga - ja, pa dobimo povsem drugačno sliko. Naproti so mi sedeli ljudje, polni energije, z neverjetnim žarom v očeh. In me v praksi naučili, kako se zjutraj pravilno zbuja ter vstaja, kako se učim dihanja v postelji in kako se pravilno pije voda.
Draga Marica terNovko - je prav zabavno in zanimivo!
Marica Radosavljevič, Stanislav Orožen in Cvietin Neškovič so bili v Umagu. Junija. In bi še šli. In prav vsi imajo naslednje skupne točke:
bilo je enkratno
vrnili smo se kot prerojeni
ne moremo prehvaliti izkušnje
priporočali bi obisk za VSE zaposlene v naslednjih letih oz maximum, kolikor jih steklarna zmore poslati odlično organizirano
še bi šli - kamorkoli, tudi z lastnim sofinanciranjem
Cvietin je v steklarni zaposlen 30 let. Na preventivi je bil drugič. V Umagu je bil z družino.
"Izjemno sem presenečen, ker je tokrat ideja za preventivo padla z vrha in ne s strani sindikata ali delavcev. Organizirano je bilo krasno. Jaz sem dobil en tak zagon, da sem vstajal že ob pol šestih zjutraj, šel na kolo do Umaga in se vrnil, ko so drugi vstali za jutranjo telovadbo. Prav vse mi je bilo všeč, razen morja Istra v tem koncu pač ne blesti s čistim morjem in lepo obalo... "
Vse krasno torej.... Ampak nekaj so pa pogrešali v Umagu in na Herku...
"Da bi imeli enotne, lepe majice Steklarne Hrastnik. Ali pa trenirke, nekaj pač. Imeli smo namreč tekmovanja z drugimi turisti in smo pogrešali, da bi vsi vedeli, da smo iz Steklarne. Skratka - da bi nas končno malo "oblekli"... "
Tudi Stanislav Orožen spoznava kotičke naše steklarne že 30 let. Stane je po naravi samotar. Po hudi hčerini bolezni se je umaknil in šel živet v hribe. Pravi, da mu je omenjeno druženje odprlo oči in srce ter mu spremenilo življenje. Na bolje!
"Ne morem prehvalit. Prva liga je bilo! 7 dni smo posvetili učenju in spoznavanju lastnega telesa.
Meditaciji, bioenergiji, pomenu znojenja pri odvajanju strupov.... Mah, ni dovolj pozitivnih besed, da bi opisal, kako dobro je delo, kako dragocena je bila ta izkušnja. Že prej sem si zadal, da bom živel drugače, bolj zdravo, pazil na prehrano... zdaj pa sem sploh odločen, da bom nadaljeval še bolje! Shujšal sem, uredil pritisk, imam pa še malo sladkorne, ampak je pod kontrolo. Zdravnik mi je pred kratkim dejal, da tako super izvidov že dolgo nisem imel."
Pravzaprav ni negativnih mnenj... .
"Ne, res ne. Do penzije bi prav rad šel še enkrat na Herk. Prav vsi ga pohvalijo, tako da bi rad še to izkušnjo, če se bo le dalo."
Pa so bili kakšni zadržki, da bi šli?
"Malo. Na začetku. Pa so bili nepotrebni. Enostavno to izkušnjo priporočam vsem, prav vsem - vodjem, vsem v pisarni, vsem v delavnicah, v proizvodnji.... Meni je res spremenilo življenje. Spet sem se zbližal s hčerko in njeno družino, več vidim vnuka - nepopisno lepo! Če bi od te izkušnje odnesel samo to, da sem se zbližal z družino, bi bilo več kot dovolj, tako pa se počutim, kot da sem zadel tombolo!"
In da izkoristimo priložnost šeza kakšno pripombo...
"Pohvalim telovadbo - ni mi še uspelo priti, vendar bom hodil. Rad bi, da bi vsi zaposleni dobili možnost kakšnih vikend paketov, z delnim sofinanciranjem, za kakšne podobne skrajšane programe. Da bi pričeli z organizacijo kakšnih planinskih izletov. Pa rad bi izkoristil pohvalo glede premika na
Skupne službe
PREVENTIVNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
področju odnosa do ljudi - resnično se pozna na vzdušju med zaposlenimi na vseh ravneh. Pohvalil bi tudi Matejo Koritnik -vedno je bila zelo razumevajoča vodja."
Prva misel gospe Marice je bila, da je bilo vse skupaj prekratko. Da je čas tako hitro minil in da je bilo tako lušno, kot že dolgo ne.
"Odlično je bilo organizirano. Čeprav je bil urnik kar natrpan -telovadba, zajtrk, telovadba, sprehod, kosilo, počitek, vaje, družabne igre... je bilo vse skupaj krasno. Nihče ni nikoli manjkal na nobeni aktivnosti. Največ od vsega pa mi je pomenilo druženje."
Torej je dovolj, da se samo gre nekam?
"Ne, ne - vse te vaje so bile nujno potrebne. Naučiti nas, kako se pravilno diha, kako pravilno vstajamo s postelje... zame in za moje sodelavke! Vsem sem pokazala vaje za hrbtenico, razgibavanje, dihalne vaje... seveda so se malce smejale na začetku, ampak sem bila malo vztrajna, da naj poskusijo - in so videle, da jim dejansko pomaga!"
Vmes imam priložnost spregovoriti tudi z njenimi sodelavkami. Pogrešajo kakšno toplejše oblačilo, kakšen "steklarniški" brezrokavnik. Tam, kjer v PE Special delajo dodelavo, je menda kar precej prepišno in jih precej rado zebe. Pogrešajo kakšen izlet, morda ogled kakšne tovarne, kakšno lažjo turo v hribe. So pa tudi pohvalile, da imajo zdaj mnogo več informacij in mnogo več možnosti podajanja svojega mnenja. Pohvalile so tudi, da je bil po doooolgem času organiziran piknik (pogovarjali smo se 2 dni prej, op.a.). in telovadbo. Pa da lahko kupijo cenejše karte za bazen.
Nato je Marica poudarila, da "moram obvezno pohvaliti Aljaža Boštjana. Nujno! Ker je res en fajn dečko! Po tej izkušnji se počutim, kot da sem zadela na lotu! Da te nekdo uči občutka za soljudi, kontrolo jeze... to si tudi misliti nisem mogla, da to res obstaja, da se da takšnih stvari tudi učiti.".
Potem se nama je pridružil Novko. Novko je bil na Herku.Tako on kot Marica sta tukaj - ja, zdaj bi že lahko uganili - dobrih 30 let.
Novko: "Tako dolgo se v steklarni ni nič dogajalo, da se nam zdi, da se nam odpirajo nebesa, ali kaj. Pa da pridejo takšne pobude še z vrha vodstva... neprecenljivo. Da se razmišlja o LJUDEH... kaj vem... težko izrazim vse navdušenje v besedah. Vodstvu se bo takšno ravnanje z ljudmi definitivno obrestovalo na dolgi rok.Tako nad vodstvom kot nad osebjem na posestvu Herksem navdušen. OBVEZNO NAPIŠI, DA SE JIM NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO IN DA SO ZAKON!"
Evo - napisano.
"Na Herku so res enkratni ljudje. In ta meditacija, pa bioenergija... malo sem bil skeptičen na začetku, pa so me gladko prepričali, da bienergija obstaja. Otipljivo obstaja. Pa da lahko preproste dihalne va je pomagajo."
Novko me je v praksi naučil dihanja, pa vstajanja s postelje. Brez sramu se je na mojo prošnjo ulegel na tla in mi pokazal. Razgibavanje. Pravilno vstajanje. Pokazal je tudi, kako mu je z bioenergijo upognil hrbtenico in kako so meditirali.
,'Na Herku so nam dejali, da so bili tudi oni presenečeni nad nami. Pozitivno. Da smo krasni ljudje, vse ekipe, ki so bile gor. Vse aktivnosti pa so nam tako lepo pripravili - od streljanja z zračno puško, obiska mravljišča, lipe, meditacije, savne,
Ena skupinska s Herka z osebjem
Skupne službe
PREVENTIVNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
jakuzi.... Ma, poglej, kar kurjo polt imam, ko se spomnim vsega prijetnega. In res si želim, da bi VSAK, prav vsak lahko to poskusil in doživel. Videl sem veliko sveta, pa kaj takšnega še nisem doživel. Na sindikalnih izletih so se vedno pojavila kakšna trenja - tukaj jih pa preprosto ni blo...Menim pa, da bi na takle tretma morali tudi s pisarn - med proizvodnimi delavci je čutiti več energije, res je bolje, v t.i. upravi pa še vedno vlada negativna energija. Žal."
vse, kar sem se naučila. V službi in doma. Ko se mi približajo ljudje z negativno energijo, se ustavim vdihnem in si rečem, da z menoj ni nič narobe. Poslušam, še enkrat vdihnem ... In odvrnem negativno energijo."
Udeležbo na Herku bi priporočala vsem v "upravi" - da se naučijo ne dvigovati glasu za vsako malenkost. Tudi kritiko se da povedati na zelo lep način. Jo človek na drugi strani lažje sprejme in prizna.
"Prvič imam takšne izkušnje. In sem čisto druga oseba. Ne bom dovolila, da me kdo sprovocira, ne bom dovolila, da si nalagam prevelike občutke krivde. Naučila sem se res ogromno in za to sem globoko in trajno hvaležna."
Pripravljanje testa za kruh na Herku
"Mojca, enkratno je bilo. Najprej naj pohvalim direktorja. V moji skupini na Herku ga sicer ni bilo, je pa nekatere moje sodelavke v prejšnji skupini ganil do solz s svojimi besedami. Na Herku v moji skupini nas je bilo 8 punc in 12 fantov. Bili smo kot družina. Ma - bolje kot družina! Poskusili smo vse, kar so nam nudili. Počitim se kot prerojena."
Pa naj prispevek končam z Nado, čeprav sem intervjuje pravzaprav z njo začela. Ženske s takimi iskricami v očeh že dolgo nisem srečala. Ob njej začutiš, da ima za seboj vse izkušnje, ki jih nosi življenje. Letos jim je pogorela hiša. Umrl oče. Še kaj bi se našlo. Pa je sedela pred menoj, polna energije, notranje uglašena in.... Navdušena.
Razloži mi o svoji izkušnji z bioenergijo; pa kako so posebej delali s Sanjo (Lukovič, op.a.), ki ji je umrla vnukinja... in kako nikoli, nikoli ne smeš piti vode in poleg imeti negativnih misli, ker...
"...z negativnimi mislimi v telo vneseš tudi negativno informacijo, ki se prenese na vodo. In si narediš škodo. In vodo moramo piti na tešče, vsako jutro, med 2 in 5 deci. In res izvajam
Namesto zaključka...
Inovativna organizacijska kultura kar kliče po Einsteinu: »Ničesar posebnega nisem naredil. Samo na iste stvari sem pogledal drugače kot vsi doslej.« Zato je - kako preprosto - treba veliko gledati naokoli, poskušati, tvegati. Morda početi predvsem vse tisto, kar se od nas ne pričakuje. Recimo gledati risanke; obvezna »literatura« predmetnika inovativnosti je celovečerni risani film Spoznajte Robinsonove. V njem izumitelju Luku ne uspe pomemben izziv in trenutek, ko je povsem strt, je legendaren. Vsa družina Robinson mu začne ploskati: »Bravo, bravo, ni ti uspelo, čestitamo! Ker če ti ne uspe, si se nekaj naučil, če ti vedno samo uspeva, se ne naučiš veliko.« Spoznavanja s kulturo inovativnosti parexcellence.
(povzeto po mag. EditiKrajnovič, HRM, november2009)
Mojca Lavrič
Skupne službe
POSLOVANJE
Poslovanje v prvih devetih mesecih 2010
4.000
3.000
2.000
1.000
<&
-1.000v -2.000 -
Prihodki iz prodaje	Čisti poslovni izid iz poslovanja
Rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih tega leta so boljši kot v enakem obdobju lani, vendar še niso na želenem nivoju.
Prihodki od prodaje skupine izdelkov skupine Steklarna Hrastnik so se po upadu v lanskem letu ponovno povečali, a še ne toliko, da bi zagotavljali pozitivno poslovanje. V devetih mesecih je bila prodaja za 2.520 tisoč EUR oz. za 11,7% višja od lanske v istem obdobju. Rezultat poslovanja je boljši za 738 tisoč EUR, a je to še vedno izguba v višini 1.605 tisoč EUR. Po doseženi največji skupni prodaji v letošnjem marcu se je ta iz meseca v mesec zmanjševala in dosegla najnižjo točko v avgustu, v septembru pa se je začela ponovno povečevati.
V PE Vitrum je obseg prodaje v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 20,6% in izguba manjša za polovico, vendar je dobri prodaji v začetku leta sledilo zmanjšanje naročil in s tem poslabšanje rezultata. Ob povečanih prodajnih aktivnostih in uvajanju novih
izdelkov se za prihodnje mesece nakazuje ponovno povečanje naročil.
V PE Special je prodaja v primerjavi z istim obdobjem lani skoraj enaka in izguba celo nekoliko večja, vendar je spodbudno to, da se v zadnjih mesecih stanje izboljšuje, lani pa se je proti koncu leta še poslabšalo. Prodaja se po doseženem dnu v letošnjem januarju postopno povečuje in je s septembrom dosegla nivo, ki omogoča poslovanje brez izgube. Prejeta naročila zasedajo zmogljivosti proizvodnje že do srede januarja. Aktivnosti, ki se izvajajo v zadnjih mesecih za povečanje produktivnosti in s tem doseganje višjega obsega proizvodnje, že dajejo rezultate.
Prodaja izdelkov Opal d.o.o. je kljub nižjemu povpraševanju v gradbeništvu, zaradi posledic splošne krize, v sedmih mesecih za 2,4% višja kot v istem obdobju lani, izguba pa manjša za 93 tisoč EUR. Zasedenost zmogljivosti, ki v poletnih mesecih ni bila zadostna zaradi
manj naročil in dopustov, se počasi izboljšuje.
V teh dneh začenjamo s pripravo poslovnega načrta za leto 2011, ki bo moral voditi k pozitivnemu rezultatu. Ob že povečanih stroški za plače, povečanih cenah zemeljskega plina in nujnih naložbah, bo za to nujno povečati obseg proizvodnje in prodaje na podlagi doslej neizkoriščenih tržnih možnosti ter boljše izrabe vseh zmogljivosti v tovarni.
Vlado Sedej, direktor FRS
Poslovanje Steklarne Hrastnik- konsolidirano v 000 EUR
5.000
Zanimalo vas bo...
VARNI KOTIČEK
Delavnice za vzpodbujanje k ohranjanju splošnega zdravja
V	mesecu oktobru 2010 bomo začeli izvajati delavnice za vzpodbujanje ohranjanja splošnega zdravja.
Vsak mesec bosta dve skupini zaposlenih (v vsaki bo približno 30 delavcev) z osebnimi vabili vabljeni na izobraževanje.Skupine bodo sestavljene iz vseh sredin, tako da bi v enem letu vsak zaposlen bil vabljen na eno delavnico.
V	mesecu oktobru je delavnica z naslovom PROMOCIJA ZDRAVJA.
Delavnico bosta izvajali dr. Seima Kazaferovič in Dragi Kmetič.
Metoda dela: predavanja, odgovori na vprašanja, izvajanje meritev krvnega tlaka, indeksa telesne mase in obsega pasu.
GRIPA ALI PREHLAD Sezona prehladov se je začela. Veliko ljudi že veselo smrka v žepne robčke, liže pastile proti bolečinam v grlu, število bolniških odsotnosti z dela počasi narašča. Na pohodu je gripa. Ali gre le za gripozne infekte?
Gripozni infekt - nadležen, a nenevaren
Kašljanje, smrkanje, hripavost -klasične spremljevalne pojave prehlada povzroča okoli 200 različnih vrst virusov. Cepljenje zato ne pride v poštev. Virusi se prenašajo s kapljično infekcijo -na primer s kihanjem ali kašljanjem, a tudi s stiskom rok. Od okužbe do izbruha prehlada po pravilu pride v petih dneh.
Pomoč: zdravila proti prehladu dobite v lekarni,
blažijo bolečine v grlu, glavi in udih ter znižujejo povišano temperaturo. Zdravilne rastline, kot sta timijan ali slez, blažijo kašelj.
Posebna kopel z evkaliptovim oljem, kafro in mentolom (dobite v lekarni) ogreje telo in pomiri vnete dihalne poti. Pri zamašenem nosu pomagajo posebne kapljice, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice, vendar jih ne smete uporabljati več kot sedem dni zapored. Pomagate si lahko tudi z izpiranjem nosu s posebnimi solnimi raztopinami in homeopatskimi kompleksnimi zdravili.
Pomembno: Antibiotik pomaga le, če so se na že vneto sluznico naselili bakterijski povzročitelji bolezni, ki so okrepili infekcijo in spremljajoče simptome.
Gripa - napad na celoten organizem
Gripo povzročajo ekstremno agresivni povzročitelji influence tipa A, B ali C. Najbolj nevarno pri gripi je dejstvo, da virusi napadejo sluznico dihalnih poti in tako oslabijo celoten organizem. Bronhiji so tako na milost in nemilost izpostavljeni okužbi. Predvsem pri majhnih otrocih, starejših osebah in kroničnih bolnikih se lahko obolenje sprevrže tudi v pljučnico.
Pomembno: Ob prvih znakih gripe takoj obiščite zdravnika!
Preventiva: Učinkovito zaščito pred gripozno infekcijo - toda ne pred prehladi - lahko nudi le cepljenje proti gripi. Ker pa se povzročitelji bolezni, se
pravi virusi, stalno spreminjajo, je treba cepljenje vsako leto ponoviti.
Pojavil se je tudi nenavaden primer, da so v tem trenutku v obtoku trije različni virusi, ki so tuji našemu obrambnemu mehanizmu. Strokovnjaki zato domnevajo, da bi lahko bila obolenja v prihodnji sezoni še nekoliko težja kot sicer. Zaščita s cepljenjem je popolna po približno 14 dneh, zato nikar predolgo ne odlašajte z njim. Učinek traja nekje do šest mesecev.
Namigi za ohranitev zdravja:
•	izmenično prhanje s toplo in hladno vodo pripomorejo k optimalni prekrvavitvi nosne in žrelne sluznice,
•	obrambne mehanizme okrepimo tudi z rednim gibanjem, ki pospešuje tvorjenje imunskih celic,
•	kape, šali in topli čevlji preprečujejo izgubo toplote, ki oslabi imunski sistem,
•	dnevno popijte vsaj dva litra tekočine - tako boste poskrbeli, da bo sluznica stalno vlažna in se virusi in bakterije ne bodo zmogli tako hitro naseliti,
•	redno umivanje rok omeji razširjanje virusov,
•	vitamini in minerali v sadju in zelenjavi aktivirajo obrambo telesa,
•	ne dotikajte se nosu in oči, saj lahko s tem prenesete viruse na očesno sluznico,
•	izogibajte se zaprtih pros-
torov, v katerih se zadržuje veliko ljudi,
•	uporabljajte papirnate robčke, ki jih po uporabi zavržete,
•	dihajte skozi nos, nosna sluznica je filterza viruse.
MITI IN RESNICE O
PREHLADU
Znojenje v savni, vroč grog, nič poljubljanja - nasvetov, kako pozdraviti prehlad ali pa se ga ne nalesti, je ogromno. Toda ni vedno tudi nujno, da zares pomagajo. Skrajni čas, da razjasnimo mite o prehladih. Preberite, kaj se skriva za govoricami o kašljanju in nahodu.
Mraz = prehlad Napačno: Do zdaj še ni bilo možno pokazati povezave med zmrzovanjem na prostem in prehladom. Nahoda se naleze-mo po kontaktu s prehlajenimi osebami. Sicer je pa res, da prezeblost oslabi obrambni sistem telesa. Sluznice so slabše prekrvavljene in povzročitelji bolezni lahko hitreje napadejo organizem.
Poljubljanje prepovedano Med poljubljanjem se sicer prenašajo virusi in bakterije, toda nevarnost, da bi se nalezli, je zelo majhna. Verjetno zato, ker prehladni virusi v slini pristanejo v želodcu in se tam tudi uničijo. Pri prehladu in nahodu torej ni nobene prepovedi poljubljanja. Prav nasprotno - nežnosti spodbujajo obrambo telesa.
Savna za hitrejšo ozdravitev
Napačno: Zdravljenje s povečanim izločanjem znoja -ta mit je dokaj trdovraten, saj je savna primerna le kot preventiva. Ko smo prehlajeni, vročina in hladno prhanje le še oslabita obrambne mehanizme
Zanimalo vas bo...
VARNI KOTIČEK
telesa. Pomaga pa topla kopel s temperaturo vode med 35 in 38 stopinjami. Toda le 20 minut!
Blažilen učinek vročega groga
Napačno: Alkohol še dodatno obremeni telo. Vzrok: širi namreč žile - povzročitelji bolezni se lahko hitreje razvijajo. Toda ne pozabite: pri infekcijah dihalnih poti morate veliko piti - najbolje vodo ali čaj. Imunske celice nosne in žrelne sluznice namreč delujejo veliko bolj učinkovito, če so vlažne.
Nahod in antibiotiki Napačno: Nahod praviloma povzročajo virusi, antibiotiki pa pomagajo le pri bakterijskih okužbah
Šport ne škodi Napačno: Pri vsakem prehladu šport le še dodatno oslabi organizem. Lahko povzroči celo resne zdravstvene posledice, na primer vnetje mandljev, bronhitis ali celo do nevarno vnetje srčne mišice. Zato torej prestavite športne aktivnosti, zlasti če imate vročino. Zapomnite pa si, da je tudi pri najboljšem zdravju šport smiseln za krepitev imunskega sistema le takrat, ko preveč ne obremenjuje organizma. Ne pretiravajte torej!
Žepni robčki so kužni Pogojno drži. Prek lastnega žepnega robca se ne morete nalesti prehlada.Telo je namreč na virus, ki je povzročil prehlad, imuno celih šest tednov. Ker pa se lahko nalezejo drugi, žepne robce redno mečite v koš.
ZANESLJIVA IN
POZABLJENA DOMAČA ZDRAVILA
Sluznice nosu, žrela in zgornjih dihalnih poti napada več kot
200 različnih virusov, ki so zaslužni za kašljanje, smrkanje in povišano temperaturo. Nekaj napotkov, kako se pred njimi uspešno zaščitite, kaj pomaga in kdaj morate nujno k zdravniku.
Od okužbe do pojava bolezni običajno mine dva do pet dni.
Kašljanje
Domače zdravilo: ko so bronhiji zapacani s sluzjo, najbolj pomagajo janežev in komarčkov čaj tervroča kokošja juha. Pomaga tudi čebulni sokz medom ali pa 1 žlica nastrganega ingverja.
Iz lekarne: Učinkovit in nežen je sirup proti kašlju na osnovi bršljana ali preparati s timijanom in zdravilnim jegličem.
K zdravniku: Pri težavah z dihanjem, gnojnem, zelenem izpljunku in pri dolgotrajnem kašlju, ki traja več kot 5 dni. Preventiva: Pazite na to, da se sluznica ne izsuši. Pomagajo savna, izmenično prhanje in vitamini. Pri prvih znakih kašlja je zelo dobrodejna kura s potenjem z lipovim čajem.
Nahod
Domače zdravilo: Vroč bezgov čaj sproži iztekanje sluzi iz nosu. Podobno učinkovito je vdihavanje olj sesekljane čebule. Pomirijo tudi inhalacije z morsko soljo ali izvlečki kamilic.
Iz lekarne: Posebni nosni spreji, razne kopeli z eteričnimi olji, kot sta na primer mentol in kafra.
K zdravniku: Če se bolečine širijo v čelno votlino - akutne trkajoče bolečine v ušesih, licih in čelu.
Preventiva: Vsakodnevno izpiranje nosu z raztopino kuhinjske soli (dva grama soli na 200 ml vode).
Hripavost
Klasično zdravilo je vroče mleko z medom. Cvetni nektar vsebuje encime, ki zavirajo vnetja, in tako uspešno blaži bolečine. Enako velja za slezov čaj. Antivirusno deluje tudi žajbljev čaj.
Iz lekarne: Pastile z zdravilnimi rastlinami.
K zdravniku: Kadar se telesna temperatura dvigne nad 39 stopinj in se pojavijo bele obloge na mandljih. Takrat obstaja sum na bakterijsko angino, ki jo je treba zdraviti z antibiotiki.
Preventiva: Svež ingver - na primer v obliki čaja - krepi obrambo telesa.
Vročina
Domače zdravilo: Ob zvišani telesni temperaturi morate vedno ostati v postelji! Pomembno je tudi, da prostor večkrat dobro prezračite. Temperaturo nad 38,5 stopinjami uspešno znižajo obkladki na mečih. Ni treba, da so zelo mrzli - zadostuje 10 do 12 stopinj. Zamenjajte jih šele, ko imajo telesno temperaturo.
Iz lekarne: Pomagajo kombinirani preparati (na primer Aspirin Complex), ki vsebujejo dodatne učinkovine, ki pospešujejo izločanje sluzi.
K zdravniku: Če vročina traja več dni skupaj ali pa se pojavlja vedno znova. Zdravnik bo ugotovil, ali gre morda za bakterijsko vnetje.
Bolečine v grlu Domače zdravilo: Redno grgrajte zeliščne prevretke iz divjega sleza, žajblja, kamilice ali arnike, ki pospešujejo izločanje sluzi. Obkladek za vrat: majhno brisačo potopite v hladno vodo in si jo ovijte okoli vratu. Namig: Če boste brisačo pritisnili v skuto in čebulo, bo obkladek tudi antibiotičen.
Iz lekarne: Tablete z flurbi-
profenom ali mentolom dezinficirajo in blažijo bolečine. Najbolje delujejo, če jih počasi raztopite v ustih.
Kzdravniku: Če imate dlje časa težave s požiranjem ali pa so nebnice precej obložene. Preventiva: Veliko tekočine odplakne prehladne viruse. Prav tako dobra zaščita -najmanj sedem ur spanja dnevno.
Bolečine v ušesih Domače zdravilo: Peteršiljevi ali čebulni obkladki, ki jih položimo na uho.
Iz lekarne: Nosni spreji, ki zmanjšajo otekanje, in sredstva proti bolečinam, ki vsebujejo paracetamol.
Kzdravniku: Pri motnjah sluha ali vročini. Vnetje srednjega ušesa?
Preventiva: Vse, kar je že omenjeno pri nahodu.
TEST: KAKO NAČET JE VAŠ IMUNSKI SISTEM?
OdgovoritezDAali NE:
1.Ali zbolite za prehladom pogosteje kot tri do štirikrat na leto?
2.Ste na svežem zraku manj kot dvakrat po 30 minut na teden?
3.Se poklicno ali zasebno srečate z več kot 30 ljudmi na teden?
4.Delate ali živite v klimatiziranih prostorih?
5.lmate otroke, ki obiskujejo vrtec?
Rezultat:
Vaš imunski sistem je ogrožen že ob enem pritrdilnem odgovoru. Tudi če še nimate tipičnih prehladnih težav, morate okrepiti obrambne mehanizme telesa, in to predvsem z rednim gibanjem (kolesarjenje, hoja) in vitaminsko bogato prehrano.
Tatjana Vajdič
PE Vitrum
PARIZ: MAISON ET OBJET
Zanimiva karafa s kozarcem
Letos je bil prvič združen s pohištvenim sejmom Meublé Paris, sejmišče pa je dobilo novo 36.000m2 veliko dvorano.
Sejem je potekal v osmih razstavnih dvoranah, ločenih tematsko po področjih arhitekture in notranjega oblikovanja. Nove kolekcije je predstavilo 3500 razstavljalcev, ki so privabili 85.000 obiskovalcev, od tega 4000 novinarjev. Za nas je bila najbolj zanima dvorana 3 z oznako TABLEWARE, kjer so razstavljali ponudniki namiznega stekla, porcelana in druge opreme za pogrnjeno mizo. Z velikim razstavnim prostorom se je predstavil tudi naš kupec Glaskoch z blagovno znamko Leonardo, pa tudi Bormioli Rocco, Ritzenhoff & Breker itd. V oblikovanju stekla je bilo opaziti trend enostavnih in čistih oblik, ki pa z dodanimi strukturami ali barvami pridobijo nove razsežnosti. Pogost motiv je bila notranja ali zunanja spirala, tudi obarvana. Dekorativno steklo (vaze, sklede, svečniki...)
Mednarodni pohištveni sejem Maison et Objet je nedvomno eden najpomembnejših in uspešnih evropskih prireditev za vse sektorje, ki se nanašajo na notranjo opremo - pohištvo, hišni tekstil, razsvetljava, izdelki za pogrnjeno mizo in darilni program visokega cenovnega razreda za dom. Sejem že leta pazljivo gradi na maksimalni kvaliteti razstavljalcev, zato je sejem res vreden ogleda.
Pogled na eno od razstavnih hal. Obiskovalci so si z veseljem spočili noge na zelenicah na sredi sejmišča.
Leonardova pomladna kolekcija
PE Vitrum
PARIZ: MAISON ET OBJET
Poudarjen je bil tudi ekološki vidik - steklo in keramika zamenjujeta plastiko, zanimive steklenice v obliki plastenke, pa karate za vodo v kompletu s kozarcem itd. Poleg oblike (predvsem kozarcev) je presenečala prefinjena izdelava - zelo tanko in lahko steklo z brušenim robom.
Kar se tiče barv, so prevladovale tri barve: toplo rumena, svetlo zelena in oranžna. Poleg teh so bile opazne še roza, rdeča in svetlo modra. Leonardo je predstavil pomladno kolekcijo s svetlo modri in modrozeleni barvi, Ritzenhoff & Breker pa je imel zanimivo kolekcijo v rdeči barvi, v kateri je bil tudi naš kozarec Stephanie optic. Na področju dekorjev je bilo opaziti veliko vzorcev s črtami v več barvah, pa pike v vseh mogočih variantah. Drugi stil pa je bil bolj prefinjen - razne vinjete v sivi, srebrni ali sat barvi. Embalaža je zelo minimalistična, večinoma v beli barvi, večkrat celo enobarvna v flekso tisku.
Če stopimo korak nazaj in celoten sejem pogledamo od daleč, razberemo, da je osrednji prihajajoči trend naslonjen na enostavnost in
čiste gladke linije, ki jih popestri dekor, ki se s svojimi geometrijskimi krogi in črtami spogleduje s trendom petdesetih let prejšnjega stoletja. Pri ustvarjanju nam bo delček nostalgije predvsem v pomoč.
Alenka Leskovšek
Sebastjan Mahnič
Leonardove kolekcije v modri barvi, tudi precej „naših izdelkov...
Bormioli Rocco
Zanimive strukture, ki lahko čisto spremenijo izdelek...
Zanimalo vas bo...
DRUŽBENA ODGOVORNOST, SPONZORSTVA
V imenu vseh udeleženih Čoperistov na ogledu steklarne Special se zahvaljujemo za ogled, pa tudi g.Kaiserju za zelo izčrpno predstavo celega obrata Speciala. Enako hvala za kozarce.
Robi Sticher
		»
HpT		pji
	vwr*	k A tLi
S ponosom sporočamo, da smo tudi letošnje leto podpisali pogodbo za generalno sponzorstvo Brodarskega društva Steklarna Hrastnik. Temu športu smo zvesti podpornik, sponzor in navijač že desetletja in resnično smo ponosni na uspehe, ki jih dosegajo.
V naslednji številki pa vam obljubljamo intervju s Petrom Kauzerjem ml., najvidnejšim članom BD Steklarne Hrastnik.
Festival Lent 2010
Festival Lent je že dolgo za nami. Zvrstilo se je mnogo koncertov, predstav, folklornih nastopov ter uličnih prireditev, predvsem pa ustvarjalnih delavnic za otroke in mlade, ki so nas ponovno spomnile na to, kako pomemben del našega življenja je pestra, živahna in razigrana kulturna ustvarjalnost.
Vreme nam je bilo letos izjemno naklonjeno in je dodatno pripomoglo k čarobnemu festivalskemu vzdušju. Poleg organizatorske ekipe več kot 400 zanesenjakov ste k uspehu festivala v veliki meri prispevali tudi Vi, naši podporniki, ki ste bili z nami tudi letos.
S pomočjo Vaših donacij smo v
programu Art kamp v Parku doživetij omogočili preko 45 brezplačnih ustvarjalnih delavnic. Z Vašo pomočjo je tako lahko brezplačno ustvarjalo več kot 80.000 obiskovalcev našega prizorišča. Brez Vas in Vaših donacij to nikakor ne bi bilo mogoče.
V imenu obiskovalcev, organizacijskega odbora in vseh ostalih sodelavcev festivala se Vam iskreno zahvaljujemo za podporo.
Vaše zaupanje v nas bomo z vsemi močmi skušali upravičiti tudi v bodoče!
Urška Košiča,
Producentka projekta Art kamp v Parku doživetij
mmm
Utrinek iz Pehtinega kotička
Zanimalo vas bo...
RAZVOJ TURIZMA V ZASAVJU - POJDIMO VTRI KRASNE!
rasne
Hrastnik
Trbovlje
Zagorje
Pričeti z razvojem nove panoge je vedno težka naloga. To za Zasavje še posebej velja, saj je gospodarstvo v regiji dolga leta temeljilo na rudarjenju in težki industriji. Prav zaradi tega se o turizmu v Zasavju ni veliko razmišljalo - bodimo pošteni, turizma ob številnih delovnih mestih mnogi niti niso potrebovali. A vsake zgodbe je enkrat konec - rudarjenje je v Zasavju praktično že končano, številni industrijski obrati so propadli, množično izseljevanje mladih, beg možganov in številne druge težave so postavile Zasavje pred pomembno vprašanje: »Kaj storiti sedaj?«. Razmišljati o novih industrijskih obratih in ponovnem odprtju rudnikov bi bilo utopija, zato je bilo potrebno priložnosti iskati drugje.
Ena izmed pomembnih priložnosti je zagotovo turizem, saj se je okolje prav zaradi opuščanja rudarjenja in težke industrije obnovilo, zato je Zasavje sedaj obiskovalcem prijazna regija.
Na Regionalnem centru za razvoj smo prvi pomemben korak storili s projektom Natura 2000 - turistične zanimivosti Zasavja, v sklopu katerega smo izdali prijazen vodnik po Zasavski regiji, začrtali smernice razvoja turizma v operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do leta 2013, domislili novo blagovno znamko v 3 krasne, oblikovali družabno igro, ki
lahko služi tudi kot spominek. Projekt smo predstavili na mednarodni konferenci v Portorožu, na zaključni konferenci na Prvinah septembra 2009, na Višji strokovni šoli v Celju, o projektu se je pisalo in govorilo v številnih medijih.
In ko je prvi korak končan, je povsem logično razmišljati o naslednjem. In turistična zgodba Zasavja se nadaljuje s projektom »Vse teče v tri krasne«. Projekt bo trajal do 30. septembra 2012 in je sestavljen iz šestih glavnih točk oziroma aktivnosti: vzpostavitev organizacije za razvoj turizma; priprava in izvedba enotnega koncepta trženja; razvijanje blagovne znamke in njenih standardov; priprava novih turističnih produktov in njihovo trženje; priprava in izvedba usposabljanj ter svetovanj; priprava analiz, strokovnih študij in ureditev baze podatkov. Zelo kompleksen projekt bomo izvajali sodelavci Regionalnega centra za razvoj v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki.
Projekt je preobsežen, da bi o njemu na dolgo in široko razpredali, zato se v prispevku osredotočamo predvsem na aktivnost »priprava in izvedba usposabljanj ter svetovanj«, ki je povezana z vsemi ostalimi in se z njimi smiselno dopolnjuje. Izvedli bomo specializirana izobraževanja na področju kulturnega, podeželskega in prireditvenega turizma, na katerih bomo udeležencem predstavili številne možnosti razvoja turizma v Zasavju, ki bodo podkrepljene s sodelovanjem priznanih zunanjih strokovnjakov.
A tu se zgodba o strokovnih usposabljanjih šele pričenja. Pomembna novost v Zasavju bo individualno svetovanje, v sklopu katerega bo vsak,
? J
Mitovški slap
poudarjamo vsak, interesent, ki želi delovati v turizmu, svojo idejo predstavil, na Regionalnem centru za razvoj bomo vsako idejo preučili in jo akterjem pomagali uresničiti. V začetni fazi opravimo analizo trga (globalnega, nacionalnega, regionalnega in lokalnega), preučimo vse možnosti tveganja in preučimo vse priložnosti povsem specifične ideje.
V naslednji fazi z interesentom sodelujemo od začetka do konca, pri pripravi turističnih programov, tržno-komunika-cijskih aktivnosti, organizacije, izbire kadrov, označb, usmeritev in vsega ostalega, kar je potrebno za realizacijo uspešnega turističnega produkta. Nato akterju pomagamo tudi pri sami realizaciji, spremljanju
uspešnosti produkta, nadgradnjah in izboljšavah. Pa naj si gre za turistično kmetijo, spominek, nove nastanitve, obstoječe in nove prireditve, športno ponudbo in vse ostale turistične produkte.
Imate željo odpreti turistično kmetijo, bodisi izletniško, kmetijo odprtih vrat al turistično kmetijo z nastanitvami? Si želite odpreti apartmaje ali oddajati sobe za turiste? Imate idejo za prireditev? Želite oblikovati unikatni spominek? Ali ste bolj športnega duha in bi razvili športno ponudbo? Še več idej s področja turizma?
Možnosti je mnogo, ideje nimajo meja! Predstavite nam vašo idejo in skupaj bomo našli najustreznejšo rešitev. In to povsem brezplačno! In naj vas ne obdajajo dvomi - nihče od vas se ne bo zavezal k temu, da idejo mora uresničiti, vsakomur pa bomo pomagali z najboljšimi močmi, da jo bo!
Pokličite nas (03/56-60-513) ali nam pišite e-mail (andrej.sumer@rcr-zasavje.si) in predstavitev vašo idejo, vizijo, predloge in komentarje! Zveseljem pričakujemo vaš klic in prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi soustvarili novo turistično destinacijo Zasavje. Gremo v tri krasne!
Andrej Šumer
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
SVET DELAVCEV
Drugačnost prihajajočih generacij!
V družbi sobivamo sodelavci različnih generacijskih obdobij. Zavedanje, da se vsaka naslednja generacija na določenih področjih razlikuje od prejšnje, je temeljni pogoj povezovanja in združevanja sodelavcev pri delu. Prihajajoče generacije mladih, rojenih po koncu 80-tih let prejšnjega stoletja, prinašajo v delovno okolje drugačne delovne navade, motive, vrednote in stališča njihovi predhodniki.
Če smo nekoliko starejši večino našega delovnega obdobja živeli s poudarjenim sodelovanjem in timskim delom, pa se pri mladih, ki prihajajo, opaža, da si večina bolj želi samostojno in neodvisno delo. Ali z drugimi besedami, njihove privzgojene navade jih odvračajo od timskega dela.
K taki vzgoji smo prispevali najprej starši, ki smo vzgajali naše otroke z manj prepovedmi in manj strogo, kot so nas vzgajali naši starši. Več smo jim dovoljevali, pohvale so bile pogostejše kot kritike ipd. Vse to je zelo vplivalo na njihovo samozavest in pozitivno samopodobo.
Drugi veliki vpliv je ustvaril fleksibilni kapitalizem, ki se je oblikoval na prehodu obeh stoletij, in ljudem ne zagotavlja stalnosti zaposlitve.
Mladostnike navaja no to, da je njihovo življenje odvisno od trenutnih situacij, da prihodnosti ne morejo načrtovati in da je nepredvidljiva. Posledica je pričakovanje mladih po intenzivnem zadovoljevanju trenutnih želja, po logiki zdaj in takoj.
Sodelovanje in usklajevanje dela s sodelavci, še posebej timsko delo, zadovoljitev
potreb in želja pa odlašajo na kasnejši čas.
Za mlade primerno delo se oblikuje v storitveno naravnanih dejavnostih.
V industrijskih družbah, ki želimo biti inovativne, pa si delovanja brez sodelovanja in timskega dela še nekaj časa ne bomo znali predstavljati.
Čakajo nas torej izzivi, kako vzpostaviti tesnejše sobivanje starejših in mlajših generacij. Starejši sodelavci bomo lahko prispevali pomemben kamenček k medsebojnemu prilagajanju, če bomo sprejeli dejstvo, da mladi niso slabi, ampak so samo drugačni. Tako se bomo znali prilagajati drugačnim ljudem in vplivati na mlade, da bodo tudi oni spreminjali nekatere svoje navade ter se brez strahu vključevali v delo, ki od njih zahteva več sodelovanja in timskega dela, kot ga imajo privzgojenega.
Ugotovitev, da imajo drugi včasih bistveno drugačne vrednote kot mi, je dobrodošla. Slabih in dobrih vrednot ni, so le različne. Zato je pametno, da za motivacijo drugih uporabljamo njihove motive, svoje motive pa uporabljajmo pri samomotivaciji.
Dragan Caranovič Predsednik Sveta Delavcev SH-OPal
Prostovoljni reševalci brez izpada dohodka v času akcij!
V septembru je Slovenijo prizadela vodna ujma,zaradi katere so bile na terenu aktivirane ekipe prostovoljnih reševalcev. Tem se po novem obeta povračilo izpada dohodka v času reševalnih akcij. Državni zbor je namreč soglasno sprejel novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki prostovoljnim reševalcem prinaša povračilo izpada dohodka zaradi odhoda na reševalno akcijo med delovnim časom.
Zakon predvideva nove pravice tudi delodajalcem, ki bodo lahko uveljavili povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki so ga izplačali svojim zaposlenim v času njihove odsotnosti zaradi udeležbe v reševalnih akcijah.
Če se bo prostovoljec med akcijo poškodoval, bo stroške zdravljenja in nadomestila zaradi bolniške odsotnosti kril tisti, ki ga je poklical k opravljanju nalog zaščite in reševanja.
Dragan Caranovič Predsednik Sveta Delavcev SH-Opal d.o.o
Športne igre ZSSS-KNG 2010
IX. športne igre ZSSS-KNG so 11.9.2010 potekale v novogoriškem športnem parku v organizaciji ZSSS-KNG Gorenjska.
Po dolgem času je ekipa za mali nogomet spet nastopila pod imenom Steklarna Hrastnik (prej Opal). Na žalost smo bili zaradi službenih obveznosti in bolniške odsotnosti večine članov prisiljeni, da nastopamo z »veteransko« ekipo, tako da rezultati niso bili na nivoju naših pričakovanj.
Čestitamo ostalim ekipam Steklarne za uspešno in disciplinirano zastopanje barve in ugleda podjetja, čestitke pa tudi za osvojena priznanja.
Lep športni pozdrav!
Dragan Caranovič
/ OPAL
Steklarna Hrastnik
Zanimalo vas bo...
SINDIKAT
Človek sploh ne more verjeti, kako se lahko vreme tako hitro spreminja, en teden vročina, potem pa padec temperatur in ohladitve, vmes pa še poplave, kakršnih že dolgo ne pomnimo. Prehoda iz enega letnega časa v drugi se sploh ne opazi več. Bolj ko opazujem te vremenske spremembe, bolj vidim podobnost med vremenom in gospodarstvom, tudi tam imamo neverjetne ekstreme, en dan uspeh drug dan poraz. Veliko teh težav, ki nas pestijo, smo zakuhali kar sami.
Vzačetku septembra smo imeli športne igre sindikata KNG. Kakor je bilo že omenjeno v prejšni številki Steklarja, smo bili zelo uspešni v tekmovalnem delu iger, prav tako pa smo bili opaženi v družabnem delu, kjer so nas vsi opazili zaradi številčnosti in lepih modrih majic, ki smo jih imeli oblečene vsi udeleženci iger iz naše tovarne. Še enkrat se zahvaljujem vsem udeležencem za udeležbo in prijetno druženje ter vodstvu za pomoč pri financiranju teh iger. Ne morem pa se izogniti dejstvu, da imamo še vedno sodelavce, ki se prijavijo, vendar se ne udeležijo dogodkov, ki jih organiziramo. Za vsakega prijavljenega moramo vnaprej nakazati določeno finančno soudeležbo, nedopustno je, da se naš skupni denar troši na takšen neodgovoren način. Tudi iz organizacijske plati nam je lažje pripraviti takšen dogodek, kadar se lahko
zanesemo na udeležbo prijavljenih. Upam, da se nas bo naslednjič prijavilo še več in se bodo vsi prijavljeni tudi udeležili dogodkov, ki jih bomo organizirali.
V	sredini septembra, ravno na dan, ko smo imeli predviden naš steklarski piknik, so Slovenijo zadele vodne ujme, kakršnih ne pomnimo. Povsod so vode narasle in začele poplavljati, k sreči smo jo v naši tovarni odnesli brez večjih težav, kar pa je bilo narobe, pa so naši fantje hitro in sproti reševali, zato tudi ni nastala kakšna večja škoda. Vsem velika zahvala za vložen trud.
V	septembru pa so se zgodile tudi zelo pomembne stvari za nas delavce, ki smo zaposleni v dejavnosti nekovinske industrije (steklarstvo). Sindikat KNG je namreč podal odpoved kolektivne pogodbe za nekovine. V pogajalski skupini smo že pripravili predlog nove kolektivne pogodbe, ki naj bi bila boljša in temelji na spremembah, ki so jih v dejavnosti kemije že sprejeli. Ker pa smo člani istega sindikata, izhajamo iz dejstva o enakosti primerljivih poklicev, torej so tudi določila kolektivnih pogodb lahko primerljiva z
upoštevanjem specifike vsake dejavnosti. Sedaj pa je potrebno vse te spremembe uskladiti z delodajalci in upam, da bo prevladal zdrav razum in se bomo lahko dogovarjali kot partnerji in ne kot nasprotniki. Dogovori vedno temeljijo na vzajemnem spoštovanju in zaupanju.
Nimamo pa težav samo pri nas v Sloveniji, konflikti med delodajalci in delojemalci potekajo po celi Evropi, vlade so povsod v EU prisiljene uvajati spremembe in vse to predvsem zaradi nespametnih (zavoženih) potez najvišjih finančnih institucij po celem svetu. Zdaj ugotavljajo, kaj je bilo narobe in delajo spremembe isti ljudje, ki so tudi zakrivili vse to.
Vzadnjem tednu septembra so v Bruslju potekale delavske demonstracije. Iz vse Evrope smo prišli predstavniki sindikatov z jasnim sporočilom za evropske in državne politike: delavci si zaslužimo spoštovanje in naše pravice se ne smejo zmanjševati zaradi interesov kapitala. Bruselj so preplavile množice iz vseh držav EU, upam, da ljudje v politiki nimajo poleg duše pokvarjen tudi vid in sluh. Na
tem mestu bi morda bila najprimernejša misel, ki jo je pred mnogimi leti izrekel ameriški predsednik Abraham Lincoln:
"Delo je pomembnejše od kapitala... Kapital je plod dela in ne bi nikdar obstajal, če delo ne bi bilo pred njim. Delo je nad kapitalom in zasluži, da ga mnogo bolj upoštevamo."
Stare modrosti se lepo slišijo tudi v modernih časih.
V začetku oktobra nam je uspelo pripraviti piknik za zaposlene. Kljub hladnejšemu vremenu je bilo prav prijetno, nekaj ur nas je prijetno grelo sonce. Na žalost pa je zaradi objektivnih razlogov odpadel športni del tega druženja. Za naslednji piknik se bomo potrudili in pripravili več aktivnosti za udeležence.
Za konec naj še pohvalim vse, ki se udeležujete rekreacije v tako velikem številu, lepo je videti, ko se mala dvorana telovadnice napolni do zadnjega kotička.
To bi bilo za to številko vse.
Lep sindikalni pozdrav Bogdan Ledinek
Zanimalo vas bo...
GASILSKI KOTIČEK
Potok Boben pri Gasilskem domu
Ogenj ali voda..?
Oba elementa narave sta zelo koristna, vendar ko je obeh preveč in nista pod kontrolo, je lahko še kako narobe. Vse to smo doživeli in preživeli v zadnjih dneh poletja.
Predvsem takrat, ko so po širni Sloveniji vode jemale in pustošile. Kako je vse enostavno, ko je mirno in življenje teče po ustaljenih tirnicah, dokler ne pride do poplave, plazov, ogenja... Takrat pa se pokaže, kaj in koliko zmoremo, oziroma česa smo se pripravljeni odreči za golo preživetje, ko je človek na življenjski preizkušnji. Žal pa se nekateri še takrat obnašajo nerazumno in enostavno pričakujejo, da jim bo pač nekdo od nekod uredil in odpravil vse težave. Mene osebno jezi in nekako se sprašujem, ali sem jaz, predvsem pa »moji« operativci, ali smo dolžni poslušati očitke
razvajenih državljanov, ki še za svojo ... niso pripravljeni nič narediti? Ali se ti, ne bodi ga treba, zavedajo, da so tudi naše družine in imetje velikokrat ogrožene in prizadete, ko mi pomagamo drugim? Ali se zavedajo, da je naše prostovoljno delo vredno tisoče evrov? Te številke potem naši veljaki tako lepo obračajo in so jih polna usta. Mediji pa tako skrbijo samo za naklade, gledanost in še kaj... Mi pa ostanemo največkrat s HVALA, ki nam verjetno pomeni več kot tisti evri, ki tako počasi a sigurno kvarijo vse vrednote, ki so bile nekoč nekaj vsakdanjega, kot beseda »doberdan«.
To je naš način življenja, ne moreš bitigasilec, kadar se ti zljubi. Gasilecsi ali pa nisi!!
Tega marsikdo ne bo razumel in tudi prav je tako, mi potrebujemo samo spoštovanje do našega poslanstva in našega dela,in to predvsem od tistih, ki mislijo, da je naša pomoč samoumevna in da moramo pomagati na vsak način in za vsako ceno. Lahko samo rečem, da je dobro, da imamo nekateri srečo in da naše delo ne ostane neopaženo.
Pa recimo, da je dovolj tega pisanja o težavah, katerih tako večina v naši preljubi Sloveniji ne razume, razen nekaj svetlih izjem. Prav take izjeme smo deležni pri nas v Steklarni Hrastnik in tudi v naši občini. Vendar, višje gremo, bolj se zapleta in vse bolj neverjetni so izgovori.
V Steklarni Hrastnik smo povodenj v septembru preživeli brez večjih težav, vseeno pa smo bili na terenu in spremljali stanje. Imeli smo nekaj dela s črpanjem vode iz dimnikov, med drugim pa smo pomagali tudi našim kolegom na terenu. V gasilskem domu pa smo imeli v naši kleti meter vode, kar smo potem, ko se je voda umaknila, očistili in pospravili. Na prošnjo lokalne skupnosti pa smo očistili tudi parkirišče pri bivšem Logarju.
1. oktobra so nas klicali zaradi ognja v odsesovalnem sistemu v Opalu. Že zaposleni so poskušali ogenj pogasiti, vendar jim kljub šestim porabljenim gasilnikom to ni uspelo. Tako smo potem gasilci sneli pokrov na ventilatorju in tako dokončno preprečili nadaljnji ogenj in tlenje.
Ker gasilci v steklarni delujemo tudi preventivno, smo v
stalnem stiku z odgovornimi in zato redno spremljamo vsa dogajanja v naši tovarni. Tako smo med drugi preskusili, kako deluje in v kakšnem stanju je suho hidrantno omrežje v skladišču kartonov. Vseskozi pa redno opravljamo razne vaje in usposabljanja za naše operativne člane, med drugim je bilo 5 naših članov na Igu, kjer so obnovili in posodobili svoja znanja.
Trudimo se, da bi s svojim delom postali prepoznavni del Steklarne Hrastnik in naše občine, da bi pri omembi našega društva ljudje pomislili le na naše dobre lastnosti in našo pripadnost poslanstvu.
Kot veste je oktober mesec požarne varnosti, ki je letos namenjen najmlajšim pod sloganom »Ogenj ni igrača!« Zato si vzemite čas, povejte in razložite svojim otrokom, ki jih imate najraje, da je igranje z ognjem lahko zelo »pekoče«. Pa naj vam jesen nasuje čudovitih barv, z gasilskim
NA POMOČ!
Andrej Časar
Čiščenje po poplavah
Zanimalo vas bo...
KADROVSKE NOVICE
Kadrovske novice
STEKLARNA HRASTNIKd.d.
Novi sodelavci
V	mesecu oktobru smo dobili 4 nove sodelavce: tehničnega direktorja Urha Hudoklina, 2 ključavničarja v PE Special: Boštjana Kranjca in Dejana Dobriča ter Aleksa Brekana, ključavničarja v sektorju ZMV.
V	PE Special smo prezaposlili 4 pregledalke iz zunanje agencije, v PE Vitrum pa smo ponovno zaposlili bivšo sodelavko Bejzo Kuduzovič na delovne mesto pregledalka.
Vsem novim in "starim novim" sodelavcem želimo, da bi se v naši sredini dobro počutili.
Upokojili so se
•	Jože Drugovič, ključavničar -vzdrževanje strojev in menjav PEVitrum
. Amir Lukovič - strojnik PE Vitrum.
Obema iskrene čestitke in zahvala za dolgoletno delo, v prihodnje pa čim več časa zase!
JUBILEJNE NAGRADE
•	20 LET: Srečko Medvešek, Stanka Kapelari, Štefanija Kajič.
•	30 LET: Jolanda Debelak, Aanita Hršak, Cvjetin Neškovič, Radivoj Prodanovič, Novko Kolobarič, Sejad Hasanovič, Martina Kandolf, Nevenka Podkoritnik, Simon Zajec.
Vsem skupaj iskrene čestitke in zahvala za dolgoletno pripadnost.
Kadrovska služba
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
Novi sodelavci
V	tem obdobju nismo nikogar zaposlili nikogar.
Poslovili so se
V	mesecu septembru je izpolnil pogoje za zasluženo upokojitev Arslan Ljaljič, ki je dolga leta opravljal dela nabiralca 1 -brigadirja, v zadnjem letu pa pomožna dela v brusilnici. Veliko prijetno izpolnjenih dni v novem stažu mu želimo.
JUBILEJNE NAGRADE
•	10 LET: JožeŽveglič
Čestitamo!
Kadrovski referat
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Leopolda BRGLEZA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in bivšim sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče terza izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi pevcem in godbi Steklarne Hrastnik.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Joži, hčerka Mojca in sin Leopold z družinama
Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki nam povzročajo ogromno gmotno škodo. In poplave v septembru, ki so prizadele velik del Slovenije, so pustile katastrofalne posledice tudi v Zasavju, predvsem v občini Zagorje ob Savi. Žal včasih s seboj odnesejo tudi kakšno človeško življenje, kot se jezgodilo tokrat.
Da v Steklarni Hrastnik nismo občutili posledic te vodne ujme, se imamo v veliki meri zahvaliti sreči, še posebej pa nekaterim sodelavcem, ki ste pomagali pri črpanju vode ter drugih potrebnih ukrepih, da v nekaterih delih podjetja zaradi obilnih padavin ni bila povzročena gospodarska škoda. Najbolj pomembno je, da smo vsi zaposleni zdravi in nepoškodovani, z veseljem in ponosom pa opažam, da je med nami visoko prisotna zavest pripadnosti.
Za vso pomoč pri preventivi ter pomoči (črpanje vode, priprava vreč s peskom ipd.) ISKRENA HVALA.
Smo pa ob tako uničujočih poplavah pokazali solidarnost tudi na področju pomoči - sodelavcem iz družbe Svea Zagorje, ki so jih poplave prizadele resnično katastrofalno, smo pomagali s finančno donacijo.
Nagradna križanka
					AVTOR: KARLI DREMEL	DUHOV- NIŠKI PRIPRAVNIK	ČAPKOVA DRAMA	KRAJEVNO OMEJENA BOLEZEN	KALIJEVA RUDNINA	c|||	KUŽA, PSIČEK	IZVRŠNA OBLAST EMIRJA	*	STOTI DEL	RIMSKA 55	ZEVSOVA LJUBICA	DOLOČEN PROSTOR	ANTIČNO RAČUNALC	KRAJ PRI KRŠKEM
	^					SLOV. SKLADA- TELJ (UROŠ)					KAREL ERBEN ST. KITAJ. PISEC			LIKOVNI UMETNIK						
	:■■■- «ff		i i																
		■ V« •<>	mm		KOST V ZAPESTJU PARCELA								FORMACIJA						
	m												ANTIČNO MESTO V BITINIJI						
\	m**			1fBj			:								RIHARD JAKOPIČ	NIZOZEM. JADRNICA EMIL ADAMIČ			
	RAHEL VETRIČ, PIŠ	REJEC PSOV VRANJI SAMEC					EMILE NOLDE			PREBIVALKA ERITREJE HUDIČ									
DEL HLEVA, PARNA							OZNAČBA PLAN POTI RAJKO LOTRIČ										INDIJAN. OBUTEV	STARA PLOSKOV. MERA	INDIJSKI BOG OGNJA
TV VODITELJICA (ALENKA)					ŽENSKO OBLAČILO PAPEŽEV DOHODEK						BARVA KOŽE, TEN				LADKO KOROŠEC	IZUMRLA PTICA RIMSKI BOG VINA			
AZIJSKI MEDVED						PRITOK KOLUBARE VITEZ OKRO GLE MIZE					NAJVIŠJA GORA V ZASAVJU	DANSKO MESTO AM. PEVEC (FRANKIĐ							
PRITOK TIBERE							NAPAD, NASKOK						NIZOZEM. OTOK V ANTILIH	OBRSKI VLADAR					
							POZITIVNA ELEKTRODA							SLIKAR (BOŽIDAR)					
	OSEBA IZ BIBLIJE	ŽENSKO IME						HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA	PAZNIK						INDIJSKA BOGINJA, ŽENA ŠIVE				
		rRAVA PRVE KOŠNJE							VRSTA JADRNICE										
SREDIŠČE VRTENJA			ATENINO SVETIŠČE							SL EKONOM BEŠTER					HINKO SMREKAR			DEL KROŽNICE	HČERIN MOŽ
			JAPONSKI DROBIŽ							TERMIN					DRAMATIK (GEORGĐ				
ŽIVEC					MESTO V Crni gori ANTON JANŠA						SLOV. SKLADA- TELJ KRAMOLC					REKA V AVSTRIJI			
SLOV. PISATEU. ČERNE- JEVA						POSEL, OPRAVILO					BRENCEU					PRAOČE ČLOVE- ŠTVA			
MERSKA PRIPRAVA						RIŽEVO ŽGANJE					PEVEC JUNKAR					METRIČNI POUDAREK, NAGLAS			
steklar
Steklar -
glasilo poslovnega sistema Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Mojca Lavrič, Soniboj Knežak, Metka Gabrič, Jaka Krašovic, Marjeta Lenart, Vlado Sedej, Marinka Anžlovar in Alenka Leskovšek.
Glavna urednica: Mojca Lavrič Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori
Naslov uredništva:
Steklarna Hrastnik, C. 1. maja 14, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 54 600 www.steklarna-hrastnik.si
Malo za šalo...
"Lega te hiše ima dobre in slabe lastnosti" reče prodajalec nepremičninezakoncema.
"Naj vama najprej povem slabe: Šeststo metrov zahodno je krematorij, dve ulici vstran na jugu je mestno smetišče, da severu, približno dvesto metrov od tu je tovarna gumijastih izdelkov brez čistilne naprave, na vzhodu pas je tovarna kisa."
"In dobre lastnosti?" se zanimata zakonca.
"Vedno boste vedeli, iz katere smeri piha veter."
Ime in priimek:.
Naslov:
Davčna številka:
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini:
1.nagrada: paket promocijskih izdelkov
ž.nagrada: paket promocijskih izdelkov
3.nagrada: paket promocijskih izdelkov
Izrezek celotne križanke z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnikdo 30.11.2010.
Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 4/2010 smo prejeli 25 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada	-	paket	promocijskih
izdelkov: Jožica Zupan.
2.	nagrada	-	paket	promocijskih
izdelkov: Milica Kobal, upok.
3.	nagrada	-	paket	promocijskih
izdelkov: Viljem Alt, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
sepsa, OT, narok, POLETJE SEZONA DOPUSTOV IN POČITKA, PV, čar, Anoa, okol, Otar, emo, Ravne, napa, peso, kolk, Rajko, Nejče, reva, estrada, Alain, Ajanta, oolit, Nain, satira, jasa, terakota, Timurlenk, Uma, Ines, opalta, UR, ligeti, Ibler, utvara, aluvij, afera, remiza. NAVPIČNO: PASJA VROČINA. K.D.