BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731 190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 13 (657) • Čedad, Četrtek, 1. aprila 1993 abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Sedici dipendenti a casa, ora si spera nel partner Frar dimezzata, cassa integrazione Da lunedì 16 dei 33 dipendenti della Frar di S. Pietro al Natisone si trovano in cassa integrazione a zero ore. “Una decisione dovuta al calo delle commesse” spiega il direttore generale dell’azienda Gian- franco Napolitano. É il riflesso negativo, insomma, della crisi della casa madre Fidia di Abano Terme, oltre che delle incertezze legate alle modifiche delle normative sui ticket. Napolitano, nonostante definisca la situazione complicata, si dice fiducioso per il futuro: “Il centro ha qualità indiscutibili, ci vuole solo un po’ di tempo perché emerga”. E per il futuro? “Si possono fare solo ipotesi - afferma Napolitano - ma fra uno o due mesi ci dovrebbero essere novità”. La novità principale potrebbe essere rappresentata dalla decisione del partner americano che sta vagliando l’ipotesi di affiancarsi come socio alla Fidia e alla finanziaria Friulia. Ma la Cgil, che sta seguendo la vicenda, rileva: “Oggi questo partner sta cercando di ottenere la Frar a costo zero”. Il sindacato solleverà la questione in un incontro con l’assessore regionale all'industria e con la Friulia, che detiene un terzo delle quote dell’azienda. Michele Obit Marinig: “Sono ma spero che risolva..” Il Comune di S. Pietro al Natisone, così come la Comunità montana, avevano sempre caldeggiato la realizzazione della Frar nella zona industriale di Ponte S. Quirino, costruita in gran parte grazie ad un intervento regionale a favore delle zone di montagna. Oggi il sindaco di S. Pietro Marinig si dice dispiaciuto per gli ultimi sviluppi aziendali. “Siamo sempre stati d’accordo con le iniziative che danno lavoro. Ogni posto di lavoro che si perde é una famiglia che lascia le Valli. Per questo dispiace ciò che succede alla Frar, anche se spero, visto che si tratta di cassa integrazione provvisoria, che la situazione possa risolversi in termini positivi”. Obmejni zbori zapeli v Naborjetu Koncert organizirala ZSKD in Gorska skupnost Slovenci iz Kanalske doline so vezani na naše tradicije in na našo pesem. To so potrdili prejšnjo nedeljo, ko so se množično odzvali povabilu Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je v prenovljenih prostorih beneške hise v Naborjetu pripravila enega od 18. koncertov prireditve Primorska poje. K organizaciji je pristopila tudi Gorska sku- pnost za Kanalsko dolino, ki je s tem izpričala voljo po sodelovanju še posebno na kulturnem področju. Takšne so bile tudi misli odbornika za kmetjistvo pri gorski Kravanje, ki je v slovenščini in italijanščini nagovoril številno občinstvo. beri na strani 3 Rudi Pavšič Reforma deželne uprave Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je kljub polemikam odobril prvi del reforme, ki predvideva združevanje oziroma ukinjanje nekaterih deželnih ustanov in agencij. Grobo rečeno takšna odločitev pomeni 3 predsedniška in podpredsedniška mesta ter 90 mest članov upravnih svetov manj in seveda celo vrsto osebja, ki ne bo več potrebno oziroma bo romalo v druge sektorje. Rekli smo, da je to prvi del reforme. Drugi, ki trči v veliko nasprotovanj, pa naj bi zahteval krčenje števila gorskih skupnosti od zdajšnjih 10 na 6 ter krajevnih zdravstvenih enot od 12 na 5 ali 6. Kaj pa se je pravzaprav spremenilo. Ukinili so deželni center za vinogradništvo, deželni center za kmetijsko sperimentacijo in konzorcij IACP. Združevanje ustanov je zadevalo Er-so, ustanovo za ribolov, Ir-fop, agencijo za delo in ustanovo za gozdarstvo. Po sklepu deželnega sveta pa bodo ostale nespremenjene ustanova za razvoj obrtništva (ESA), združenje izseljencev (Ente migranti), agencija za turistično promocijo in Erdisu. Con un convegno si è concluso Divignincis - Divignis Un mondo vivace L'iniziativa è stata un osservatorio sulla cultura oggi in Friuli Tracciare il percorso o i percorsi dello sviluppo e del rinnovamento della cultura friulana, slovena e tedesca in Friuli: questo l’obiettivo del convegno - forum tenutosi sabato scorso a Remanzacco a chiusura della rassegna Divignincis - Divignis, che per oltre 5 mesi ha impegnato il mondo friulano, lo ha fatto ripensare sulle proprie radici, esperienze, volontà e modalità di affermazione della propria lingua e cultura con l’attenzione rivolta alfieri e all’oggi, ma soprattutto al domani. Il convegno, a cui hanno portato il loro contributo anche tre esponenti del mondo sloveno friulano (Riccardo Ruttar, Fabio Bonini e Jole Namor), ha visto la partecipazione di politici, operatori, studiosi, artisti, ma soprattutto di tanti giovani. Più che il dibattito, concluso con molti spunti interessanti dal prof. Sole, sono stati questi ultimi con le opere fotografiche ed artistiche esposte, con le numerose pubblicazioni, modeste nei mezzi ma vivaci, ironiche e intelligenti ad esprimere in modo molto e-loquente la ricchezza e dunque la prospettiva della cultura friulana. É venuto alla luce un mondo sommerso, per la maggior parte poco conosciuto, ma non per questo meno ricco di stimoli, i-dee e proposte. Particolare della mostra Quale riforma Sono tutti importanti, ma certamente il referendum sul nuovo sistema elettorale è quello che desta maggiore interesse, accende la discussione, suscita anche toni polemici. Del resto la posta in gioco è grossa: si tratta infatti di un’importante riforma istituzionale, della ridefinizione delle regole della rappresentanza politica negli organismi eletti: a favore della governabilità e dell’alternanza al governo (per i sostenitori del sì), col rischio di ridurre ed impoverire la democrazia (per il fronte del no). Al fine di contribuire alla riflessione, il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale organizza, mercoledì 7 aprile alle ore 18.30, presso la sala della Società operaia, una tavola rotonda sul tema “Il nuovo sistema elettorale e gli sloveni”. All’incontro parteciperanno i segretari delle commissioni slovene del PDS (Miloš Budin), del PSI (Rudi Pavšič), di Rifondazione comunista (Stojan Spetič) ed il segretario dell’Unione slovena (Ivo Jevnikar), i primi due sul fronte del “sì”, gli altri schierati per il “no”. Mode in tone v aferah Bolj kot se bližamo deželnim volitvam, ki bodo 6. junija letos, bolj se politični položaj in afere o podkupninah komplicirajo tudi v naši stvarnosti. Tudi za najbolj pazljivega kronista je težko slediti spremembam, ki se vrstijo kot na tekočem traku. Niti dobro ne zaznaš, kaj se je zgodilo v aferi Cimo-lai, pa že te presenetijo vesti o zavrnjenih kandidaturah poslanke Brede, ki se prepletajo z vpletenostjo Andreottija z mafijo in z možnim odstopom ministrskega predsednika Amata. Ce se opredelimo za najbolj pomembne dogodke zadnjega tedna, vsekakor velja povedati, da se marsikateri politik in podjetnik že trese zaradi morebitnih izjav, ki jih bo sodniku dal pordenonski industrijec Luigi Cimolai. Zanimivo bo tudi izvedeti, kako se bo obnesla zadeva, v kateri so vpleteni socialistični prvaki Francesco De Carli, Gianni Bravo, Piero Zanfagnini in Alessandro Colautti. Na drugi strani pa se je v vrstah KD povečalo število tistih, ki se morajo zagovarjati pred sodniki. Zadnji na vrsti je Cittaristijev predho- dnik Tonutti. Ce ob tem dodamo nevarnost, ki jo za KD predstavlja iztop iz stranke Maria Segnija ter dejstvo, da njegovi pristaši mislijo celo s svojo listo kandidirati na deželnih volitvah, je položaj toliko zapleten, da mu res ne vidimo konca. “Made in Friuli” izgublja svojo podobo. R. Pavšič • Zanutto chiede, Simaz svincola pagina 2 • Predavanje prof. Pirjevca. Resia: l’incontro con Merkù stran 3 • Volili bomo župane stran 4 • Zapadi akvedot nad Kočebarjem stran 5 • Minimatajur pagina 6 • La stagione di Svensson pagina 7 Četrtek, 1. aprila 1993 2 Lunedi sera al consiglio comunale di S. Leonardo Zanutto chiede, Simaz svincola Il consiglio comunale di S. Leonardo ormai é tutto lì: Zanutto, consigliere di minoranza, che studia i punti all’ordine del giorno, interroga, spulcia tra le carte, riinterroga finché non é convinto delle risposte, e Simaz, sindaco, che risponde di malavoglia, sorride ironico, si arrabbia per lo “show di Zanutto”, sembra che non veda l’ora che tutto finisca. Anche lunedì così. Sono tornati a galla i problemi legati all’approvvigionamento idrico, soprattutto per quanto riguarda la frazione di Crostò, dove pare si sia arrivati già alla “zuffa fisica”. Poi l’annosa vicenda Podrecca. Il tecnico nominato dalla Corte d’appello di Trieste per rivalutare il costo dell’e-sproprio del terreno verrà pagato provvisoriamente per metà dall’amministrazione comunale e per l’altra dai Podrecca. Per il Comune sono 780.450 lire da iscrivere Lorenzo Zanutto come debito fuori bilancio. Per Zanutto e Crisetig non é giusto che le spese siano sostenute dalla comunità, ma da chi ha sbagliato i conti prima. Ma é chiaro che il problema, almeno per la minoranza, é un altro: “La vicenda Podrecca é lungi dall’essere risolta - secondo Zanutto - e purtroppo tutto lascia prevedere che per il Comune finanziariamente sarà una catastrofe”. Si vota il riconoscimento del debito fuori bilancio, da una parte la De (lunedì c’erano 5 consiglieri) e dall’altra il gruppo misto (con 4 consiglieri). Differenza minima, ma quanto basta per far passare la proposta. Infine un’interpellanza. Secondo Zanutto “risulta dalle delibere della giunta che ci siano atteggiamenti difformi nella concessione delle sale del Circolo culturale”. Negli ultimi due anni, secondo la minoranza, a-vrebbe pagato per il loro utilizzo sono l’Unione delle donne della Benecia, in occasione dell’8 marzo. Zanutto accusa: “Se é vero é un a-buso in atti d’ufficio”. 11 sindaco non ci sente, farà sapere, controllerà, manderà una lettera di censura al personale: se qualcuno ha sbagliato, non é stato certo lui. Michele Obit Konferenca manjšin Razmere v nekdanji Jugoslaviji, v-prašanje manjšin in razmere v Rusiji. To so bile najpomembnejše teme konference zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki je potekala v Budimpešti. Konference, ki ima po sprejemu CeSke in Slovaške že devet članic, so se udeležili vsi zunanji ministri (Slovenijo je zastopal Lojze Peterle, Italijo pa Emilio ^olombo) razen bosansko-hercegovskega. Madžarska, ki letos predseduje SEP, je predlagala, da bi že letos jeseni sklicali konferenco o manjšinah v državah članicah. Namen te konference, kot je obrazložil madžarski zunanji minister Geza Jeszensky pa je obravnavati položaj manjšin v Evropi in poiskati možne mednarodne poti za njihovo zaščito. Predlog o manjšinski konferenci je podprl zunanji minister Lojze Peterle, ki se je zavzel tudi za krepitev združevalnih procesov na ravni regij in za dejavnejso vlogo mednarodne skupnosti pri odpravljanju krize v Bosni in Hercegovini. Italijanski zunanji minister Colombo pa se je zavzel za potenciranje cestnih in že-ležniskih povezav na osi Trst-Budimpešta-Kijev. Comunità Specogm dà il via libera... Dopo la tempesta di qualche settimana fa é tornata la quiete, sulla Comunità montana che si é riunita in assemblea mercoledì scorso. Le cinque mozioni presentate da Marinig hanno trovato scarse resistenze. Se c’era qualcosa da limare ci pensava Specogna, vero mattatore in quella De che per il resto se ne stava zitta ad ascoltare ed approvare. E se qualcosa non andava proprio, ci pensava Marinig a ritirare la mozione, come nel caso dell’indicazione di S. Pietro come sede della nuova Comuntà e della richiesta di denominare il nuovo ente come “Comunità montana della Slavia friulana”. L’assemblea ha approvato all’unanimità la mozione che invita il Parlamento italiano a legiferare in tempi brevi sulle questioni economiche e culturali che coinvolgono le a-ree di confine, quella che chiede l’istituzione di una zona franca mista a cavallo del confine italo-sloveno nonché il rispetto delle rispettive minoranze, un ordine del giorno sul problema della manutenzione delle strade turistiche. Approvato anche un ordine del giorno sulla risoluzione del problema dell’idro-potabilità nelle Valli. Infine é ufficiale: l’assemblea straordinaria della Comunità montana che discuterà sulla zona franca si terrà a S. Pietro il prossimo 19 aprile, (m.o.) [paKscgj ijnj'■•LJ Il puntino sulla I a Spoštovani podminister Giulio Camber! Vprašamo Vas, s čigavo avtoriteto ste nastopili pred nekaj dnevi v Trstu, ko ste najavili zamrznitev finančne pomoči Sloveniji za izgradnjo avtocestnega omrežja? Dejstvo je, da je Vaš nadrejeni, minister Tesini v Ljubljani to zanikal in podpisal sporazum o nadaljnem sodelovanju. Naše upanje je, da bo sedanja vladna koalicija, kot je izrazil sam premier Amato, dobila nove razsežnosti in da Vas bodo predčasno “upokojili” in to v korist vseh. Tako, brez podministrskega stolčka, boste lahko laže propagirali in sodelovali z nastajajočo listo v Nadiških dolinah in primerneje pripravljali kandidaturo za neposredno izvolitev župana v Trstu. Pa brez zamere! Bosanski otroci v Prešnjem že več časa brez šolanja Podpredsednica deželnega sveta Augusta Del Piero-Barbi-na je na videmsko državno pravdnistvo naslovila noto, v kateri ugotavlja, da kakih 35 begunskih otrok, ki so od septembra lani v zbirnem centru v Presnjem, nima potrebne vzgojne in Šolske pomoči, kot to predvideva sama newyorSka konvencija o pravicah otrok iz leta 1989. Barbinova ugotavlja, da odgovorni za zbirni center, Opera diocesana di assistenza, niso se poskrbeli za Šolsko vzgojo mladih beguncev, ki so vse preveč prepuščeni sami sebi. Le v zadnjem Casu - dodaja - 9 otrok obiskuje vrtec v Presnjem, deset jih bo prihodnji mesec zaCelo obiskovati osnovno solo v Čedadu. Za ostale pa ni poskrbljeno in vse kaže, da bodo ostali brez vsakršne Šolske vzgoje. Povedati velja, da nekateri otroci so brez staršev, drugi pa imajo v srediSCu le sorodnike ali starejše brate in sestre. DALLA SLOVENIA Bogo Samsa Le proiezioni economiche Il governo sloveno ha predisposto il bilancio per Tanno in corso, un documento che è accompagnato da un memorandum economico e dalle proiezioni sui flussi economici per i prossimi anni. In base a queste proiezioni Tanno in corso è decisivo per l’economia slovena. Dovrebbe infatti arrestarsi la caduta verticale della produzione economica, si dovrebbe cioè toccare il fondo ed il prossimo anno si dovrebbe verificare prima timidamente e poi con sempre maggior vigore la ripresa. Il prodotto interno lordo nel 1991 è sceso del 9,3%, nel 1992 del 6,5%, nell’anno in corso dovrebbe scendere soltanto dell’ 1%, nel 1994 dovrebbe invece crescere dell’ 1% e nel 1995 del 2%. Si è trattato di una caduta molto forte che ha fortemente inciso sul tessuto sociale. Questo è il prezzo per T indipendenza, la perdita dei mercati meridionali, il lento processo della definizione della proprietà e altro ancora. E però anche il riflesso di una situazione economica mondiale non positiva, nella quale comunque la Slovenia si deve inserire. Le conseguenze più serie riguardano l'occupazione. Per Tanno in corso sono ancora in bilancio altri 45 mila disocccupati, ossia o-perai in attesa di licenziamento. Tenuto conto che tutta la popolazione attiva della Slovenia si aggira sulle S90 mila unità, ci si rende immediatamente conto dell’impatto di questi nuovi licenziamenti. E chiaro che non tutti i licenziati andranno ad infoltire le schiere dei disoccupati. Una buona parte sarà assorbita da altre attività e soprattutto dal “sommerso” che sta acquistando sempre maggior forza. Per la fine dell’anno si prevedono 123.500 disoccupati: u-na cifra spaventosa. Le proiezioni economiche prevedono un blocco dei salari, addirittura un loro calo rispetto al dicembre dell’anno scorso mentre ini- zieranno ad aumentare appena il prossimo anno. Il previsto trend positivo per i prossimi anni si realizzerà però soltanto ad alcune condizioni. In primo luogo si tratta di portare a termine il processo della proprietà, sanare il sistema bancario e stabilizzare il mercato interno in modo da creare i presupposti per gli investimenti stranieri e per aumentare l’esportazione. Qui stanno le possibilità reali di sviluppo economico, e su questo fronte è impegnato tutto il mondo economico e politico sloveno. 1 capitali stranieri sono presenti nelle proiezioni slovene in diversi modi. Il bilancio dello stato quest’anno è tiratissimo e non v’è dubbio che Tanno si chiuderà con un deficit che verrà coperto con prestiti stranieri. L’indebitamento estero, chiaramente, aiuta a risolvere le situazioni contingenti, ma non è e non può essere la pioggerellina che cade sulla terra arida, rappresentare l’afflusso di capitali produttivi freschi nelle aziende. La domanda che ci si pone è dunque se saranno creati i presupposti per l’afflusso di tale capitale. Altro interrogativo aperto riguarda l’atteggiamento dell’Europa e delle aziende europee visto che ovunque predomina la recessione e si affermano sistemi che hanno scarsa attenzione al mondo circostante. D’altra parte, per diverse ragioni, c’è un afflusso univoco di capitali, provenienti esclusivamente dal mondo tedesco che pone obiettivamente la Slovenia in una posizione subalterna. Difficoltà dunque non mancano, è vero però che il governo sloveno è stato in grado di prendere delle misure estremamente dure ed impopolari e che riguardo agli attuali indirizzi generali c’è in Slovenia un consenso di tutte le forze politiche e sociali. Da questi fattori e soprattutto dalla situazione internazionale dipendono il futuro della Slovenia e le prospettive del graduale risanamento economico. Sostegno alla com Paghe dimezzate I parlamentari sloveni percepiranno soltanto il 60% della paga che è stata stabilita. Infatti dopo la decisione del governo di congelare i salari c’è stata una protesta generalizzata per l’ammontare delle renumerazioni dei parlamentari. Con la fine di marzo i parlamentari sloveni troveranno in busta circa 190 mila talleri (2,5 milioni di lire). Tesini a Lubiana II ministro dei trasporti Giancarlo Tesini ha firmato a Lubiana un accordo di collaborazione per il tra- sporto aereo e stradale tra I-talia e Slovenia. Durante l’incontro si è parlato in particolare dei collegamenti autostradali tra i due stati contermini. Diatriba Kučan-Janša La diatriba tra il presidente della Repubblica slovena Milan Kučan ed il ministro della difesa Janez Jansa si è fatta più consistente. Il presidente, infatti, lamenta che come capo supremo delle forze armate dovrebbe essere informato di tutte le questioni principali. Su questo punto non è d’accordo Janša che ha annunciato alcune epurazioni in seno alla dirigenza militare. Si parla dello stesso comandante della Difesa territoriale generale Janez Slapar in quanto troppo “a favore” di Kučan. Soldi alle minoranze La giunta regionale ha stanziato 1 miliardo e 300 milioni di lire a favore dei programmi culturali e per lo sviluppo del gruppo etnico italiano in Slovenia ed in Croazia. Nel bilancio del governo croato, invece, è stata inclusa la cifra di 2 miliardi di dinari a favore delle minoranze. L’emendamento è stato presentato dal deputato italiano Furio Radin grazie al quale è stata e-levata del 25% la somma destinata ai gruppi etnici. Incontro a Pirano Presso la Comunità degli Italiani di Pirano si è svolto un incontro dal titolo “Due minoranze una realtà11 al quale hanno partecipato i rappresentanti dell’Unione economica e culturale slovena e dell’Unione dei circoli culturali sloveni di Gorizia, che hanno presentato esaurientemente la realtà in cui vive ed opera la minoranza slovena in Italia. Particolarmenete interessante per il pubblico le posizioni degli rappresentanti della comunità slovena in I- talia sugli accordi in corso tra l’Italia e la Slovenia. L’incontro di Pirano ha avuto il suo epilogo con l’apertura di una mostra ed il concerto del coro “Skala” di Gabria nel Comune di Sa-vogna d’Isonzo. Friulani a Rogaška Degli oltre 10 mila italiani che frequentano le terme di Rogaška Slatina la maggior parte proviene dal Friuli. Questi dati sono stati forniti da Milan Zagoda, vice-presidente delle terme e sindaco della cittadina, presente alla fiera udinese di Hobby Sport. Kultura ------------------- Na pobudo kulturnega društva Trinko v Čedadu Zgodovinski prerez odnosov na naši meji Veliko zanimanje za izčrpno predavanje prof. Jožeta Pirjevca Pogajanja med Italijo in Slovenijo za nadgradnjo osimskih sporazumov so že v teku, reakcije nacionalističnih krogov so tudi v Nadi-Skih dolinah vse bolj ostre, natančna, strokovna informacija o zgodovinski poti, ki je prevedla do podpisa sporazumov pa je nezadostna. Zato je predavanje prof. Pirjevca, ki gaje KD Ivan Trinko povabil v petek v Čedad, da bi spregovoril o Osimu v luci odnosov med Italijo in Slovenijo, vzbudilo veliko zanimanja. Univerzitetni profesor Jože Pirjevec na društvu Trinko v Čedadu Prof. Jože Pirjevec je podal izčrpen zgodovinski prikaz odnosov med državama s pregledom slovenske zgodovine od prejšnjega stoletja do današnjih dni, s posebnim poudarkom, seveda, na mednarodne odnose in pogajanja za definiranje meje. Njegovo izvajanje je vzbudilo veliko zanimanje med slovensko in italijansko publiko in je sprožilo živahno razpravo. Psihološke pregrade, nesposobnost medsebojnega soočanja in komuniciranja zaznamujejo vse skozi odnose med Slovenci in Italiani v nasi deželi in nic se ni spremenilo niti danes po zgodovinskih spremembah v Evropi. Veliko odgovornost v tem pogledu nosi Sola, je med drugim dejal prof. Pirjevec, ki je obenem poudaril odsotnost oziroma neodpustljiv molk tukajšnjih intelektualcev. V njegovem predavanju je prišla do izraza mednarodna razsežnost odnosov KD Ivan Trinko - Čedad V sredo 7. aprila ob 18.30. uri v dvorani “Società operaia” okrogla miza na temo Nov volilni sistem in Slovenci sodelujejo predstavniki PSI, DSL, SSK in SKP med Italijo in Slovenijo, tako po drugi vojni, ko sta se na tem območju kon-frontirali velesili, kot danes, čeprav v spremenjenih razmerah. Dokumenti niso se dostopni, toda je jasno, je dejal prof. Pirjevec, da je tudi do podpisa osimskih sporazumov prišlo zaradi pritiskov na Italijo s strani Združenih držav Amerike. Reševanje manjšinske problematike, je poudaril, je pereče evropsko vprašanje in zadeva Številne države tako na Zahodu kot na Vzhodu. Zato je potrebna odločnejša vloga Evropske skupnosti. Na tej ravni je potreben mednarodni sporazum in oblikovanje tudi telesa, ki bo nadzoroval izvajanje dogovora v posameznih državah, (jn) Centro bilingue Visita gradita Il presidente del Confemili (Comitato federativo europeo minoranze linguistiche), prof. Leonardo Sole, di Sassari, ha visitato il Centro bilingue di S. Pietro al Natisone, interessandosi ai vari aspetti dell’attività dell’Istituto per l’istruzione slovena e dei circoli operanti nei comuni. Il presidente del Confemili, ente che rappresenta il “bureau” europeo delle minoranze linguistiche, si è informato del quadro storico in cui vive la comunità slovena della Provincia di Udine, dei programmi di sviluppo culturale e di quanto è stato fatto per il consolidamento dell’istruzione slovena. In particolare il prof. Sole ha rivolto l’interesse al modello pedagogico adottato per la scuola materna ed elementare bilingui, alla partecipazione dei genitori ed ai problemi amministrativi dell’istituzione. A conclusione dell’incontro il presidente Sole ha formulato il proposito di costituire una commissione del Confemili sui problemi dell’istruzione nelle lingue minoritarie d’Italia, commissione in cui sarà prezioisa l’esperienza degli operatori di S. Pietro al Na-tiosne. Un primo contatto potrà essere realizzato già questa primavera in un incontro con insegnanti sardi, a Sassari. Espone la Pian Alla Beneška galerija Inaugurata sabato scorso rimarrà aperta fino al 14 a-prile nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone la personale di Sandra Pian. La mostra può essere visitata ogni giorno, tranne la domenica, dalle 17 alle 19. Z nedeljskega koncerta “Primorska poje” v beneški palači v Naborjetu Pesem in prijateljstvo Pobude ZSKD in Gorske skupnosti se je udeležilo veliko domačinov iz Kanalske doline s prve strani Med prisotnimi na koncertu v Naborjetu naj omenimo predsednika Zveze Slovencev videmske pokrajine Viljema Cerna, predsednico SSO Marijo FerletiC in številne predstavnike krajevnega upravnega življenja. Kravanja je podčrtal pomembnost obnovitve kulturnega centra v Naborjetu, kjer je tudi sedež etnografskega muzeja. In res prostori beneške hiše, Čeravno o-mejeni, so predstavljali edinstven okvir zborovski reviji, ki so jo pozdravile Članice ViSarskega kvinteta. Prijateljstvo in kulturna izmenjava, je Se dejal odbornik Kravanja, pa bosta vedno naSla mesto v Naborjetu in samo odobravanje med ljudmi v Kanalski dolini, ki je po koncertu Koroška poje ponovno gostila večjo prireditev zborovske narave. Primorska poje se je po 11. letih drugič predstavila v Kanalski dolini. Prvič je bilo leta 1981, ko so najbolj množično zborovsko prireditev na Primorskem priredili na Trbižu. Zelja prirediteljev, kot sta na nedeljskem koncertu naglasili Luigia Negro in Damjana Ota, je predvsem ta, da tudi s taksnimi pobudami prispevajo k združevanju slovenskih, italijanskih in furlanskih skupin. V prijateljstvu in petju, torej, se bo dalo ustvariti tisto ozračje, ki je Se kako potrebno, da se razpršijo temni oblaki nacionalizmov, etničnega nasprotovanja in Šovinizma, ki so se zgrnili tudi nad Slovenci v videmski pokrajini. Sam koncert, ki so mu marsikateri morali na žalost slediti stoje ali kar zunaj dvorane, je izvenel v duhu slovenske in furlanske pesmi. Skoraj vsi zbori so na- mreč v svoj repertoar vključili tudi nekaj furlanskih pesmi in to je vsekakor najboljši način, ki so ga imeli na razpolago, da so izpričali vzdušje, ki je bilo prisotno v Naborjetu. Po pozdravnem nastopu pevk ViSarskega kvinteta so se zbranemu občinstvu predstavili še kvintet Sulus iz Vipave, moSka pevska skupina Akord iz Podgore, Zenski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja (Trst), moški pevski zbor Iskra iz Bovca, moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline ter mešani pevski zbor iz Podgore. (R.P.) Odbornik Edoardo Kravanja pozdravlja občinstvo na nedeljskem koncertu v Naborjetu Resia: l’incontro con Merkù É stato il sindaco di Resia, Luigi Paletti, a fare gli onori di casa nella Kultur-ska hisa di Prato ed aprire, venerdì 26 marzo, l'incontro con l’autore. L'iniziativa, promossa dalla Comunità montana Canal del Ferro - Val Canale in collaborazione con diversi comuni, ha consentito di incontrare lo studioso e musicista Pavle Merkù, un uomo che ha lavorato e lavora in contatto diretto con la popolazione resiana, che frequenta assiduamente la Val Resia dal 1967 e dove viene accolto con familiarità. A Resia si è avvicinato non come se fosse un’oasi di pace, non come si trattasse di un assetto linguistico da analizzare in laboratorio - come lui stesso ha affermato - ma come una società pulsante e vitale. É stato così partecipe di emozioni e di stati d’animo che un popolo con tradizioni radicate nel tempo riesce a creare con semplicità ed lima ni tà. A colpirlo è stata soprattutto la musica popolare resiana che ha ispirato anche tante sue composizioni. Alla bella serata, oltre a! critico Miran Košuta, è intervenuto il coro Vesna che ha presentato 4 canti, registrati da Merkù negli anni ’ 70 e che poi ha riproposto in altra forma. Il prof. Merkù ha chiuso la serata leggendo due brani dal diario personale per rendere omaggio ai resiani presenti e ringraziarli in questo modo della collabo-razione ricevuta in tanti anni. Uno narra il primo incontro con la popolazione di Resia nel 1967, nel secondo (del 1973) vengono descritte invece impressioni e considerazioni seguite a-gli incontri. Un lungo, interminabile applauso ha chiuso la serata. (CQ) Omaggio alla pittura E la prima volta che i maggiori pittori cividalesi e-spongono insieme ed il merito va alla Banca popolare che ha promosso numerose i-niziative tese a valorizzare il patrimonio storico, artistico e culturale di Cividale. Le opere di Giacomo e Luigi Bront, Antonio Coceani, Aldo Colò, Enrico De Cillia, Antonio Gentilini, Antonio Maria Guamieri, Cirillo lussa, Guido Tavagnacco, Luigi Vido-ni, Onofrio Vitiello sono e-sposte nel salone della nuova sede centrale della Banca popolare di Cividale. La mostra rimarrà aperta fino a Pasqua. F-JK : s slovenskih ustvarjalcev “Slovenski ustvarjalci v Italiji z veliko tesnobo gledamo, kako pozornost do umetniške in ustvarjalne dejavnosti v zadnjih letih strmo pada. Naš prostor postaja tako povsem nepreskrbljen glede ustreznih institucij, prostorov, profesionalnih moči in sredstev, ki bi omogočala, da se slovenska kultura razvija in enakopravno vključuje v svet, ki nas usodno obdaja in doloCa. Zavedamo se izpostavljenosti nase skupnosti in velike vloge, ki jo lahko i-ma prispevek umetnosti in znanosti k življenju v obmejnem prostoru. Prav tako pa vemo, da bi morali imeti v-saj minimalne pogoje za razvijanje in uveljavljanje svoje ustvarjalnosti, Ce naj se bomo živi del slovenskega duhovnega prostora in njegovo okno v svet. Stiska, v kateri smo se znašli, jemlje našemu delu smisel in perspektivo. Zato nagovarjamo slovensko javnost in njeno politično zastopstvo tako v Italiji kot v Sloveniji, da ustavi siromašenje naSih kulturnih institucij, da omogoči objavljanje, izmenjavo in nastopanje z našim delom, s katerim želimo ohranjati nas duhovni obraz. Likovni, književni, gledališki, glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci, prevajalci, znanstveni pisci”. Zgornji apel je podpisalo 51 slovenskih intelektualcev iz tržaške, goriske in videmske pokrajine, med njimi so Božo Zuanella, Michele Obit, Pavle PetričiC in Živa Gruden. Četrtek, 1. aprila 1993 Četrtek, 1. aprila 1993 “n»; Po novem bodo naše občine vodili direktno izvoljeni župan in dva odbornika, v občinskem svetu pa bo 12 svetovalcev Volili bomo župane Parlament odobril volilno reformo za obnovo občinskih in pokrajinskih svetov Z odobritvijo v senatu smo prejšnji teden dobili nov zakon, ki obravnava izvolitev občinskih in pokrajinskih svetov. Z odobritvijo tega normativa se bomo po vsej verjetnosti odrekli enemu od dveh volilnih referendumov, ki so bili sklicani za 18. aprila. Sicer zadnja beseda pripada kasacijskemu sodiSCu. Novi zakon predstavlja precejšnje novosti pri izvolitvi občinskih in pokrajinskih svetov oziroma Zupanov in predsednikov pokrajin. Najvecja je gotovo ta, da bodo župana in predsednika pokrajine direktno izvolili volilci, s Čimer se bomo izognili političnemu dogovarjanju in razdeljevanju stolčkov znotraj uprav. Mandat izvoljenih teles bo trajal le štiri leta in ne 5, kot je to veljalo doslej. Ob tem gre povedati, da so večinski sistem raztegnili na vse občine, ki imajo do 15 tisoC prebivalcev, v ostalih pa bo stopil v veljavo mešani sistem. Lista, ki bo vezana na Zupana, bo dobila 60% svetovalcev, opozicija pa proporcno ostale mandate. V občinah z manj kot 15 tisoC prebivalcev bo večinska lista dobila ne samo Zupana, marveC tudi dve tretjini svetovalcev, opoziciji pa bo Sla tretjina mandatov. Povsod pa bomo dobili eno samo glasovnico, na kateri bomo posebej izbirali župana in občinske svetovalce. V občinah, ki presegajo 15 tisoC prebivalcev, bo za Zupana izvoljen kandidat, ki bo dobil absolutno veCino glasov. Ce nihče od kandidatov ne bo dosegel absolutne večine, bo potrebna ba-lotaža med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. BalotaZa bo na sporedu dva tedna po prvem krogu volitev. Povedati gre, da nov volilni zakon predvideva tudi, da na kandidatnih listah po- sameznih strank ali volilnih kartelov je prisotna vsaj tretjina žensk. Ta Clen je sicer nekoliko nejasen, saj ne gre za to-Cno določen normativ, marveC prej za neke vrste nasveta. Po novem bodo občine z veC kot milijonom prebivalcev imele 60 svetovalcev. Tiste z veC kot pol milijona prebivalcev 50 svetovalcev, pod pol milijona 46 svetovalcev in nad 100 tisoC pa 40 svetovalcev. Vse te občine bodo imele 8 odbornikov. Občine z vec kot 30 tisoC prebivalcev bodo imele 30 svetovalcev (6 odbornikov), tiste z veC kot 10 tisoC prebivalcev pa 20 svetovalcev (6). Uprave z vec kot 3 tisoC prebivalcev bodo imele 16 svetovalcev (2 odbornika). Najmanjše občine - manj kot 3 tisoC prebivalcev - bodo imele Zupana in dva odbornika, svetovalcev pa bo 12. Povedati gre, da mesti svetovalca in odbornika nista veC združljivi. Ed il Parco diventa realtà Il Parco naturale delle Prealpi Giulie, diventa u-na realtà, con il costituente ufficio di coordinamento presso il capoluogo Prato di Resia, in fase di allestimento, il progetto assume concretezza. Ma se i tempi di attuazione sono lunghi, la fase di pubblicizzazione, atta a far conoscere questo Parco e a far scoprire determinate particolarità pae- Silicosi e pensioni “Indennizzo ai lavoratori colpiti da silicosi in Belgio” questo il tema di un incontro informativo, organizzato dall’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia - Slovenci po svetu e dalla sezione degli ex minatori. L’assemblea si terrà sabato 3 aprile alle ore 9.30 nella sala della Società operaia di Cividale. Interverranno l’avv. Flaviano De Tina, esperto in diritto del lavoro e Renzo Mattel ig, direttore dell Unione e-migranti sloveni. saggistiche è già in fase di realizzazione. Il Parco, che occupa i territori dei comuni di Venzone, Moggio Udinese, Resiutta, Chiusaforte e Resia, è stato presentato sabato 21 marzo a Venzone, attraverso una pubblicazione “Geografia e paesaggio del Parco naturale delle Prealpi Giulie n.ro 1” che il comune di Venzone ha pubblicato con particolare riferimento al territorio che lo comprende. L’opuscolo, curato dal naturalista signor Mai-nardis, è stato presentato alla presenza dei Sindaci e delegati dei comuni interessati al progetto, del dott. Musi, direttore del servizio regionale Flora, fauna e parchi, della dottoressa Fadi Sara, coordinatrice del Parco. Tale iniziativa tende a sottolineare gli aspetti naturalistici del territorio del comune di Venzone, ma in futuro ne verrà sviluppato uno che raccoglierà le caratteristiche della fiora e fauna di tutto il comprensorio interessato al progetto, affinchè il Parco venga presentato in forma unitaria e globale. Catia Quaglia De, convegno per pochi... Un convegno per pochi intimi, quello organizzato dal Comitato provinciale udinese e dal Movimento giovanile della Democrazia cristiana tenutosi sabato e domenica a Cividale. “Un contributo rivolto a coloro che direttamente o indirettamente sono interessati al dibattito in corso sulla situazione politica e sociale del Paese” era stato enunciato presentando l’iniziativa. Ma gli interessati, evidentemente, sono pochi. A parlare sul palco del Ristori sono stati chiamati docenti di filosofia e rappresentanti politici della De, da Micolini a Bertoli a Biasutti. Quest’ultimo domenica mattina ha concluso i lavori dopo la relazione di Rocco Buttiglione, membro della nuova segreteria democristiana. Un intervento filo-Martinazzoli, il suo, almeno fino a quando é rimasto nell’ambito del partito. Buttiglione ha comunque spaziato un po’ su tutta l’attuale situazione politica italiana, da Tangentopoli alla riforma elettorale, fino ad indicare alcuni punti che dovrebbero puntellare la rinascita del Paese, (m.o.) PDS: convegno su identità nazionale e nazionalismo II nazionalismo non appartiene solo ad un passato che ha inciso in profondità su queste terre, nè riguarda solo aree sottosviluppate, ma il modo attuale di concepire e organizzare lo stato, intendere i confini, riguarda i rapporti di interscambio e di integrazione fra diverse esperienze, ma anche le questioni dell’identità, delle necessità di identificazione, sentita in modo tanto più vivo in periodi di trasformazione. Par- tendo da queste premesse la direzione nazionale del PDS ed il gruppo consiliare regionale hanno organizzato per lunedì 5 aprile un convegno su “Identità nazionale e nazionalismo in Europa” che si terrà alla Stazione marittima a Trieste. Interverranno tra gli altri Massimo Salvadori, Darko Bratina, Loredana Bogliun Debeljuh, Piero Fassino, Giuseppe Vacca, Paolo Segatti, Giorgio Ne-grelli. V furlanskem političnem svetu V iskanju identitete Naslov: “Iz ljubezni do Furlanije ne bom molčal” ; podnaslov: temeljne programske točke za vsako razmišljanje o Furlaniji; avtor: Odbor za priznanje pravice rabe furlanSčine, slovenščine in nemSčine v Furlaniji. Danes je potrebno podrobno oceniti kulturno in jezikovno stanje, prikazati pristne vrednote, probleme in perspektive zato da se ohrani kulturna, socialna in ekonomska identiteta, ki je v Furlaniji močno v krizi. To je bilo izhodišče Odbora pri oblikovanju dokumenta, ki bo sedaj služil kot osnova za razpravo po vsej Furlaniji, uradno pa ga nameravajo predstaviti 4. aprila na videmskem gradu ob nacionalnem prazniku Furlanov. Razčlenjen je v 7 poglavij. Najprej obravnava vprašanje dostojanstva človeka, ki je v potrošniški družbi v nevarnosti. Je napočil čas, je poudarjeno, da nas Država, Sola, Cerkev začnejo spoštovati in nam začnejo pomagati, ne le z besedami, pri odkrivanju in ohranjanju naSe identitete. Materni jezik je treba uporabljati povsod, kjer se dela in živi, v javnih ustanovah, v Soli, v Cerkvi. Je že res, da ljudje se ne soočajo le s kulturnimi vprašanji, toda dobra kulturna osnova predstavlja tisto tkivo, iz katerega narod črpa življenje, kultura ga z-družuje. V drugem delu dokumenta je v srediSču pozornosti ekonomski položaj Furlanije. Brez ovinkov je rečeno, da je bila zgrešena dosedanja politika, ki je privedla do izpra-znjenja vasi, do umiranja majhnih vaških skupnosti s postopnim zapiranjem Sol, cerkva, trgovin... in torej z izgubo identitete. Zavedamo se, je napisano v dokumentu, da ni mogoče v današnjem svetu razmišljati o gospodarskem zapiranju, ne moremo pa biti sužnji političnih in ekonomskih izbir, ki so bile sprejete na stotine kilometrov daleč od nase stvarnosti. Treba je izdelati nov razvojni plan, ki tudi upoštevajoč status avtonomije dežele, naj spoštuje značilnosti Furlanije, bogastvo teritorja, geografsko lego in predvsem naj odgovarja potrebam človeka, naj omogoča ponovno vzpostavitev kulturnih, zgodovinskih in ekonomskih povezav s sosedi, v prvi vrsti s Slovenijo in Koroško. Vse to pa se lahko uresniči le z novim vodilnim razredom, ki mora biti politično bolj svoboden in moralno odgovoren. Na koncu se dokument s precej kritičnim tonom, obrača na Cerkev, ki izhaja kot poudarja iz Oglejskega patriarhata. V tem političnem trenutku, Cerkev ima pred sabo le eno izbiro: molčati in poglobiti svoje odgovornosti. Temu dokumentu, ki bo prav gotovo vzbudil živahno razpravo v Furlaniji, je treba dodati Se apel “Za enotnost v spoštovanju razlik”, ki ga je izdelala skupina progresisti-čnih katoličanov, med njimi izstopa pokrajinski svetovalec Mario Banelli (DSL) in obravnava vprašanje politične angažiranosti katoličanov oziroma njihove strankarske opredelitve. Vse to priča o živahnosti razmišljanja in debate v furlanskih katoliških krogih, kar razumemo kot odgovor na sedanjo politično in moralno krizo, pa tudi kot pripravo na bližnje deželne volitve. V zadnjih časih se je močno angažirala tudi videmska Škofija, ki je sprožila široko kampanijo. Po dekanatih se v teh dnevih vrstijo srečanja, razmišljanja in razprave. Vse to pa služi kot priprava na dvodnevno srečanje, na katerem bo v središču pozornosti vprašanje angažiranosti katoličanov v političnem življenju, ki bo 30. aprila in 1. maja v Vidmu. Dolci auguri di buona Pasqua dalla Ditta I BUONI DOLCI DELLE VALLI GELATERIA CIVIDALE DEL FRIULI Via Sanguarzo, 10 - Tel. 0432/730146 GUBANA MARTINIG sne 33043 CIVIDALE DEL FRIULI - TEL. (0432) 730146 Kronaka Anthony |e dopunu parvi miesac življenja Tan v veliki Ameriki je an koščic Marsina Noni, bižnona an vsa žlahta na videjo ure ga objet 1 Fotografija telega frišne-ga puobcja parhaja daj taz Amerike. Paršla je v Dolenj Marsin, kjer žive njega noni Alma an Celio, bižnona Rosalia, “strici” an “tetè”. Pa fotografija jim nie zadost. Težkuo ga Čakajo. Zeljo ga parjet v naruoče, ga povar-vat nomalo, kupe z njim norcinat. Al bojo muorli du-go cajta ga čakat? Oni se troštajo de ne, trostajo se videt njega an vso njega družino poliete, ku vsako lieto. Frisan poberin se je rodiu 26. febrarja, dal so mu imena Anthony, ku nono tu Amerik, an Celio, ku nono v Marsine. Njega mama je Jubb Julja an je merikana, tata je pa “naš”, je Maurizio luretig - Stefenadu iz Dolenjega Marsina, ki živi tan v Ameriki, v kraju Scarboro-ugh (blizu Boston). Anthony je njih parvi otrok. Težkuo bo, de se Maurizio varne živet tle h nam, pa vemo, de nie pozabu Kuo je lepuo se ulegnit na tatove koliena an runat “g in asti ko”! njega lepo vas an njega judi. Vsako lieto preskoCe veliko muorje za preživiet tle nomalo dni. Al bo an lietos takuo? Pridi Maurizio, pridi, an za sabo parpej tudi tojo lepo družinco, tojiga liepega puobcja. Nona Alma, nono Celio, bižnona Rosalia an vsa družina vam pošijajo ’no košo poljubčku, posebno puobcju, ki tan v Ameriki popeje napri beneški primak luretig an Stefenadu rod. Pogled na Ahtuco. Pod vasjo je vaška od vodovoda Zaparli akvedot nad Kočebarjem Brez uodè Velike težave za žvino an za ljudi Nad KoCebarjam, pod Cjabajam, stoji že puno liet vaška od vodovoda od aku-edota. Ankrat je tekla voda celuo do Klenja. Sada so vaško zaparli. Zakaj? Nad vaško, pa ne glih nad njo, buj vstran, so dvie globoke rupe, dvije jame, kumar ljudje metajo smeti, pa tudi krepaCine, martve žvine an druge gnjilobe. Kajšan od tistih, ki skarbijo za naše zdravje je pomislu, da se muora akvedot zapriet an takuo se je zgodilo. V ru-pah so zažgali smeti an kar je bluo gnjilega notar, dru- žinam v KoCebar pa so zaceli voziti vodo z “avtobo-te”, dokjer se niso pozabili. Sada so rupe požgane, akvedot zapart an “avtobo-ti” ustavljene. Do kada? Troštamo se, da se bojo reCi obarnile h buojšem, saj je tudi daž po treh mesecih končno namoCu našo ženijo. Samuo naš akvedot ne more ostat zapart. Vodo potrebujejo ljudje in žvina. Ce je potrieba kaj postro-jit, naj se postroji, saj na ka-munu v Spietre dobra volja ne manjka. Kočebarci V nediejo 18. obrila puodemo sped votat Teli so predsedniki Takuo, ki že vsi vesta, v nediejo 18. an v pan-diejak 19. obrila puodemo votat za referendume. V nediejo 18. bomo lahko volili od 6. do 22. ure, v pandiejak pa od 7. do 14. ure. Tele pa so imena predsedniku volišC, od segju: Dreka: 1) Giorgio Brevini, 2) Ugo Buco-vaz; Garmuk: 1) Miche-la Gus, 2) Franca Onesti; Prapotno: 1) Lino Bordon, 2) Nerina Duri, 3) Adriana Macorig; Pod-boniesac: 1) Roberto Dorbolò, 2) Olivo Domeniš, 3)Cecilia Virgili, 4) Elena Banchig Virgili, 5) Paolo Brescon; Svet Lie-nart: 1) Rosetta Gollia, 2) Giuseppe Chiuch, 3) Teresa Crisetig, 4) Rosetta Lauretig; Spietar: 1) Licio Battaino, 2) Iris Battaino, 3) Giancarlo Venturini, 4) Cristina Zanello, 5) Erika Guion; Savogna: 1) Fabiana Trinco, 2) Mirella Go-sgnach, 3) Carlo Masse-ra; Sriednje: 1) Paolo Qualizza, 2) Andrea Qualizza. Pravli so, de te zadnjih osam jih bojo dajal miesca junija “Boline” jih dajejo že seda Se ankrat se vamemo na boline za imiet medezine brez jih plaCat. Telo pravico jo imajo tisti, ki imajo nizke penzione. Vsiem je bluo znano, de druge boline, te zadnjih osan, jih bojo dajal miesca junija. Pa nie takuo. Dajejo jih že seda! Tisti, ki imajo pravico do njih, se morejo obarnit na Poliambulatorio v Spietar vsak pandiejak an Cetartak zjutra al pa na Usi v Čedad (kjer je biu Inam) vsaki dan zjutra. Kar puodeta po nje, nesita za sabo vašo tesero (tes- sera sanitaria) an ežencjon, tisto, ki so jo vam nardil na vaši občini, kjer imata bivališče, residenzo. Je padlo an par kapic daža an v nediejo...vsi ribe lovit So se bal, de na bojo mogli iti ribe lovit v nediejo 28. marca, sa’ suha zima nie paršparala an naše rieke : bieli kamani an mah, kjer priet al potlè je nimar puno uodè. “Ente tutela pesca” zavojo tega je studierala na odpriet sezone, stagjona za ribe lovit. Potlè v pandiejak an torak daž je kieki pokro-piu, nomalo vodè je spet začelo teC po riekah, takuo v Cetartak vičer so na “Ente tutela pesca” ribolovci odločil, decidli, de v nediejo 28. puodejo lahko ribe lovit.An takuo je ratalo. Liepa ura je parklicala po naših riekah puno peškatorju. Pravca majhane družine an... žvine V niekem prestoru so živiel beneški Slovienj. Jih je bluo za ’no majhano družino, kajšan taužint ljudi. Ku tu vsaki družini, med njimi puno jih je bluo tud, ki so bli žvine. Prestor, kjer so živieli, je biu zelo liep. Dolince so se od Matajurja napri, dno na dno ope-rjale an odperjale an reCice u miez so frišno se ovijale miez drievja. Vodica je skakala veselo po kama-nju an rožce na puomlad so raduo cvedle, dokjer vsa žvina se nie pokazala. Pisi an vukuovi italijanskega večjega naroda jim nieso pustil mernuo bit, kar so bli an ščet so jih tieli. Zatuo so parklical na po-muoč h sebe uši an buhe. Take žvince šele donas skaCejo an lieta-jo po druzih baticah, glavah an šepetajo, jecajo v uha naših ljudi, de se muora zapustit našo materno besiedo an se navast, naučit samuo drug, buj uriedan izik. Vidmo lepuo, kuo taka Zvinca skaCe pod palCico videmskega, farzaškega al pa rimskega gaspo-darja: Marjanca an Toninca za ree, kakuoša na duore (ampa buojs bi jih bluo klicat Marietta e Anto-nietta), šleutarije kokodeCejo po italijansko na blešCievim, černim papirju. Pod bunim kostanjem gu Kravarje (kjer imajo tud želiezno kravjo glavo, parstavjeno na sred vasi) nieki bušini guore, de niesmo Slovienj. Gor an drugod po naši deželici takuo se javjo taki Carni maCe-rat, ki jih je garduo samuo gledat, ne še poslušat. Mušu an kaštronu na žalost na manjka po naših dolinah an so vsi domaci, slovienski muši an kaštro-ni, pru zatuo ker poslušajo kakuoša kokodekat, bugajo buham an ta-mnene, Carne, lažnive macerate pa hvalijo: narvic še kar takuo okorno krapoštajo po italijanskih listah dol z Vidma. A more Sele bit, se uprašan, de Ce samuo slovienska daržava svoje ciestne karte napiše po sloviensko, za generala macerata je že napravjen oborožen napad na Beneško Slovenijo? Ampa Zvine je še puno, mimo tiste poštene ku lastovca, ki jih na bom tle omeniu, pogledmo vuolè an konjè. Konji so za dielo, pru takuo tudi baki, junci al uoli. Nič jih na brigajo izik an kultura, oni imajo nabasani voz za vlačit, njim uo-nja samuo sud, hodijo za denarjam an za bankam an za vse kar je oku njih. Takuo tu njih puotu (za reC) an v njih karvi, se moči an notar pije vsaka sort muh, mašic, komarju an obatu. Vsaka taka žvina an žvinca, bi teu še doluošt, nimar nam kaže narlieuše oblieke, avto Carne an prevelike, trebuhe an kravate an še pogostu, kar jih samuo kiek poprašaš, figo s parstam s to pravo roko. Pa ne samuo muhe an ose sumijo okuole blešCievega zlata an srebra. Na muora zabit, kuo v taki nabasani tasi nakretnost, zmieraj ušafamo še drugo žvino: koze, uce, vrane, pudgane an praseta! Taki “ljudje, vidta, so dobri za vsako deželo an daržavo, za vsakega pisa-gaspodarja, bi lahko jau. Bi teu še pomislit na mačke an modrase. O tistih štier mačkah, ki glih ku kušCeri po travi spremenijo kožo an so ostal Se brez dlake, je kajšan drug buj jasno an moCnuo že poviedu. Liper an modrasu pa v naši pravci nie previe, za sada smo za-poznal samuo adno, suho kačo, ki zad za ocjalmi se skriva an še za križ an tuole je garduo; anta še kar narbuj sonce peCe pod sienco biele politične zastave se hladi. Se mo-dar kaze an pošten samuo nie ku-ražan, v jami pod tlam se skriva an kar ti si že ’no metro napri, tiho se uon vešuka an okojc te tu peto. Z nuožam ubodè te v harbat, miez raman, Ceglih do včera te je klicu parjateu. Kuo zapremo tolo pravco? Recimo, de za vsakega, ki se ne Cuje al nie žvina, za vsakega, ki spoštuje svoje ocuove an matera, njega otroški izik an nečje obedne-mu slavo, četud kajšankrat more grešit brez tiet, za vsakega takega naj pride pa Vida. Ja, pru tista krajica Landarske jame, znana an poznana ko pametna, liepa an kuražna. Naj ona pride an nas rieši od dujih žvinskih podob, naj z nje čudovito palico potuCe v nediško vodo an naj pokropi pruot Matajurju takuo, de vse narbuj Čedne dušice se nazaj varnejo v clovieško teluo. Naj na zemlji ostanejo pametne ženske an zaries pošteni možje s katerimi zgraditi tele krat novi svi-et; adan buj pravičan, sončen, živ, lieuši, zaries veseu jutri an... zaki de ne, tudi pojutarnjijm! Adriano jih prav Perinac, v dvojezični šuoli v Spietre, je biu cieu dan razpitan, se nie ku smejau an di-elu dušpiete tim drugim šuolarjam. Uciteljca Donatella se je ujezla an mu jala: - Perinac, kadar puodejo vsi damu, ti ostaneš za ’no uro sam par mene v šuoli! - Oh, za me gre pru takuo - je hitro odguo-riu puobic - nic me ne briga, bo slaviš za vas uciteljca, kar pridejo von bašade po vasi, de sma bla sama ’no uro tle v šuoli!!! *** Stiefan je biu šu petnajst dni v Rogaško Slatino za se nomalo odpočit an dižintoši-kat. Dva dni potlè, ki je parsu nazaj damu, gaj’ parjelo slavo an je na naglim umaru. Kadar je zaviedu žalostno novico njega parjatel Bepino, je šu hitro gledat kuo se je moglo tiste zgodit. Ušafu je buogo ženo, ki je jokala par martvim možam. Bepino je sneu arju-ho iz gobca za ga pokropit, pogledu žalostno ženo an za jo nomalo potroštat ji je jau: - Pogledite, kuo je ostu liep, pari de spije! - Oh ja - je hitro odguorila joče žena -tistih petnajst dni, ki je biu v Rogaški Slatini so mu nardil pru dobro!!! *** Giovanin je dielu za zidarja pod imprežo. - Kuo je tiste, de ni-esi paršu dielat učera -ga je jezno poprašu ga-spodar. - Zatuo, ki sem stau takuo slavo, da sem teu reC, de umarjem. - Tuolega na vie-rjem, ker uCera jutro sem te videu, ki si šu z bicikleto pruot Skruto-vim. - Oh ja, sem šu klicat miediha!!! Tu saboto, laCan mož je šu v gostilno v Čedad. Nie imeu pouno su-du tu gajuf, takuo de je kuazu pu litra vina, dvie jajca kuhane an nomalo siera an kruha. Hitro je mož snjedu v-se kar je ukuazu. An potle je vprašu ratinga- - Dvajst taužint - je jau oštier. - Dvajst taužint!? Nardite mi nomalo škonta, popusta sa’ srna kolega! - Al ste tudi vi oštier? - Ne, sem tat!!! Minimatajur L'uscita dalla guerra della Russia provocò il disfacimento del fronte orientale. Ne approfittò la Germania, la quale impose al nuovo governo sovietico durissime condizioni di pace, con la rinuncia alla Polonia, alla Finlandia, alla Lituania, alla Lettonia, all'Estonia e all'Ucraina, tutti territori appartenuti all'impero rus- so. L’avidità germanica, tuttavia, inasprì la determinazione degli alleati di combattere fino alla resa senza condizioni degli imperi centrali. Inoltre, la rivoluzione bolscevica suscitò negli e-serciti e nella classe operaia dei paesi in guerra un’ondata rivoluzionaria che percorse in primo luogo gli stati germanici ed asburgici e ne accelerò il collasso. Dopo il crollo dell’impero russo, si verificò lo sfacelo dell’impero ottomano, la dissoluzione dell’impero austro-ungarico e la fine dell’impero germanico. Al momento della resa senza condizioni degli sconfitti, questa era ormai una situazione di fatto. •vi DEH Scheda storica - 21 irimonovaf s \ I j Trattato a Rapallo Ben 27 erano gli stati in guerra contro gli imperi centrali, ma la conferenza di pace, apertasi il 18 gennaio a Parigi, fu dominata dal “consiglio dei quattro”: il presidente degli Usa Wilson, il presidente del consiglio francese Clemenceau, il primo ministro britannico Lloyd (ìeorge e il presidente del consiglio italiano Orlando. Nella pratica la conferenza di pace fu diretta dai primi tre, poiché l’Italia non ebbe una visione generale della pace, mirando ad ottenere il più possibile per sé. I rimanenti stati cobelligeranti si limitarono a prendere atto delle decisioni dei “quattro”. Nella conferenza si evidenziarono due linee diverse. Il presidente Wilson si atteggiava a fautore della democrazia e dell’autodeterminazione dei popoli, ed alla costituzione di una Società per Nazioni, che avrebbe avuto il compito di fronteggiare le crisi fra gli stati e di creare le premesse per una pace stabile. La linea di Wilson si trovò in conflitto con la Francia e la Germania, e naturalmente con l’Italia, perché gli alleati europei avevano altre mire. La Francia esigeva prima di tutto la distruzione, sotto tutti i punti di vista, del potenziale e-conomico e ovviamente militare della Germania per impedirle qualsiasi possibilità di futura rivincita. La Gran Bretagna, oltre a questo, avendo già conseguito la distruzione della marina germanica, pensava alle colonie tedesche, all’area mediorientale in Asia. Alla dottrina di Wilson, e-spressa nei suoi 14 punti (fra cui quello secondo cui ogni popolo doveva avere un suo stato con i suoi confini etnici), gli alleati europei opponevano gli impegni assunti prima del conflitto. Il più duro fu il presidente della conferenza, Clemenceau: secondo questi la Germania doveva e-spiare la colpa della guerra, pagare l’ecatombe dei morti, le città e le fabbriche distrutte, le campagne ridotte a deserto. Doveva essere spogliata di tutto, schiacciata per sempre. Al trattato di pace la delegazione germanica fu ammessa solo al momento della firma, e potè presentare a Clemenceau solo delle osservazioni scritte, Kamn àf J / V \ WBovec W Tnglav & Bird < • dodovljito Krn ▲ IS' ••.Kobarid Bart Bistnco 9 Ratitovec Matojuf •------------.ir" ( CividoK /Suuci*\ iSflto luti niki tfood • Kanal :/ /JhpMHI f Solkan / \ /•Krmin • : •Tmono v torti» 0D,IICA Crknc Dobtrooc IrJiC. D«vm/ Jadranski Piron JULIJSKA KRAJINA storo ovstrijskc-—italijanska meja 11915 meja ki jo je Italija zah tevaloodAvstniel 1915 ■ Črta londonskega poklc Witsonovo Crio poorcvek Wilsonove Črte meja italijanske zasedbe , jugoslov-itol.drj meja porgpoiski pogodb: 11920 • Kronj • 5kotja loko Poljone Polhov Gr o oec LJUBLJANA Vrhniko V*,. Crnt vrh Ajdovščina \ 1 Hoiedrijco •Rogateci Plomno Vipava /j Postojne j A Nanos Cerknico Nabrežina tSenožeče ik— St Peter / VremStic*Q Sezono Opčine # IkST Bazovico L** * • / liir.Bistnco / Poograd Jelenje Kastcv upati ; o • Matov un Učka • Tintan Le varie proposte di confine fra Italia e Jugoslavia prima del trattato di Rapallo di cui non fu tenuto conto. All’Italia non fu difficile ottenere la provincia di Trento appartenuta all’Austria, ma di popolazione prevalentemente italiana, né di prendere il Sud Tiro-Io austriaco, in cui la popolazione era compattamente tedesca. Il confine doveva essere posto sul Brennero, a dispetto del principio etnico, perché si trattava di un territorio appartenuto ad un paese sconfitto. Né Wilson, paladino dell’autodeterminazione dei popoli, potè avanzare obiezioni ad una soluzione che cozzava contro i suoi stessi principi. Rispetto agli acquisti nell’area adriatica l’Italia si trovò di fronte ad un nuovo soggetto internazionale, la Jugoslavia, uno dei stati sorti dalla dissoluzione dell’impero austro-ungarico. Non aveva perciò davanti a sè uno stato sconfitto. Tuttavia l’Italia rifiutò la mediazione di Wilson e gli accordi diretti con la Jugoslavia per la soluzione del complicato problema dei suoi confini o-rientali. Si arroccò al Trattato di Londra, con una interpretazione estensiva. Il presidente americano presentò una sua proposta sul confine fra Italia e Jugoslavia, la “linea Wilson” in cui teneva conto delle ragioni degli uni e degli altri e cercando una difficile soluzione di compromesso che rispettasse per quanto possibile le ragioni etniche. Un taglio netto, sotto questo punto di vista, era impossibile a causa della tipologia dei rispettivi insediamenti: italiani nei centri urbani maggiori e sulle coste, sloveni e croati nei centri minori e nell’interno. L’Italia, richiamandosi al trattato di Londra, adoperò a modo suo paradossalmente anche queste: là dove esisteva un gruppo etnico italiano, per quanto minoritario, là doveva essere Italia. Dove ciò era impossibile, l’Italia rivendicò i cosiddetti confini naturali, senza tener in minimo conto l’appartenenza etnica di popolazioni in alcun modo legate alla cultura italiana. A nulla valsero le raccomandazioni di Wilson agli alleati europei di evitare futuri contrasti fra gli stati confinanti, né l’esplicito disgusto per i loro comportamenti rapaci, che mettevano in crisi sul nascere il suo progetto per una pace durevole e giusta, e di rispetto della volontà dei popoli. Wilson non fu rieletto: l’Italia ebbe via libera per l’annessione dei territori addatici dove vivevano oltre 400.000 sloveni e croati, anche in insediamenti compattamenti slavi. Un capitolo a parte fu Rijeka o Fiume, che non e-ra inclusa nel trattato di Londra. La città acquisì lo status di territorio libero e solo nel 1924 passò sotto l’Italia. In ogni momento critico della conferenza di Viene demolita l’aviazione tedesca: le eliche vengono utilizzate come legna da ardere pace ribollirono manifestazioni di piazza e campagne di stampa nazionaliste, che parlarono di “vittoria mutilata”. Con il Trattato di Rapallo firmato il 12 novembre 1920 dall’Italia e dal Regno dei Serbi, dei Croati e degli Sloveni, che ebbe poi il nome di Regno di Jugoslavia, in realtà l’Italia ebbe il massimo: la Primorska, Gorizia, Trieste, tutta 1 ’Istria, Fiume (dal 1924), Zara, le isole di Cherso, Lussino, Lagosta e Pelagosa, le 12 isole del Dodecanneso con Rodi nel Mare Egeo, oltre naturalmente al Trentino ed al Sudtirolo. Mancò solo l’obiettivo dell’intera regione dalmata, etnicamente croata. L’Italia, contrariamente ai principi risorgimentali, rifiutò ogni proposta di plebiscito avanzata dalla Jugoslavia e annesse i nuovi territori come semplice bottino di guerra e naturalmente senza alcun risarcimento per le proprietà perdute dai numerosi profughi ed esuli da Trieste e dalle zone occupate. M.P. S. Leonardo: campane addio 17 febbraio 1918 Si legge in chiesa il decreto riguardante il sequestro del grano e del granoturco. Esso dispone che dette granaglie debbano essere consegnate alle autorità municipali che le riporrà, sotto la propria responsabilità e vigilanza, in appositi magazzini e penserà poi al razionamento, per gli abitanti del comune, della farina in modo però che nessuno avesse a percepirne una quota superiore a 150 gr. (farina di frumento) oppure 200 gr. (farina di granone). Il popolo ne è impressionatissimo e minaccia - a chiacchiere - di reagire in tutti i modi contro tale disposizione. 27 giugno 1918 I soldati staccano dal campanile le campane di S. Leonardo. 11 campanone suona oggi il mezzodì per l’ultima volta. Le campane parrocchiali furono le ultime ad essere atterrate tra le altre appartenenti alle filiali della parrocchia. Furono però risparmiate da tanta sciagura, su preghiera dei locali sacerdoti, in vista della loro antichità, le campane di S. Mattia di Costne, una di S. Andrea, una di S. Antonio e una di S. Abramo. 27 ottobre 1918 Si presenta in casa del vicario parrocchiale un tenente austriaco che si qualifica per Susnich, professore a Lubiana. Parla con entusiasmo della rivoluzione a Budapest, del giuramento di Zagabria, della costituente cecoslovacca che chiese ed ottenne i passaporti per la Svizzera, della costituente jugoslava con a capo il dott. Susteric. Quanto afferma costui è tutto vero? Certo però che gli eventi precipitano. 4 novembre 1918 Oggi a mezzodì gli italiani giungono a Cividale. Alle tre pomeridiane sono già a S. Pietro al Natisone. Siamo liberati e per grazia di Dio senza avvedercene, senza il frastuono delle armi, senza molestie e fatti terrorizzanti... Tutti i paesi sono in festa e spiegano il tricolore. (da! diario storico di don Giuseppe Gorenszach - Dom) L’on. Podrecca smentisce... La stampa in Italia diffuse, tra l’altro, la notizia che nelle scuole della zona d’occupazione fosse stato ordinato di insegnare in tedesco! Era un falso propagandistico, come le insinuazioni sulla lealtà dei preti. Di queste ultime si occupò, a guerra conclusa, Fon. Guido Podrecca, già direttore dell’ “Asino”, giornale socialista anticlericale e redattore del giornale “Il popolo d’Italia”, fondato, dopo l’espulsione dal partito socialista, da Benito Mussolini. Dopo una visita a Cividale, che ben conosceva essendo fratello di Vittorio (l’inventore delle famose ma- rionette) e dello storico Carlo (autore della “Slavia Italiana”), Guido Podrecca pubblicò su “Il popolo d’Italia” un articolo dal titolo “Sacerdoti benemeriti”: Su informazioni sino a ieri non controllabili la stampa italiana ebbe ad esprimere giudizi assai severi sul clero cividalese e particolarmente sul Decano mons. Uva. Ho fatto la più accurata delle inchieste, interrogando dozzine di persone e sopra tutto fra i liberi pensatori. L’elogio deI clero e specialmente sul Decano Liva e sul sacerdote Zuliani è stato unanime. Non solo hanno accudito ai bisogni materiali e morali dei cittadini, facendo miracoli massima per approvvigionare i poveri, ma si frapposero coraggiosamente fra la popolazione e l’autorità militare rischiando più volte anche la fucilazione. Ho raccolto innumerevoli particolari su questa opera meritoria e non c’è in me spirito settario, che mi consigli a tacerla... Perciò come ho reso omaggio a tutti coloro, che hanno difeso la patria di fronte all’invasore, giustizia vuole, che lo renda anche a coloro, che appartengono ad una fede da me lontana. (V. Liva - Vita d’un popolo durante l'occupazione straniera, 1928) 1 Unione «M» anche per lo m sport? Šport Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Flumignano 0-3 Primorje - Ruda 1-0 Varmo - Juventina 1-1 3. CATEGORIA San Rocco - Pulfero 2-1 Vermegliano - Savognese 0-2 JUNIORES Valnatisone - Gemonese 0-1 ALLIEVI Riviera- Valnatìsone 0-11 GIOVANISSIMI Valnatisone - Natisone 3-4 ESORDIENTI Valnatisone - Buttrio 3-0 PULCINI Basaldella - Audace/A 4-0 Basaldella - Audace/B 8-1 AMATORI Invillino - Reai Pulfero 1-3 Warriors - Poi. Valnatisone 6-2 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Rivignano 0-3 Prossimo turno PROMOZIONE Ruda - Valnatìsone Lucinico - Primorje Juventina - Trivignano 3. CATEGORIA Pulfero - Begliano Savognese - San Rocco JUNIORES Ruda - Valnatisone ALLIEVI Valnatisone - Buttrio GIOVANISSIMI Aurora - Valnatisone ESORDIENTI Aurora - Valnatisone PULCINI Audace/A - Sangiorgina Audace/B - Sangiorgina PALLAVOLO FEMMINILE Sagrado - S. Leonardo PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Percoto Classifiche La stagione di Svensson Il tennista svedese ospite della Kronos Un ospite d’onore, per la Kronos di Cemur di S. Leonardo. Venerdì mattina Jonas Svensson, 26 anni, tennista svedese, ha visitato l’azienda che gli fornisce le calzature sportive per inaugurare la collezione 1994 di scarpe da tennis. Divenuto professionista nell’85, con il primo torneo importante vinto a Colonia l’anno successivo, Svensson é riuscito negli anni scorsi ad entrare tra i primi dieci nella classifica mondiale. Tra i suoi risultati migliori la vittoria al torneo di Tolosa, la finale a Rotterdam, la semifinale al Rolland Garros. Due anni fa ha vinto il torneo di Copenhagen ed ha raggiunto la finale nel torneo di Stoccarda. Dopo la stagione 1992, contraddistinta da continui guai fisici, sta i-niziando la nuova stagione in crescendo. Jonas Svensson durante l’intervista che ci ha concesso venerdì presso la sede della Kronos All’incontro con Jonas Svensson ci accompagna Claudio Garbaz, dirigente della Kronos. “Abbiamo iniziato con questo atleta quando era tra i migliori al mondo -spiega Garbaz - e proseguiamo con lui o-ra che sta ritornando a quei livelli”. Con Jonas, tipico fisico svedese, biondo, un bel sorriso, non serve cimentarsi in inglese, capisce l’italiano perché la sua fidanzata é di Saranno. Il 1992 è stato per te un anno sfortunato. Quali sono le prospettive per quest’anno? Spero di risalire alcune posizioni in classifica, e per fare questo penso di essere sulla strada giusta. Come si svolge la tua vita privata, al di fuori dei campi da tennis? Incontro gli amici ed ascolto musica, ma per la verità non ho molto tempo libero. Quasi sempre sono in viaggio tra un torneo e l’altro. É la prima volta che vieni qui? Quali sono i tuoi rapporti con la Kronos? É la prima volta che visito la Kronos. H , ' Il nostro é un bel rapporto, anche perché qui mi sento il numero uno. Sono infatti l’unico tennista sponsorizzato da questa azienda. Comunque il rapporto va al di là di questo, c’è anche l’amicizia. Qual é il tuo prossimo impegno? Da qui parto direttamente per il Portogallo, dove parteciperò al torneo dell’E-storille. Occhio alla coda La Valnatisone sconfitta a S. Pietro invischiata nella zona retrocessione. Vincono la Savognese, gli Allievi egli Esordienti, sfortunati gli Juniores Valpraporci blizu B-ligi Sobotna tekma v moSki odbojkarski C-l ligi med štan-dresko-briskim Valpraporom in beneško Riviero del Brenta bo po vsej verjetnosti ostala zapisana v analih zamejskega Sporta. S prepričljivo zmago 3:1 so naši odbojkarji storili odločilni korak na poti napredovanja v B ligo. Ce bo Valpraporcem ta cilj uspel, potem ni nobenega dvoma, da gre za enega najvecjih Športnih dosežkov zamejskega Sporta na Goriškem. Tekma v Standrežu je bila negotova samo v zaCetku, kasneje pa so domačini zaigrali zares odlično in strli odpor vodeCe Riviere. Ob zmagi pa je pomembno, da je tretjeu-vrSCeni Mogliano klonil 4. na razpredelnici. Do konca prvenstva manjka se 5 kol in težko si je zamisliti, da bodo slovenski odbojkarji izgubili vso prenopst, ki so si jo nabrali. Da bi se kaj takega zgodilo je potrebno, da izgubijo tri od petih srečanj, tretjeuvrscene Sesterka pa morajo zmagati vse tekme. Ce se v Standrežu veselijo, dokaj kisli so obrazi pri z-druženi košarkarski ekipi Jadrana, ki je s porazom proti Porto Sant’Elpidio zapravil precejšnje možnosti, da bi ostal v B ligi. Varovanci trenerja Janeza Drvariča, ki bo konec sezone prevzel vodstvo slovenske državne reprezentance, so v bistvu ponovili stare napake. (R.P.) PROMOZIONE S. Luigi 37; Aquileia 36; Cormonese 27; Trivignano, Fiumicello 26; Ruda, Juventina, Lucinico, Fortitudo 25; Valnatisone. Flumignano, Costalunga 23; Primorje, Gonars 21; Union '91 20; Varmo 17. 3. CATEGORIA S. Lorenzo 33; Sagrado 28; Paviese, Rangers, Medeuzza 24; S. Rocco 22; Mariano 21 ; Vermegliano 20; Cormor 15; Pulfero 14; Savognese, Azzurra 13: Celtic 6. JUNIORES Ruda 42; Cussignacco 38; Tricesimo 36; Gemonese, Aquileia 29; Varmo 28; Tavagnacco 26; Bressa/Camp. 23; Gradese 22; Serenissima 21 ; Fagagna 16; Flumignano 15; Fiumicello 14; Valnatisone 12; Gonars 11. ALLIEVI Reanese 40; Valnatisone 38; Buiese, Nimis 32; Gaglianese 31; Fortissimi 30; Butino, Cividalese 27; Celtic 25; Azzurra 20; Natisone 18; CMavrisS 17; Riviera 14; Union 91/B 8; Manzano 6; Fulgor 3. GIOVANISSIMI Savotgnanese 26; Fortissimi 21 ; Azzurra 19; Natisone 16; Nimis 11 ; Valnatisone, Serenissima 10; Torreanese 6; Chiavns/B 5; Aurora 2. ESORDIENTI Manzanese 20; Valnatisone, Buttrio, Torreanese 14; Gagianese 9; Azzurra, Cividalese 8; Union 91 6; Aurora 5; Risanese 0. PALLAVOLO MASCHILE Percoto, Volley Como, Cus Udine 14; Pol. S. Leonardo 12; Majanese 8; Us Priuli, Ugnano, Vb Udine 4; Lavariano 0. Giornata da dimenticare per la Valnatisone, sconfitta in casa dal Flumignano. Tre squalificati e due infortunati sono troppi per una squadra che ha la forza nel collettivo. Tre errori difensivi hanno detemiinato l’esito della contesa. Questa battuta d’arresto ha portato la squadra in piena zona retrocessione, ora serviranno cinque punti da conquistare nelle prossime cinque gare. É ripreso il campionato di Terza categoria, che ha visto il Pulfero impegnato ad Udine contro il S. Rocco. La vittoria é andata ai padroni di casa che sono stati più precisi nelle conclusioni a rete, determinate peraltro da grossolani errori difensivi. Una decina le palle-gol avute a disposizione dagli arancioni, che sono andati in rete con Stefano Qualizza e sul finire hanno sprecato con Nicola Sturam l’occasione del pari. Savognese corsara a Vermegliano con due reti segnate nella ripresa da Gianni Podorieszach e 2arko Rot, quest’ultimo su calcio di rigore concesso per atterramento di Massimo Medves. Giocare una gara esemplare non é bastato alla squadra Juniores per uscire indenne dalla gara contro la Antonio Floreancig, difensore della Savognese Gemonese. É stata punita dal gol segnato dai giallorossi a pochi minuti dal termine. Dopo un primo tempo concluso sul 4-0 con le reti di Enrico Cornelio, Stefano Tomasetig (su punizione), Matteo Tomasetig e Denis Terlicher, gli Allievi della Valnatisone hanno dilagato nella ripresa seppellendo sotto una valanga di reti il Riviera. Nella ripresa hanno concluso l’opera Cristian Specogna e Cornelio con tre centri a testa ed ancora un gol di Terlicher. Perdere all’ultimo minuto brucia. Purtroppo é accaduto ai Giovanissimi della Valna- tisone neH’incontro casalingo con il Natisone di S. Giovanni. Sotto di una rete dopo tre minuti, hanno pareggiato grazie a Marco Domeniš, che alcuni minuti più tardi ha raddoppiato. Gli ospiti prima della conclusione del tempo sono andati sul 2-2, ma Davide Del Gallo ha subito riportato in vantaggio i sanpie-trini. Nella ripresa con il vento a sfavore gli ospiti hanno realizzato negli ultimi tre minuti le due reti che hanno chiuso la gara a loro favore. Con la vittoria ottenuta sabato a S. Leonardo contro il Buttrio, gli Esordienti della Valnatisone si confermano quale seconda forza del campionato alle spalle della Manzanese. Dopo 5’ il risultato é stato sbloccato da una conclusione di Valentino Rubin. Al 15’ il raddoppio di A-lessandro Massera ed al 18’ ha chiuso i conti ancora Rubin. I Pulcini dell’Audace a causa delle numerose assenze hanno subito due sconfitte a Basaldella. II Reai Pulfero conclude alla grande il campionato in attesa dei play-off vincendo a Villa Santina con l’Invilli-no grazie alla rete di Pallavicini e alla doppietta di Paolo Cencig. Non sono bastate le due reti di Dominici alla Poli-sportiva Valnatisone per non retrocedere. La squadra cividalese é stata sconfitta a Cemeglons dagli udinesi del Warriors. C'era molta attesa per l'assemblea indetta dall’Us Valnatisone per illustrare la situazione logistica e finanziaria della società e per programmare il suo immediato futuro. Venerdì a S. Pietro il consiglio direttivo della società ha esposto ad una ventina di intervenuti le difficoltà in cui prossimamente si troverà ad operare a causa della rinuncia alla carica da parte dell'attuale presidente Angelo Specogna. Hanno preso la parola i sindaci di S. Pietro e di S. Leonardo. " I comuni hanno speso e stanno spendendo a favore dello sport, di più non possono fare” hanno detto. Il loro auspicio é quello di riunire iti un'unica società le varie associazioni che operano nelle Valli del Natisone. In un prossimo incontro verranno invitate a dire la loro le amministrazioni e le società di Savogna e Pulfero. Turcutto anche a G e mona A Gemona ennesima vittoria, domenica, di Maria Paola Turcutto. Nella prima prova Top Race 1993 di mountain-bike,su un percorso molto impegnativo, con raffiche di vento gelido, l’atleta cividalese legata ai colori della Polisportiva Valnatisone-Banca popolare ha regolato senza alcun problema le avversarie. Tra una quindicina di giorni la Turcutto ini-zierà la stagione su strada con il Tour de 1‘ Aude. Četrtek, 1. aprila 1993 ŠPETER Ažla Zapustu nas je Giovanni Duriavig Tan doma je umaru nas vasnjan Giovanni Duriavig - Zaneto za parjatelje. Ta par hiS so poznani ku O-buorCanji, zak so parSli gor z ObuorCe, vasica v kamunu Prapotno. Nunac Zaneto je uCaku 85 liet. Na telim svietu je zapustu Zeno Marijo, hci Lino (gaspodinjo znane an dobre “Gubance od none”), sinuove Enza, Gina (ki dieia tle v vas za maringona) an Gianna, nevieste, zet, navuode, sestro an vso drugo Zlahto. Njega pogreb je bi u v to-rak 30. marca tle v Azli. Manzan - Špietar Umarla je Maria Fausta Zorzutti Ne tri tiedne od tega ji je parsu ictus, naglo so jo pejal v Spitau, pa ji nie nic pomagalo. Umarla je Maria Fausta Zorzutti. Imiela je samuo 50 liet. Maria Fausta je Ziviela du Manzane, pa puno judi, posebno miez te mladih so jo poznal tudi tle po naših dolinah, sa’ je bla puno liet preside v sriednji Suoli v Spietre. Tele zadnje lieta je pa opravljala svoje dielo v San Giovanni. Bla je puno stimana, sa’ je znala zaries lepuo dielat s te mladimi. Nje pogreb je bi u v Manzane v Cetartak 25. marca popudan. SVET LENART Ješičje Zbuogam suor Floriana Žalostna novica iz Jesič: Marcella Sibau, Lahova po domaCe, ki ta par munjah se je klicala suor Floriana, je umarla. Imiela je samuo 62 liet an že vic ku deset je tarpiela zauoj adne garde boliezni. Ma dok’ je moglà je pomagala tu adnim duomu za te stare, “Casa per anziani” tau Vercelli, pomagala je prenest teZave an tarplienje tistim, ki so bli buni an star buj ku ona. Sele mlada je Sla munja an pustila rojstne kraje, tle se je uarnila vsaki krat, ki je mogla an jih nie nikdar pozabila. Vsak krat, ki kajsan jo je Su gledat, nje miseu je Sla na rojstne vasi: je tiela vie-det kere so novice, kua gre napri življenje. Takuo, de glih kajsan dan priet, ku je umarla, niesni vasnjani so jo bli Sli gledat an ji pravli o novih zuonovu ciervke Svete Lucje v Kra-vari, o “preZepio”, ki Ze vic liet se runa v cierkvi Marij-nega Svetega Sarca, o tistin zboru, koru, ki par vsaki mas pieje nimar lieuS. An kar so ji tuole pravli, se je videlo, de nje oci, nje obraz, ki je Ze puno pretar-peu zavojo boliezni, se je razsvetleu an parielo je, de tuole ji pomaga prenest nje tarplienje. Nimar je misinla na nje doline an tle je tiela se uar-nit za v mieru počivat. Puno judi je parslo na nje pogreb, ki je bi u v Kravarje v sriedo 24. marca za pozdravit Marcello, ki mlada je pustila družino za iti pomagat tin bu-nin an vsien tistin, ki so jo imiel potriebo. Buog ti Ion za vse, kar si dala, suor Floriana an v mieru poCivi v tvoji domaci zemlji. SOVODNJE Ceplešišče So postrojil cierku Tle po naših dolinah imamo puno cierkvic. Na Žalost pa vic ku kajsna se poderja, predvsem tiste minene skrite miez hosti an senožet. Je ries, de par kajsnim kraj parskoCe na pomuoC dežela, pa za tuole se muore Čakat puno cajta an buj cajt gre napri, buj cierku se poderja. Par vic kraji se je kieki postrojilo zavojo dobrega sarca naših judi, ki so vetegnil uoz gajuf-ce potriebne sude. Tuole se je zgodilo an tle v nasi vas. NaSa cierku je bla par vic kraj vederbana, predvsem na striehi. Kar je Su daž je notar puščalo. Po zime pa je bla tudi zlo marzia. Judje so se odločil, so de-cidli, de je bluo trieba kieki narest, takuo vsak je dau kieki, na pomuoc je parskocila pokrajina an Se kak dobruo-tnik, takuo tele zadnje cajte je bluo moC postrojit strieho, poskarbiel so an za riskalda-ment na gas. Bi korlo narest Se druge diela, pa manjkajo sud, poCa-so poCaso pa bo. DREKA Solarje Pompa za benzina pod Kolovratom Tela je zaries ’na liepa novica, posebno za nas, ki živ-mo tle po naših dolinah, Sigurni pa smo, de kar zavedo za lepo novico Cedajci an Lah, tudi oni porCejo: je bla ura an cajt. Mejni prehod gor na Solarjeh bo od donas, par-vega obrila, odpart vsaki dan od 6. zjutra do 9. zviCer. Pa kar nas narvic razveseli je, de Puntariji glih tan po tin kraji so zaCel zidat prestore, za novo pompo za benzino. Diela pridejo h koncu Cez par tiednu, takuo de na bo korlo iti gor do Kobarida runat “pieno” an predvsem na bo korlo zgubjat puno cajta gor na Stupci an v Kobaride v varsti, v fili. Takuo, ki se vidi na fotografiji tle zdol, drejcan so Ze zaCel Serit pot zak vedo, de tela novuost parklice na Solarje puno judi od zuna. Prave-jo, de kajsan že Studiera narest le gor na Solarjeh an velik komercialni center (kar Berlusconi ga bo videu, puo-de žvižgat rakam!). Telekrat Dreka an ReCanska dolina zaries zaživel PISE PET AR MATAJURAC “Ne zanesita se nanj najta mu zaupat...” Biu je osebni sekretar tistega, ki smo poznali v Evropi, kot pobudnika združitve Evrope. novi mataj ur Odgovorni urednik: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste 380 Včlanjen v USPI / Associato alFUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700,— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Bili so zagovorniki združitve Evrope francoski Shu-man, nemški kancelier Adenauer in naš De Gasperi. Oni so bli pobudniki, očetje nove Evrope. No, in Andreotti, Giulio Andreotti za anagrafe, je zrasu gor ob De Gašperju. Cepru je biu njega osebni, njega personalni sekretar. De Gasperi ga ni maru. Sparjeu ga je kot takega, ker mu je biu usiljen od Vatikana. Takuo so takrat pisali časopisi, giornali. Pisali so tudi druge stvari. Kadar je umaru De Gasperi, so odkrili njega politični testament. V njem naj bi bluo zapisano, med drugimi: “Ne zanesite se na Giulia. Ne mu zaupal..." Demokristjani nieso bu-gal De Gašperja, za tuo je Giulio naredu narbuj veliko kariero, ki jo more narest politični človek. Za de bi bla popunoma kronana njega želja po karieri, bi muoru postat Se predsednik republike. Samuo tuole mu Se manjka! Njega meStier je biu bit minister. Biu je dost liet obrambni minister (ministro della di fesa). Biu je minister za poljedelstvo - kmetijstvo (ministro dell’agricoltura), čepru ne ve, kakuo se seje uSenica in kakuo se sadi krompir an čebula. Biu je zunanji minister, pa dolgo dolgo let predsednik ministru. In sada nam pridejo pravit, da je biu povezan z mafijo. Al je ries? Dokjer ni obsojen, ne moremo tega tarditi, jest pa ne ložim roke na oginj zanj, saj ga je rajnik De Gasperi buj lepuo poznu kot jaz! In mi smo čakali od takih ministrov podpuoro za posebno varstvo Slovencev v Italiji... Muoramo poviedet, da v hude an umazane reči, ni umiešan samuo Andreotti, Gava an drugi demokristij-anski ministri. UmieSani so tudi socialistični ministri, najvisji, narbuj veliki dirigenti od PSI. Kajinega je op I a -knila so-dnjiska preiskava tudi od bivSega PCI. Se bruozar, de nieso bli v vladi, v go-vernu. Sada sem zastopu, zakaj se je pred lieti socialistom takuo mudilo. Bali so se, da hojo vse pojedli demo-kristiani. V umazane reči, v podkupnine, so vsi umiešani. Pojedli so milijarde in milijarde lir. In ko so uživali, jedli te milijarde, smo mi, naivneži, nadužni, hodili nje prosit, da naj nam dajo naše pravice. Spoznajmo resnico. Kje so imieli cajt za nas, ko so jedli mesuo an glodali kosti? Se dobro, de nas nieso oklali! Naš trošt je, da se reči obarnejo na dobro. Obar-nejo pa se, če to gnjile in strupeno varžemo v smeti in bomo pomagali rasti zdravim silam. = Kronaka - Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v cetartak od 1 L do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet "impenjativo". GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Spetcr v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntainentc an informacije telefonai na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LEPORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20, 7.05, 7.45, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad........7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji.....................112 Uffficio del lavoro Collocamento..................731451 1NPS Čedad ..................700961 URES-1NAC.....................730153 ENEL Čedad 700961 -700995 ACI..............................116 ACI Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina .......................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Čedad...................700700 Cedajska knjižnica............732444 Dvojezcni center Spcter.......727490 K.D. Ivan Trinko..............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Spetcr........................727272 Sovodnjc......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. OBRILA Čedad (Minisini) tel. 731175 OD5. DO U. OBRILA' Sriednje tel. 72413 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, ce ričeta ima napisano »urgente«. bčIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE Dl CIVIDALE CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 30.03.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 14,50 15,00 Ameriški dolar USD 1595,00 1640,00 1610,85 Nemška marka DEM 985,00 1005,00 989,77 Francoski frank FRF 288,00 297,00 290,87 Holanski florint NLG 872,00 895,00 880,20 Belgijski frank BEK 47,50 49,00 47,99 Funt Sterling GBP 2380,00 2450,00 2402,90 Kanadski dolar CAD 1278,00 1315,00 1293,86 Japonski jen JPY 13,50 14,00 13,76 Švicarski frank CHF 1064,00 1 D87.00 1068,91 Avstrijski Šiling ATS 139,00 143,50 140,67 Španska peseta ESP 13,20 14,00 13,82 Avstralski dolar AUD 1135,00 1165,00 1139,68 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSki dinar HRD 0,75 1,20 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1916,59 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 11,50% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 10,50% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 5 milioni