j rC C. TI! Prosimo, poglejte ni naslova sa dan. ko \ tk V a poteč«. V teh čaaik gp. o*^ ianja cen, potrebu-| je i ^ elovanje, Skušajte Imet & \ vnaprej plačano. E i \ *- GLAS NARODA Lisf slovenskih o Bolgarom, štiri največje oklopnice in sicer ako 'bodo ti nudili tesnejše so- Rusi so blizu Brianska Rusi so se približali Briansk u že tako blizu, da ga morejo obstreljevati s svojo aretilerijo ter so zavzeli Belije Bere-go, 12 milj vzhodno od Brianska. Rusi so sedaj s topovi pričeli razbijati zadnjo močno nemško trdnjavo na meji med osrednjo in iužno fronto. "Nemci so nudili zelo močan! ^ odpor," pravi rusko poročilo," Nemcev ter osvobodila 4000 Hitler odvedel Mussolinija Nemška uraidia časnikarska agttutura je sinoči sporočila, tla so nemški padalaci ter člani elitne grde in tajne varnostne shužbe "asroibodili" Bciii/ta Mussolinija izpod Ba-dogMjeivt^a varstva, v katerem je bil od 25. julija. "Mussolini je na svobodi," pravi nemško poročilo, "in njegova izročitev angle^o-ajmeritsfkim zavezniikom. v kar je privolila Badoglijeva vlada, je bdla ptreprečena." Poročil^, ki je prišlo iz Hitlerjevega glavnega stana, ne omenja kraja, kje je bil Mussolini "vkraden". PTed nekaj dnevi so Nemci sporočili, da je bila v Nemčiji postavljena "narodna fašistična vlada" pod Robertom Faainaccijem, sedaj pa bo Mussolini, ako je bil v resnici osvobojen, postavljen na čelo te vfejdJe. toda pod silnimi udarci naših čet so bili prisiljeni zapustiti eno postojanko za drugo." V svojem obupnem protinapadu so Nemci pustili na bojišču 600 mrtvih. Rdeča armada pa je tudi na drugih krajih napredovala ter je v teb bojih bilo ubitih 3700 in vasi. Vrhovni poveljnik slovenskih in hrvatskih partizanov je ,T . .... ,. ."Tito," o katerem je bilo po- Nemci peljali s seboj proti za-1 , , . , , r, . .. . .vT,.r . arosto zatrjevano. katere so Italijani izpu- na v morski ožim med Korzi-, rakajo preko meje v Alto, go red bU. ko in Sardinijo, ko1e sku^la)Nemška ^Ižajočimi se puškinu četami, iz Spezze pluti proU takemu se glasi, ! patruljo in prednje zavezniškemu pristanku 0-|na gora podali ugavo o svoju^ J klopnico so napadli bombniki in ena bomba je ladjo zadela ravno v sredini. Ladja se je razklala na dvoje in se potopilo ter jo ž njo tudi utonil njen poveljnik admiral Bad-liria. Vrhovni zavezniški poveljnik v Italiji general Dwiight D. Eisenhower pravi, da je italjan-ska vojna mornarica, ki se je podala, za zaveznike velika pomoč, četudi armada ne bo po-maarala. ji istočasno že barantajo za za novo prodajo 'osvobojenih' deželic drugim satelitom, ker so laški partner sistem ni preveč sijajno obnesel. V parlamentu v Sofiji je pretekli torek povzročil premier Bogdan Filov s svojim naznanilom, da Nemčija ponuja Bolgarom AJibani jo burno zborovanje. Premierjevi nasprotniki so mu očitali, da dela proti volji ljudstva, ko zadostuje nacij-skim zalite vam in željam. Kairo, 11. sep. — Neonske čete so zasedle eelo Grčijo, vklju-čivši predele, kjer so bili prej v oblasti Italijani. Tako poroča Profesor priporoča učenje več jezikov New York. — Prof. Mario A. Pei, ki poučuje jezike na Ko-. # v .. lumlbija univerzi, je dejal, da bi Hellenic poročevalna agencija. Nemški vojaški governor v Atenah je izdal proglas, ki naznanja, da prehaja sedaj Grčija docela pod nemško vojaško oblast. Governor je rzdal tozadeven dekret, ko se je vrnil ie konference s feldmaršalom v Solnmu. Grške- moral jezikovni program univerze, vključevati več jezikov, ali krajših jezikovnih natečajev, ki 'bi nudili študentom hitrejše priučenje gotovega jezika. Po sedanjem načinu vzame dijaku predolgo časa, da se nauči tujega jezika, ki si ga iz-. Keitelnom bere, ker se posveča preveliko | mu prebivalstvu je razlašeno, pažnje slovnici in postranskim da bodo za vse nepokornosti in so bile priča izpustitvi vojnih u-jetnikov v taborišču pri Comi, toda se niso vmešavale v stvar kot da ta zadeva zanje nima pomena. Med pobeglimi ujetniki so tudi Grki in Avstralci, ter celo par sto iMaročanov. — Švici je bila menda zagotovljena zaščita v slučaju, da bi sprejetje uibežnih ujetnikov izzvalo kake komplikacije. svoje velike zmage v Doneč bazenu. Izjavljajoč, da je rdeča armada zmešala Hitlerjeve načrte za poletno ofenzivo, ter pobila najboljše italijanske divizije, ki so se borile proti Rusom na vzhodni fronti, Pravda trdi, 4 4 da so udarci, ki so jih zadali Rusi hitlerjanskim četam pri Orelu in Belgorodu. vrgli Mussolinija z njegovega mesta." Pravda dalje piše, da so o-kolščine sedaj izredno povoljne -za oborožene armade zaveznikov, da zadajo Hitlerju udarec, ki bo odločilen v tej uri, ko se bliža popolna zmaga nad sovražnikom. Pravda se je pri tem spretno ognila direktne zahteve po drugi fronti, ali invazije Evrope na za padu. džarskega rodu. Njegovo pravo ime pa je Josip Brozovič, ali kratko Broz. (Sliko je poklonil United Committee of South - Slavic Americans .v New Yorku.} Mrs. Perkins za privatno inicijativo New Bedford, Mass. — Delavska tajnica Perkins je pred nekaj dnevi dejala, da po vojni ne sme priti v deželo kronična* povojna nezaposljenost, kakor se to vedno zgodi, pač pa bo treba gledati, da bo medna- roda delavska organizacija pomagala pri delu za nadaljevalno načrtno delo, ki bo oblikovalo stvari £eja. . _____ _ ___, V svojem govoru Hitler m _ .. ; _ . v . pozabil Jugoslavije, ko je re-Zaposljenost v Zed. državah, kel: iz^^ žtevilo delavJ natično" borila do konca, ki ne Italijanske Akcijske stranke v» . /Jt „„ ^ J_____, . tpj deželi so obljubili, da bodo gledali na to, da v Italiji ne pride do krvave revolucije, pod pogoji, da se ne bo vsiljevalo italijanskemu ljudstvu kakih Mnssoliuijeviih pajdašev ali pa pristašev Savojske hise. Ljud- poslanika Madžarske v Stock holmu. Pred nekaj dnevi je madžarska vlada imenovala novega' ve, potom katere bomo proizva-poslanika za Copenhagen, kar jali potrebno blago in. drugo, je Ibila tudi zafrklica Nemčiji, kar potrebuje ameriški človek ki je proglasila Dansko za od- za primerno življenje, visno deželo po znanih nemirih. Vse nedostatke, ki smo jih ki so vstali tamkaj pred krat-'poznali pred vojno in posebno stvu naj bi se dalo priliko kvo kim. Profesor Revicaky je bil v hudih letih drepresije, bo tre-| bodnili volitev, da se tako pre-prei načelnik madžarskega od-(ba odpraviti, meni Perkinsono-j preči bivšim fašistom zopet do-delka za tisk in naciji so zr/' va, ki je prepričana, da se bo biti v roke oblast potom zavez-htevali, da se ira odstavi, ker. to dalo urediti v okviru obsto- riiške podpore. Voditelji Italije bil proti sodelovanju z Nem- (ječe-ga sistema privatne inici-Čijo. Njegovo imenovanje na jative, ako bo dovolj razsodno-poslaniško mesto na Švedskem sti in dobre volje na obeh stra-je brezdvoma vzbudilo mnogo j neb — pri delavcih in deloda- Antala Ulleina Reviczkija za nejevolje pri nacijib. 1 jalcih. janske akcijske stranke zahtevajo, da se odpravi vlado kraljeve Savojske hiše, a v drugih krogih obstaja mnenje, da bo kralj ostal na moči. cev v industriji padlo za 88 ti-1 more biti drugega kot nemška soč delavcev v mesecu avgustu, ■ —zmaga, doČim je ostala delovna sila na!_ farmah na svojem vojnem vi-J' = šku. - premoga. Do konca avgusta le- Tajnica Perkins je rekla, da tos je tfilo vpisanih 57 tisoč bo treba uposliti v industriji še majnarjev manj, kot prejšnje kakih dva milijona delavcev in leto. Število vseh majnerjev na delavk. Dejala je. da bo to po-'polju mehkega premoga znaša trebno novo število delovnih 378,000 mož. Delavska tajnica moči največ iz razloga, ker je pravi, da so nMgnerji odšli v treba sproti nadomeščati one velikem številu na delo dru-delavce, ki so vpoklicani v ar-j gam, mnogi so pa tudi odpadli, mado in pa one, ki iz enega ali ker je mehanizacija premogo- drugega vzroka naravno odpadejo od dela sproti. rovov odgrizla mnogemu maj-nerju zaslužek in si je tako mo- Znatno se je znižalo število ral poiskati kruha v drrugi in premogarjev na polju mehkega* dustriji ali pa na farmah. "GLAS NAHODA" — NEW TOKE MONDAY, SEPTEMBER 13, 1943 v TSTANOTUEN L. IMS r M GLAS NARODA _(VOICE OF THE PEOPLE* 99 j! Owned and Published by Blovenie Pnblishin* Company, (A Corporation) 1 mnk Btkier, Preaktent; Igaao Hode, Treasurer; Joaapb Lnpaba, 8m, j Pis«« el butne« of the corporat)on and mddremem of above otOmn; 21« WEST 18th STREET, NEW TORE 11, N. T. 50th Year "Glaa Naroda" la Issued every day except Saturday«, Sunday* and Holidays. Subscription Yearly <7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LfcTO VELJA LIST 2A ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA «3.50; ZA ČETRT LETA »2.—. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemfil sobot,- nedelj in praznikov. ' GLAS NAKODA", 21« WEST I8tb STREET, NEW YORK 11« N. Telephone: CHelsea 3—1242 ' *———— KAMPANJA ZA TRETJE VOJNO POSOJILO 0 sporazumu v bistvenih vprašanjih Narisat JTAffOUD * L*AQ$I j | Kamenja za prodajo vojuih bondov za tretje vojno posojilo v znesku 15 biljonov dolarjev je po celi deželi v popolnem teku. V ta uainen po nekaterih krajih prirejajo velike parade in ve je v bližini kaka vojaška kempa, tedaj so v paradi 1 udi vojaki v popolni vojaški opremi in z orožjem. V ta namen -se prirerajo tudi shodi in zborovanja; po uli-eah to postavljena šotori, v katerih prodajajo vojne fbonde. Od vsote 15 bilijonov dolarjev je odločena za državo New York kvota $4,709,000,000 in saj no za mesto Now York — 1*58,000,000. Pit-daja Italije je sedanji kampanji mnogo pomagala, kajti zvezni zakladnioar Morgentliau je rekfl, da so ljudje v prvih dneh kampanje za tretje vojno posojilo kupili mnogo več bondov, kot pa v isteni ea.su v kampanjah za pi*vi dve posojili. W. Randolph Burgees, preilsedihik vojaiega finančnega odbora za državo New York poživlja vsakega, da naj kupi kolikor največ ibondov, obenem pa se naj tudi prostovoljno priglasi za prodajo bondov, da bo kampanja uspešna. "Upam, da se il>o vsakdo v New Yorku prostovoljno priglasil za prodajalca vojnih ibondov in seveda tudi za kupca," pravi Surges*. Nespametno je držati doma več denarja, kot j« potrebno.'' Po poročilih prodajalcev v osrednjem uradu za prodajo vojnih bondov, ljudje globoko segajo v svoje ■žepe ter nas?lo in zelo liberalno kupujejo vojne 'bonde. Osrednji urad za prodajanje vojnih bondov je izdelal načrt, j-o katerem bodo šolski otroci v newyorskih šolah, ki jih je M' MXtO, \ ;,oBeščini svojega bivališča prodajali vojne znamke. I ri to bodo danes začeli takoj^ ko pridejo iz šole. /, otroci vred bo prodajalo vojne bonde in znamke nad 1,000,000 ljudi v New Yorku. V soboto zvečer je bilo v Madison Square Garden prireje- (ONA) — Nikdo v Veliki Britaniji ne dvomi- o važnosti mednarodnih konferenc, kot na primer one, ki se je končala v Qnebecu, pač pa je najti mno go razočaranja zaradi neuspeha v dveh pogledih, prvič, da še sestavi organizacijo združenih narodov za politične razprave in drugič v pogledu resničnega in odkritosrčnega sporazuma « Sovjetsko Unijo. Obe vprašanji sta važni in vznemirljivi. V prvem je preveč razločno videti nekakšno vrhovno vodstvo Velike Britanije in Amerike, ki vlada nad pomožnimi silami kot Francija, Poljska, in Nizozemska, Bel gija in ČVhosiovaška, katere zvrdo, kaj se godi šele kadar je sklep že storjen. Pred par tedni mi je zelo distingiran Francoz izjavil, da je trpka zavest biti država tretjega reda. a še hujše in še bolj grenko je to, da j.* treba to slišati na novo vsakokrat, kadar se sre-Čtita predsednik Roosevelt in premier Churchill. Silno važna in usodepolna zadeva pa je vsak spor med Veliko Britanijo in Ameriko ter Sovjetsko linijo. Važnosti trga vprašanja nikakor ne smemo pozabljati. Ne bom trdil, da vem, dali so zahteve teh ruskih vojaških voditeljev upravičene v pogledu časa in obsega, pač pa vem, da tudi največja in najbolj popolna zrnata ne ho pripomogla k traj "nemu miru več kot naša ■popolna zmaga v letu 1918, ako ne pridemo do popolnega sporazuma v vseh bistven*h vprašanjih. Nesmiselno bi bilo prikrivati dejstvo, da je nastal med nami in Sovjetsko Unijo širok prepad. Karkoli poskušamo z razlaganjem odpoklica Litvipo va in Maiskega, ne more spre- io veliko zborovanje za to kampanjo, v kateri so nastopili naj- meniti dejstva, da sta bila v (>oljši igralci in igralke iz Hollvwooda pod" imenom Holly-1 Wash in gionu in Londonu na-wood Bond Cavalcade. V tej drnžbi so ibili najboljši sedanji' domeščena z diplomati manj-filmski igralci, kot Jimmy Cagney, Judy Garland, liucille Ball,! 5e ~ brez vsakega Fred Astaire in Mickey Roouey. Vprizorili so mnogo prizorov,! dvoma pomeni, da Stalinu mi-zlasti smešnih, tako da se je občinstvo za svoj deanr dovolj razvedrilo. ^ Za to prireditev niso prodajali vstopnic, temveč vstopnica je bila bond od $25 do $1,000,000. Cenijo, da je ibflo s temi ''vstopnicami" prodanih bondov za $155,000,000. Burno je zabučalo po velikanski dvorani, ko je predsednik vojmega finančnega odbora za državo New York W. Randolph Burgess olbčinstvu naznanil, da je bilo v prvih dveh dneh kampanje v New Yorku prodanih ibondov za $707, 784,820, ne( vštevši dohodke v* Madison Square Garden- Burgess je tudi naznanil, da je bilo prva dva dni v državi New York prodanih bondov za $789.267.676, katera vsota je dosegla že šestino kvote za državo $4,709,000,000. Zakladniški urad v Washingtonu je tudi naznanil, da je bilo po celi deželi prva dva dni prodanih bondov za 1,196,000,000 dolarjev. In zvezni zakladnačar Morgenthau je izrazil upanje, da bo kampanja za tretje vojno posojilo imela še večji uspeh, kot pa ste imeli kampanji za prvo in drugo vojno posojilo. Tn zadnje sporočilo od zveznega zakladniškega urada: "V treh dneh kampanje zr tretje vojno posojilo je bilo prodanih bondov za $1,260.000,000." SO-N ART REKORDI Lepe Metodi je! fit. M57I—Na - Marijan«*, polka - K]&~wo mojtf mšteg Karlčka pecia—polka Dnqnesne University tamborica orkester ftt MS7B—Tereainka polka Na' planlacab—vaMlek Jerry KoprlrM in orkester Za t ox. cenik in cene plofič te obrnite na: JOHN MANHCU I ne., 4ŠS W. 4tnŠ 81, New York je„ da ne pozabimo, da se je v letih od 1917 do 1941 rodilo na Ruskem globoko nezaupanje do kapitalističnih držav in da je to nezaupanje' treba odstraniti. Jasno pa je, da to neza-uimnje na polju vojaške strategije še vedno obstoja. rovni načrti Churchilla in Roo-sevelta niso po godu. Organizacija svobodnega nemškega komiteja «v Moskvi in propaganda, katero sme ta moskov ski komite širiti, je tudi dokaz za to, da je Sovjetska Unija s popolno jasnostjo in pfemišlje-no odšla na drugačna pota in v drugo smer, ki nana ničesar skupnega z angk>-ameriškimi 'Allied Military Government.' Odločni povdarek, s katerim je Moskva naglasi!a, da m bila povabljena v Quebec, je bil najbrže v teh zadnjih dneh edina svetla zvezda upanja na temnem Hitlerjevem nobu. Nikdar ne bomo zadosti ponavljali, da nam more garantirati trajen mir le popoien sporazum med tremi velikimi velesilami Danes je jasno, da ta snorazum še ni dosežen. Brez dvoma, težkoče tega sporazuma so deloma v tem, da so sovjetski voditelji mnenja. da bi morali mi pospešiti *voje ofenzivne načete. V koliko jc to upravičeno, o tem ne morejo soditi ljudje, ki niso strokovnjaki. Le to smemo reči — zaradi strašnosa bremena, ki leži na ramah TInsije „ . ,. , , . _ , ... pa je tadi, da ne moremo upati ■— da ne smemo zakasniti niti , , ' , . , . „ .da bomo mojrh po porazu za tretnotek nase pomožne ak- l t- ci^e, kadar bo mogoča. Moštvo oboroženih sil v Veliki Britaniji se tega zaveda z vso jas— no«?t;o. RAZGLEDNIH PIERRE DUPONT O OSVOBODILNI PRONI V SLOVENIJI Magazin "Free World-' je prinesel v svoji avgustovi številki zanimiv članok izpod peresa Pičrfe Duponta. Pisatelj članka, " Powder Magazine of the Balkans," opisuje značaj odpora proti o*mčd v Jugoslaviji ter fotografski posnetki zaglavja glasil tega gibanja. Eno glasilo nosi naslov: — 4'Osvobodilna Fronta, Osrednji organ Osvobodilna front« slovenskega naroda." V spodnjem levem kotu je zastava z j zvezdo na sredi. Drugo podtal-I no glasilo «e imenuje, "Šloven-Deloma in po mojem misije-' ski Poročevalec, Informacijski niu celo naje-vč pa je kriva te-' vestnik Osvolx>drlne fronte." ga. nesporazumijenja neena- Označeno je, da stane posarne-kost v mišljenju glede povojne zen izvod 50 centov ali 7 fenK ureditve sveta, vladajočem v *r0v. V desnem kotu je geelo, Moskvi, ter v Londonji in Wa- ki poziva k osvolbojenjai. Črke shingtonu. Nikakor ne bom tr- v odtisu niso čitljive, podan pa dil. da bi morali kar kratko in malo sprejeti moskovski načrt za povojni svet. Možnost in tudi potreba za razgovore in za sporazum sta neoporečni Jasno osiSča nemoteno staro življenje. zaesti zopet TVenotsc si* Velika Britani- je prevod gesla v angleščini. Prav razločno jie lahko čitati izvleček iz "Poročevalca", ki ?*e glirsi: 4*0>lti dermncijanti. 11V Jelovici pri Sodražici je bil 22. IX. ustreljen konfident Kovačič Leopold. "V Ljubljani j^ bil za Bežigradom ustreljen gestapovski konfident 'Notar. .—i Kazen za ^, „ , , - . cam, da bodo evropski proble- Od časa do časa se pojavi . _ . . * Ji i j . .. , . r . mi razref^m v trenotku, ko pred nami neprijetni spomm , , . , . .. J' t j t» v P®«« si predstavniki fa- na govor Lorda Brabazona — .. - T vprašujemo se. dali se v ^a in n^a. Jasno je pa, donu in Washingtonu ^ vedno ° n aha in jo ljudle, ki tako misli- ^ ~ ™ ^vomi^m jo. (Tvord Brabazon je bil mi-•nister za* letalstvo in je dejal, P ° ^ da upa. da bosta Rusija ja ir Amerika naibrže prepri- iadajalca Ravnika." 1 Dupont -navaja, da glasilo Osvobodilne fronte objavlja i- takrat m Nemčija obe izkrvaveli) Sem in tia slišimo tudi o nasprostvn veHkih industrijalcev napram Sovjetski Uriiji in imamo neprijetni občutek, da bodo morila vplivali na visokem mestu *»a bodočo strategijo. Največje važnosti za nas Našim naročnikom! | Vsi veste, kako velika je sedaj draginja v vseh ozi-1 rili, posebno še pri papirju. Zelo nas bo veselilo, ako | bi mmogli po možnosti imeti naročnino vedno vna- g | prej plačano. Poglejte datum poleg Vašega naslova, | 1 kateri dokazuje, do kdaj imate naročnino plačano. | 1 Ako je Vam naročnina že potekla, ozir, bo v kratkem j | potekla, skušajte isto kakor hitro mogoč« poravnati. | p * • da ne čakate na naš opomin, nam prihranite | n stro-kih, kar je baš v tem času listu dosti poma-| L.iiio. Uc:ava.l Sedaj "Ko smo šli v morje bridkosti?' Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Tu spodaj M prioMena nekatera mnenja tutšlh rojakov in rojakinj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onih, kf f knjigo naročili in prečilalL To je samo e« del teh mneffj, ker radi pomanjaknja prostora ni nnctfe priobčiti vseh. Cleveland. O. — Vašo knjigo "Ko smo Sli v morje bridkosti sem prejel. In če povem, da sem jo Se lati' veder - -prebral do polovice in naslednji dan pa do konca, je dovolj priznanja za nje vsebino. «ireaney, Miiin. — Sedaj, ko sem prebrala VaSo knjigo: "Ko smo šli v morje bridkosti". Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo in jasno ste popisali pet slovenskega naroda v morje bridkosti. Xe vem, kako bi jo mOgla dovolj priporoftiti v*eni amer'Skim rojakom. , _ ' • t • Aurora, 111. — Knjiga—Ko smo §11 v morje bridkorti mi tako zelo ugaja, da takoj naročim Se eno za FVojo prijateljico. • • a - t Los Angeles. CaL — Sprejela stem poslane knjgo "Ko smo Sli v morje bridkost? in zelo se mi dopade. Tadi zemljevid Slovenije ml ngaja. Pokazala sem jo rojaku, Id jo tndi hoče imeU. Tu poSiljam naroSlo. • • Morgan, Pa. — VaSa knjiga zasluži vse priznanje in zato pa tudi zasluži, da pride na&m ljudem v roke. • • • * Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko smo Sli v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. žeHmt, da bi ae Stala pa vseh naiib naselbinah. Jaz jo vsem priporočam. Knjigo lahko naročite pri : KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street »e*rTofk li; K. T. V tajinstveni alkemiji internacionalne politike je sporazum in sporazumno mišljenje o bistvJaSiHi vprašanjih prvi piedpoffoj miru. Xikakor nisem prepričan, da predsednik Koosevelt in premier Churchill popolnoma razumeta kaj pomeni Sovjetska Unija, oziroma kako velik je vpliv ruske resolucije na povprečnega, malega človeka iz naroda v Evropi in Aziji. mfcna vseh onih, ki so bili spoznani za izdajnike, ter kot taki jo ljudstvo združiti v resničnem federativnem duhu in slovanski solidarnosti (vzajemnosti). Politika stare garde reiakeijonar-jev mora izginiti in na njono mesto mora priti progresivna politika mladih ljudi z novimi smernicami, da si bo moglo tako slovensko ljudstvo samo odločevati svojo usodo, ter bodočnost, ki bo grajena na podlagi prijateljstva vseh treh jugoslovanskih na rodov. | Ta mlada generacija voditeljev hoče, da se vzpostavi trajno in tesno prijateljstvo z Rusijo. (^asi, ko se je gojilo sovraštvo do Rudije, ter drxalo ljudstvo v (bedi pod napol fašistično vlado, ki je dopuščala, da so nemški, laški in drugi kapitalistični interesi kovali dobičke iz narodnega bogastva Jugoslavije, so minili in mladina jih noče več nazaj. Gospodarstvo bodoče uredba de<žele ne* bo več baziralo na -korupciji in izže-manju za privatni profit, ampak bo upravljano za drobrobit iuifoslovane»kega ljudstva. Do taikili in enakih zaključkov pride človek pri prečitanju slednjega opisa o odporu v Jugoslaviji, odnosno v Sloveniji in tudi Thipontov apis jasno kaže, da hoče ljudstvo za ceno svoje krvi to pot kaj boljšega. obsojeni na usmrtitev. Vsi tisti,|kot ^ delezno prej ko fe ki sodelujejo z okupatorji sjga je na v^h konmh m M tem, da izdajajo patrijote. ^ dfF°" p^arjeni, da jih bo za njih iz-.K tujih m domačih pijavk. dajstvo zadela kazen prej ali I Vpitja je spričo takih bolj slej. Tako si je rasdagatl pret-'ali manj direktnih spisov, ki njo glede izdajalca Rupnika,' prihajajo na dan v ameriškem jngoefovaRskeara srenerala, ki tisrku, «eveda mnogo, toda zgo-sodeluje z Italijani j dovina na« im, da je reakcija Člani italijanske manjšine v vedno vprizarjala desperatne Bloveniji so tudi posvarjeni, da (proteste, kadar so bili njeni in- bo podtalno pranje obračunalo z vsomi takimi, ki bodo sodelovali z Okupatorji, pa naj. bodo to Italijani ali Slovenci. Moški, ki so poznani, kot fažisti. so spravljeni s potu Voditelji novega osvobodilnega gibanja pravijo, da mora- NEMSKE TEZA VE NA POLJSKEM ~To svoje mnenje izražam z največjim spoštovanjem, a povedati ga moram, ker je potrebno. Prišel je čas za to, da ste vsi trije veliki voditelji sestane jo Treba je, da drug drugemu povedi kaj mislijo ini. (ONA) — Iz Poljska priha-sieer ne ž ono retoriko prizna-f^j0 p^r^ila o velikem številu n;ia m oWudov«nja, ki je pre- ^^ov v različnih okrajih lahka in nezanesljiva, temveč z odkritosrčnimi besedami, tako da bodo mogli-priti do sporazuma in do odločitev; ameriški izolasioniz'em in francosko-an-srlfški nesporazum je omogočil Hitlerja, da se dvigne in zraste. T«, zmote ne smemo na- teresi v nevarnosti — nikdar pa reatoeija ne dela šuma, če gre njej vse po olju in trpi samo ljudstvo . . . ljudstvo mora trpeti in molčati ter se pokoriti . . . očividno pa se je ljudstvo doma tegsa naveličalo in tajati ee to več ne da. praviti še enkrat. Ako se to zgodi na novo, bi bil to zares konec civiliziranega življenja RABIMO na moške klobuke, dolga se- zija. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Kaj višja plača. Good Value Hat & Cape Company, Inc. 19 West 4th Street New York City PIŠČETA, RACE, KOZE, IT D* ... Na razpolago imam samo za Slovence piščeta, kokoši, race, mlade ko®e, ovce, zajce in svinje. — tfa Babylon postaji mft lahko pokličete: Babylon 1231 R. ^ LOUIS PH&TAT, Merriek fr Bav Rds.. Babylon, L,- M?, N. Y: 9i požarov v različnih okrajih Poljake, kjer uničujejo sabo-terji nemške zakcire hrane. V enem t£h sweajw l-o Nemci prisilili celokupno pYeb;val-stvo nekega kraja, di» pvisost-vaje obsodbi mladega pastirja, ki je za žgal kozolec >vojega nemškega gospodarja, ter tako uničil poslopje in vs<-» žetev. V poljski pokrajin1 Waniie land, katero so priključili Nem Ciji, je bilo aretiranih več pol; skih žen in dve Nemki zaradi širjenj® nesmiselnih novic Vse so bile poslane v Berlin, kjer bodo tudi sojene. rNVFSTntAiTF V 4M£R0U> KUPUJTE (MIRO STATES WAR SAVIN1» BOWftlK 1 jžji.ijijiji Note . za KLAVIE ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time) of Blossom 4 Cvetni «a«) * Po Jeaeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * Spa vaj Milka MoJa Orphan Walts * Dekle na vrta Oj. Marička, pegljaj ^Bar«oa Mladi kapetan« ¥ Gremo na Štajersko ŠtajeriS * Happy Polka na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka * Žldana matela VeaeU bratci * Ohio Valley Sylvia Polka ¥ Zvedel sem neka] Ko ptiflea ta mala * Pojdi z menoj Dol s planine * Kadar boS tt vandrat ftet E^ZVEZEK 10 gLO-VENBKEH PESMI za T»ano-harmonjko za $1. Po 25c komad MQJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri: Kn j i g a m i Slovenic Ptiblifihine Co. New Y#rk 11, N. Tt, tU 1M Strwt '•GLAS NARODA" — NEW YOKK MONDAY, SEPTEMBER 13,1943 VSTANOVLJEN L 1IM ('HAS B AUDEHJATtttl: DAROVI ROJENIC Vse te starodavne in muha-4e Sestre Usode vse to čudo-' ite Matere veselja in žalosti, kave. Vsi očetje, ki verujejo v ro-j-»nicv, so bili prišli in prinesli s se- novo roienčko na rokah boj. ' # - Darila: amo/nosti, srečni slu čaji. in nepremagljive okolno->ti «o bili nakopičeni poleg sod »h ga stola, kakor darila na katedru pri razdeljevanju šolskih nasrad. (Nidno pa je bilo, da darila niso bila plačila 7.a trud ampak na-protno milost, naklonjena bitju, ki še ni živelo, milost, l:i more odločiti njegovo usodo in postati bodisi vir nesreče a!i sreče. Ubosre rojenice so imele obi Važno za naročnike Pol«* naslova Je ra/xidno do kda imate plačano naročnino. — Prv Mevilka pomeni mesee. druga da. in tretja pa leto. I>a nam prlhra nite nepotrebnega dela in sir« fckov. Van prosimo, da skušate pra ročasno naročnino poravnati. Po ftfjite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte na&emn tastopniku v Ya>ero kraju. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo za plačano naro---čnino." Od več naših čitateljic smo prejeli prošnje, da bi v našem listu objavili nekaj podatkov, kako se vkuha in shrani sadje m sočivje. Pod gorenjim naslovom bomo vsak dan priobčili nekaj takih navodil. Splošne opombe Za komppt izberi lopo, zrelo, ali vendar še trdo ii popolnoma nepoškodovano sadje zloži ga v kozarce, nalašč za tO pripravljene, na H j jih s kuhanim sladkorjem ter zavezi s fc>erga- mentiiim papirjem Na 1 kg sladkorja nalij 1 liter vode ter kuhaj in čisti to tako dolgo, da se sladkor potegne, ako kane od žlice. Tega sladkorja nalij toliko v koza rec s sadjem, da bo sadje pokrito. Na kilogram sadja se računa navadno četrt do pol llanes dopoldne, 12. septem- kg sladkorja, od časa do časa na 1943, je umrl na svojem {Lahko pa tudi posiplječ v domu 1263 Park Ave. New kozarec vloženo sadje s 3—5 York City, rojak Lovrenc Mar- žlicami stolpnega sladkorja kun* star 73 lot- Doma je bil A tako pripravljeno sadje se iz fare NaklO na Gorenjskem, rajše pokvari in tndi ni tako £e V Ameriko je prišel pred pri- dobro kot prejšnje. Rojenice so sklicati velike:lo posla. ""Zakaj množica pro- V*.-/horovanje Treba je bilo namUitcev j? bila velika in svet po- 4'Zato ker, zatoker," je jez-i-eč razdeliti danila vsem no-! sredovalcev, postavljenih med no odgovorila rojeni«a in mu vo^ojenčkom, ki so zagledali človeka i« Boga; je ravnotako pokazala brl>et. Pridružila se u - sveta tekom zadnjih štiri- kakor mi podvržen strašnemu je sprevodu to»a*išic in jim widvajsetih ur. zelo razlu-ne. Eke so ministri kadar ppBjeraaj0 pa M še drzne vpra* ' "ir"cne in 8ltne stranke, aH pa uslužbenci ■ pa- tuhtati nerazložljivo"? iruzc hudomwne m zv.te^ ^ ^^^ kpdar katere so bile mlade ze od ne- daj. druge zop'et večno Mari- na dan narodnega pravnika brez odknpnine vračajo zastavljene predmete. Mislim celo, da so fjogtedal*? uro — tako noMrpno kot Č-o-veški =odniki, ki 7>borujejo že od jutra in se-ne morejo zdržati misli na kosilo, na družino in na predrage copate. ROJAK UMRL. Vkuhanje sadja in socivja POROČLO BLAGAJNIKA V mesecu avgustu sem pre- vi lonec^ter-ga pusti pokritega Kerzioh, llf^J^ se kozarci v vo-<^ ^ John Ki* jihšelevzeim * lonca, obnži Nick lokal- I^JZ 8pravi na hladon' 8 .nega odbon l^Plttsburgh, p rr^v .. , Pa., $64,37: drnSfrvo "Zvon** jsskssss -ca USA«SS Pokrajc, Cleveland, O. $18,50; John Dolenc, tajnik društva 9, Naberi lepih, zrelih, a nfcpo- SANS $5,67; Frank Urainar, škodovanih Či^ešeiij, odreži jim predsednik .št. 26, $75,00; Jo-peolje, da bodo le 2 cm dolgi, sephine Brjav»ec, blagajničar-napohni ž njimi kozarce, nalij ka lokalnega odbora 1, Joliet, jih' s sladkorjem, zavezi s per BI., $1.00; Nick Powe, blagaj-gamentntm papirjem in cunji- nik lokalnega odbora 12, Pitts eo ter jih .skuhaj v sOpari. —: burgh, Pa. $35,25; lokalni od- j'bor 8; Chicago, HI. $500,00; jT.cuis Champa, blagajnik lo-'■ kalnega odbora 16, Bi v, Minn- '$ioo.oa Viwnje skuhaj prav tako. Češlplje- jo celo nadnaravna pravičnost b»ižno 40 leti. Zapušča ženo . Jak(> važno 2ft koTnpot je> da od prenagljenja «ose roj. Ber* in heer, oinož. ^ dfl ne pride Med Slovence zad- v j . -rT , *_ zrak do njega, v ta^ namen malo odvisna in siučaja, se nikar ne čudimo,) Shwartz. da delujeta ta dva včasih tudi, ji* 20 let ni več dosti zahajal. ^^ whm ^ za človeško pravičnost Mi Ka- I™ pa znance v Brooklyn*, t ir v t u vod, __• i • i 'i' i i_____ i .» •_ L'ntnrih i m a rt rt ,r» noe mr: uti nn * Oiaipljen^ — Deni česplje v vročo vodo; potem jih olupi, d* ni v kozarec, nalij s- sladkorjem itd. Ali pa jih polijr v skiedi z vlečenim sladkorjem, pusti jih stati čte« noč, niato .Jih deni v kozarce ter jih kuhaj v sopari 15 minut. — Na ta način lahko v kuhaš tudi druge rrste češpelj. •Neolupljene pa vkuhaj tako, fknkor črešnje. Breskve in marelice 1 Olupi, lepe, zrele, a še trde mi hi bili v takem slučaju ne-, katerih imena in naslovi nu pa T„mol v' ' ' w breskve in marelice, poberi ko uravični sodniki znani- Bil je stari znan'ec 7m fl -. "ti iz njih. zreži jih na 4 dele, pravični sodniki. pokojne*« Ludvika Benedikta TiaT>m ^ zloži v kozarce, nalij s sladkor- Tiidi ta dren so ustrelile ro- 5n j Potu5ka. Got(WC ^ ^ odprtino kozarca, pritrsm in jih ^^ v 15 jen ice par kozlov, ki bi jih lah- dni£fi starejSi rojaki. ki ^ ^ii ga z levo roko ob grlo ko- minut ko -matrali za čudne, če bi ne! m?lljajo prp15njih let. 17'1rM- J <*<*™ ^ ovij okrog, AH ^^ ^up^ene in zre- bila Hvojecrlavnost namesto ure' Jacob uiittun* Californktf Kan Francist-o, Colorado t Pu.'blo, Peter Cullg m Walsenborg, M. J. Ba)uh# Indiana: IndianapotU: Kr. Markl<-h Illinois: Chicago, Joseph Bev«C* Chicago. J. Fabian tCbieajrt. CU»-ro ln liliDolal Joliet, Jennie Bambičb La Salle, J. Spellcb Mascoutab. Martin Dolenc North Chicago ln Waakegth, Math Wai>ek Maryland: Kitzmiller. Fr. VodOplTee Michigan: Detroit, L. Plankar* Minnesota: Chiaholm, J. Lukafttcb Ely, Jos. J. Peahei Kvcleth, Louis Goule Gilbert, Lonla Vessel Montana: Roundup, M. M. Panlau Waahoe, L. Champs Nebraska: Omaha, P. Brodertck New York: Gowanda, Karl Stivlaha* Little Falls, Fraak Masle* Worcester, Peter Bodo* Ohio: Barberton, Fr*»k- "rtflha* Cleveland, Anton Bobek, Cbarles Karlinger*, Jacob Resnlk Glrard, Anton Nagodr Lorain, Louis Balant, John KnmAe Toungstown, Anton Klkol) Oregon: Oregon City, J. KoMar Pennsylvania: Bessemer, Jobn Jevnlkar Conemaugb, J. Bnnm* Coverdale ln okolica, Joa. Paternel Export, Louis Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln*. Prank Btodnlkar Greensburg, Fraak Novak Homer City, Joseph Kerin Imperial, Vence Palcich Johnstown, Joha Krayn, Ant TauielJ Luzerne, Frank BaBoch Midway, John ŽaKt*" " Pittsburgh in okolica, Philip Progar Rteelton, A. Hren * Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton, Joseph Jovaa Wisconsin: Milwaukee, Wert A11 Is. JVank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Bock Springs, Lonla Tauchar* Diamond vllle, Joe £h>Mh (•Zastopniki, ki Imajo poleg Imena • so upranastal obMfta« tddi drage naselbine t njik okraju/ kjer j« kaj uafclh rojakov Da^ijer.tb.) J» pnsJeL , Bolehal je bil že več let, ™°,zano breskve pol min«te v slad udarnosti odločilna in v«Wno pa je 'zboM ^ dvtv dni *vrv,co' kfttoro dobro zavAŽU {korju; potem jih dcni v koza lastnost ro jenic. ^ I pred srortjo. Pogreb bo jutri. ' Potem deni na dno velikega'rec. nalij nanje sladkor, v ka Tako so prisodile moč ma- (x torek) 14. sept- ob dveh po- rn širokega lonca precej na de- tcrem so se kuhale ter jih ku-gnetičnega privlačevanja boga p0idne od pogrebnega zavoda belo platna, iz kakoršnega so h?ij še 10 minut v sopari, stva edinfrau potomcu zelo «bo- <7}iaV]os ya£rel, S52 East 87th vreče, obložiž tudi strani lon- t-^-k;na, Vi m? ------" * ~ ea s takim platnom, in zloži Hruške vanj zavezane ter tudi v plat- Ql i hrušk ve6-e na no zavite kozarce s kompotom. 4 Tia 2 del \ lonec nalij toliko mrzle vo- zraven ter jih tudi raz- --^- deudvT,e "T S"Z k kolji, peške pa izkroži Nato POROČILO 12 HBVAfiK*. Vha, kozarcev temveč da bo- (leni hnr^ke najprej v mrzlo,. /nvA. TT -i,; v . Z^l 3 pr8te^ "Dotein v .vročo vodo, zloži jih ......^__________________ (ONA) — Hrvaški politični niP. Postavi lonec na ognjieže ^ ^^ ge od<^de nakar stegn berača, ki na noben n^'pre^aVnik je^ sept. izjavil, ookrij ja, ter ovij rob P^roy- .ih ^ ; k(yzA nali'j z vl samo 60 centov, la a* ddbt prt: HLOVEN1C PUBLISHING CO, SM-Weak lfth NEW IOBK II povelje, da oblečejo nemške uniforme in odidejo v Nemčijo kot proti-avionski oddelki. upora je prišlo v Tmavi, v ^entralni Slovaški. Gerieral Čatlos, vrhovni poveiljnik na Slovaškem, je poklical i« enega taborišča v bližini SS čete, da vstajo zadušijo. Izbruhnili so krvavi 'boji, v teku katerih so bili uporniki razoroženi in poslani v Nemčijo- Poročilo pravi, da so izginili brez sledu. Slovaška vlada ki se boji jav nega rrm'enja, odklanja odgovornost in pravi, da je general Čatlos kot vojaški poveljnik posebno kriv tega incidenta. srate rodbine, ki st^jša logika -noče v gla-J AMERICAN WILM LIFE zarce ter kuhaj hrnške 10—2Q minut v sopari. Kutine Zreži olupljene kutine na krhlje, izkroži vse trdo, prevri jih deni na-rešeto, ter postopaj nadalje ž njimi kakor s hruškami. Ali pa deni olupljene kutinove krhlje kar v kozarce, nalij jih z vlečenim sladkorjem, zavezi kozarce s pergamentnim papirjem ter kuhaj kutine v so pari 20 minut. IZ SLOVAČKE (ONA) — Cehoslovaška Tas-niška služba poroča, da se je 15.000 slovaških vojakov pretekli teden uprlo, ko so dobili Rojake prosimo,* ko poiljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ako je vam 1» priročno oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, SMRT KOSI V Homer City, Pa. je umrl Prank Kerin, v starosti 67 tet. Doma je bil iz vasi SenuA<\ fara Leskoveo pri Krškem. V Ameriki je bil okrog 40 let. Bil je samski in tukaj ni imel nobenih sorodnikov. Joseph. Kerin, Homer City/ Pa- FARMA NAPRODAJ 90 akrov, 2 milji od Kennedy— .Ellington State Road; 22- glav živine, par konj, 55 ton sena« 5 i akrov oves, koruza, prašiči, ko-j kosi-in farmarsko orodje. — j Pišite na TONY ULIJAN, Kennedy, N. Y. (3) BBS^B ----- UPORABA WAR RATION BOOK NO. 3 Dne 12- septembra opoldne bodo mogli posestniki War Ration Book No- 3 začeti uporabljali rjave znamke za točke na prvih dveh in zadnjih dveh listih knjige. Te rjave znamke so edme v knjigi številka 3, katere smete uporabljati do nadaljnjega obvestila — tako poroča urad OPA. Te rjave znamke služijo za, Viak up onih dobrin, katere ste kupovali z rdečimi znamkami v War Eation Book No. 2, to je: meso, mastrin olje, ribe v konzervah, sir, konzervirano mleko. itd.. Nobene spremembe ne bo v pogledu postopanja za konzu-meute, trgovce na drobno in na 4ebel«, za producente ali to- VSI ne mom»' tti^ n»> bojišče se vojskovati proti sovražiiku -^ - ■ ai nli fcilll^- osetme svouoae; —• V&&J& pa lahko, po-maga pobiti sorražni-k«, ako knpnje W^Jt BOMBS- in< ZKAH^ ixis reerao. □atanCao popUako 41*-Ijenje-" posamesnlli ilfaU, Uvedb na sabem, ▼ morja in r sraka, tako da bo vsakdo, ki Uabl naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral s velik ho canlsanjeia, ker bo v nje} naM mar' sika J i% Življenja divjih živali, kar ma doaedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo iadati ▼ pettfc knjigah, toda ie slednji« izšla v eni umi knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA A1U>~ EIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo s ožftkMB brahlam; k«r navaja in popisuje vse' iivali, ki jB» Je dovoljeno in prepovedano streljati; kar mr popisane ttvatt, »na polja koristijo ali Škodujejo ter eled-nj» HbM, ker so v knjigi naStift« V8B" BIBtJ. KI Ž1VB V AMSBtfelCia VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripove> dovanja vsebuj« knjiga-^27 SLIK Ju^r^lUTm ^InShA za upo- strani, TeOkMt knjige je-fl x rabo rdečih znamk v War Ra- tion Book No.. 2, so veljavnte »a rjave Zftamke v War Ration Book- No. 3" % OPA nagtaia. da bo moral bd l£ septembra naprej vsak kupec imeti pri sebi tri War Hitfcm BoOk#* Book No. 1 za 'sladkor; B<5f>k No. 2 za hrano y konzervah, itd. (modre znamke); in'Book'No.- 3, za meso, mast, itd- .,B3ece za^ata-"?'' in iz Book No. 2 so vel javne od 12; septeeabMT-do 2. oktobra. kalite * >1 Knjiga aplsnje sesavce, ptiče, ribe, ka-fete iivali Uaa-ravnataha naaoMa kot v vodi doma. — Vezana Je v mafno platno » sladAf ^i*kamt POMJŠLTTB, TO K^JlOO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA OBRfe Sedaj. $3.5° Naročit* pri: KNJIGARNI 216 WEST 18th STREET NawYorirllrN^ Y. 1 r SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja -a ZA CENO $2. 50 ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, Iti Je zbudila pozornost vsega ameriškega Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojrt p*nagati evropskim narodom. Is vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavija so pHSIl našeljenei v Ameriko in pomagali postaviti najbolj na* in najbogateji« državo na sveta Sedaj je priftel čas, da imem pomagajo narodsoi^ U s^jto pnms grt da njihovega sijaja in močL P* na dve straM kakor 1* s* mogd easldv knjige prestaviti iz angleščine — Je Jato zanimiva knjiga in Ja __JAfc,~ -^ ■ i,. a v ■ ■■■■ m- —. y«- — -• pnporofsiDO \ saKemu, Kt razume angiesKO. "What's Your Name" * 'tymu odgovori na^ vpraaaaje. hi>aa tifee srečj -mtfljiav . . «- tanje te kajiga je bogato plačano."--- Tako so je iznuft vdlld dnevnik • tej knjigi Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona PoSOJam Money Order za ............. podpisano (1) kpJlgo(I) : I lastnoročno MoJe Ima ................................................... St, aHca ali Box it.......................................... Mesto in država............................................. "Glas Naroda" 216- W. ISth STREET - NEW YORK Ui N. pp&Kms "GLAS NAHODA" w NEW V OKEL MONDAY, feKPTEMBEK 13, 1943 VSTANOVLJEN L. IM P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F. a FIN'2GAlt. — 11-- USODNA PILOTOVA POMOTA Pilot potniškega letala EV.[ Barrow je bil svoječasno obso-J lu, da je to izreden polet, ki >n -v Los Angeles na 15 letina je letalska družba iz prijaz-jree zaradi umora in nevarne- no«ti dovolila. Toda polet ni ya ogrožanja prometa. Proces trnja 1 dolgo. Letalo je treščilo je vzbudil splošno pozornost," na tla, izpod njegovih ruševin podobni, da ju ni mogoče ločiti. Tistega dne je bila v Los Angeles s Jackom, ki ga je zelo ljubila, in tako je nastala tragična Bairovva pomota, ki (V istem trenotku je zažvižgalo in zašumclo po zraku, oblak strelic se je utrgal z bre^a in posul Bizantiuce. Baa-1. gal se je krik, da je vztrepetala gora. Hilbudijevi vojaki >o padali in z divjim krikom pulili strelice iz ran.* Ali hipoma j.- bilo zmešnjave konec. Stotniki so velevali, vojska se je strnila, ščiti so se nngrrii kot streha nad četo, strelioe so jjokale in odletevale od bronastih nabuhov. Kakor snežni plug se je obrnila vojska, vsa pokrita 5 &čiti, in nastavila svoj viieo proti napadnikom pa navalila vkreber. Pračarji in lo-kostrelci so se usuli de z potok na nasprotni breg; cepali so in padali, k'er so strelice prodirali lahke oklepe, ali drevili so se v hrib, da bi vrnili odondod napadalcem s svinčenim želodom. Prvi ščiti so bili že blizu, dvajset korakov pod Iztokom, nobena ^trelica ?e ni več prijela, svinec je d* že v al od nasprotnega bre ^a; marsikateri mladec je kriknil, lok mu je padel iz rok, sam ^e je zgrudil in zakotalil po bregu. Iztok je izprevidel, da morajo bežati. Ali tedaj zabuče divji rogovi na nasprotni strani. "Krok," pomisli Iztok. Svinčeni dež je hipoma ponehal, razleglo se je rjovenje in kriki, trušč in ropot Krek je navalil z brega kakor divji merjasec na pračarje in lokostrelce. Klin Bizantincev, ki je prodiral proti Iztoku,, se je ustavil; spoznali so, da so obko ijeni. Krokova divja drhal se je spopadla z lahko oboroženimi, nastal je s vi tek, klobčiči človeški ht trupei so se kotalili po brdu, klali, grizli in bodli drug drugega, na dnu v potoku so se premetavali in davili, voda je rdela od krvi. P.izantinci so zatrobili, trobente so velevale beg. Vsa stisnjena se je tfžko oborožena četa obrnila — nad-njo streha ščitov — in zbežala v dolino. A tam so se že prikazale mogočne postave Svarunove e'ete. Kopja so sviščala po zraku in vrtala luknje v železno streho ščitov. Začel se jo boj moža proti možu. Sekire so toreskale po ščitih in jih klale, meči so se pomakali v kri in bliskovito švigali po telesih Slovanov. Vsa dolga dolina je bila zamotana veriga besnečih vojakov, ki so se z grozno silo bili in klali. V sredo te gneče je pri-besnel že Radogost Kiji so s»e dvigali in strašno tefebali po bronastih šlemih. Bil je hrup m krik. vzdihi in rjovenje, žvenket mečev ,trijšč lomečih se kopij. Iztok je planil s strelci naprej po bregu. Konjiča se je pravkar utrgala izmed gneče in hotela bežati. Posuli so konje 8 strelicami, da so se gradili pod jezdeci. Mladci pa so planili z nožmi za njimi, glava za glavo je padla pod nrnim mečem izbornih konjikov, ali čez mrliče so tiščali drugi, podrli Bizantince na tla in jih zadušili s težo svojih trupel. Noč je legla na zemljo. Po travi so tekle kaluže krvi, vzdihi so ječali do neba, Sloveni pa so peli divje davorije, da ji donelo pod jasno, svobodno nebo. ŠESTO POGLAVJE. * Zmagovalci so z?palili ognje in se zbrali v velikih tolpah krog njih. Z ogorki so stikali potem po dolini in iskali svojcev, katerih so pogrešali. Morna je strašno gospodarila. Potok se je na več krajih zajezil, toliko miličev je ležalo v njem- Še mrtvi so si? davili, stiskali nože v rokah, tiščali v zobeh kose človeškega mesa, ki so jih odtrgali, ko so se bili zagrizli v sovražnika. Kroka so dobili v jarku, krog njtga deset poklanih pračarjev. Eden je ležal na njem, v srcu mu je tičal Krokov nož. Velika žalost je obšla Svaruna, ko so prinesli k ognju na smrt ranjenega Radogosta. Preko prsi mu. je zevala dolga rana. Dvakrat je še dihnil pri ognju in ugasnil. Bil je najslovi-tejši starešina Antov. Sloveni so zmagali, pa plačali zmago s potoki krvi. Za kaj Hilbudijevi vojaki so ve besno borili, bili so dobro oboroženi in zavarovani. Zlomila jih je samo mogočna sila Slovanov, sicer bi si bili presekali pot skozi čete in ušli. "Vsi Bizantinci so padli," tako so sodili oetniki in sta lešine. Svarun ni verjel Trikrat je imel presekan okiep iz konjskega roga, zir.uoen je bil, pa ni miroval. Obhodil je vi*e mrliče, štel Bizaotinct in zmajeval z glavo. "Več jih je bilo. FTIbudij ima močnejšo vojsko! V taboru jih je pustil, če ne, so ubežali." < \ Zato ljudem ni dal pokoja. V gradišču so že zvedeli za zmago in hitro poslali številno konj, da bi povezali ranjence nanje in jih prenesli domov. Svarun je odbral dvajset dobro oboroženih vojsčakov, jim ukazal na konje in jih še v noči pognal čez ravan proti mostu. Velel jim je, naj se poskrijejo in varno čuvajo most. <**e zalote potoma beguna, naj ga umore, če bi hotel kdo proti Toostu, naj ga takisto napadejo in hitro pokončajo. Če zve posadka v taboru o porazu Hilbudija. razdere most in vojska Slovenov bi ne mogla čez .Donavo. Nato so pobrali ranjence in jih odvedli na konjih v gradišče. !VCed njimi je bilo kakih petdeset živih in onemoglih bizantinskih vojakov. Te so odgnali v sužnjost. Ko so bojevniki počivali, je slonel Svarun sam ob ognju in razmišljal. Jasno mu je bilo, da treba osvojiti tabor-Toda tabor Hilbudijevi To je trdnjava, katero bi kupil samo z življenjem polovice vojske. Tuhtal je, čelo se mn je ^nubančilo, s prsti je brodil po beli bradi, ki je bila vsa oškro-pljena s krvjo Tu in tam so se zakrohotali mladeniči ob ognju, tam so zapeli p'esem. Svarun pa se je kljucil bolj in bolj v dve gube. Ni se »nu rodila pametna zvijača, kako bi zr.segel tabor, da bi ne žrtvoval toliko ljndi "Svetovit. vdehni mi modro ukano! Samo eno še pošlji v mojo sivo glavo, saj potem ležem počivat. Samo eno ŠM" Glava mn je lezla Čisto nizko, da je čelo naslonil na r»jčnik meča, ki je bil zaboden pred njim v tla. Trudne oči so se zaklon i le, po spanju je hrepenelo telo, ali duša je bila nemirna, polna skrbi- Bolj In bolj se je poizgnbljal eum in krik krog njega, ognji so pogašali, nebo _ se je na vzhodu zažarilo v tenki, rdeči progi.. (Nadaljevanje prihodnji?.) j kajti vzrok pilotovega dejanja so potegnili farmerji trupla in je spravila v nesrečo štiri Jju- vse okrvavljeno telo težko ran jenega Barrowa, ki je ipotem lležal Šest mesecev v bolnišnici. je bila tragična pomota Nekega večera ko je šel Barrow iz službe domov, je za-arledal v parku objeta zal job- Ko je okreval, sta prišli k ljenca, v katerih je .spoznal j njemu dve ženski in ubogi le-svojo nevesto Betty Wilsonovo'taiec je komaj verjel svojim o-in svojega bratranca Jacka'mn. Bila je njegova nevesta TPende^sona. Čez nekaj dni je^T^ttv Wilsonova, njena spr^-prišel Hienderson za njim in^ijevalka pa njena dvojnica mu povedal da mora leteti v(V žalni obleki. New York v neki nujni zadevi.) • . . , t . ......i , , - -Pilota je to spoznanje tako In tefda'l * P'Iotu Wtreslo, .in je omedlrf. Hud vo strasna misel. Ponudil se z- ~ . j • , % ^ živčni napad ga je zopet pn- klenil na bolniško posteljo. Ko je svojemu bratrancu sam pilotiral letalo in da ga odpelie v New York. Na letališču se je Hend'erson čudil, da je ^dihi potnik, toda verjel je Barrcwiemu pojasni- jo tudi ta udarec srečno pfe-"bolel je zvedel, da je drugo dekle Betra — dvojčka in da sta s! tako čudovito di. Ob razglasitvi obsodbe je sodnik izjavil, da obtoženec za to ni bil obsojen na smrt, da bo mogel v novem življenju popraviti strašno krivico,. Bet-tv Wilsonova je pa obljubila, da ga bo čakala, da pride iz Ječe, potlej se bosta pa vzela. tip. Druga posebnost te ribe jih ni mogel Roke so mn naje dala narava izredno oster m reč v sklepih otrpnile, tako je, da ima tri sroa. Poleg nor, da jih ne more več premikati, malnega glavnega srca ima še eno srce v repu,- posebno srce pa ima v začetku sistema trebušnih žil. VITAMIN C PROTI NACtLUSNOSTL RIBA S TREMI SRCI Ena najčudovitejših Tib je nedvomno jegulja. , žnveča v Kaliforniji v zalivu Monterey. Ta riba je slepa in izredno požrešna. Podobna je nflfši jegulji. Ko doraste je dolga 45 do 50 cm in je modrikasto škrlatne barve. Ker nima oči, ji V mesečniku za ušesno medi cino poroča dr. Szolmoky o u-: cinku vitamina C pri lečenju ! naglušnosti in šumenja v use-Dr Szolmoky je dajal 50 ŽRTEV, KI JO BOGOVI NISO HOTELI Ko se j? leta 1918 končalaj sih. prva »vetovna vojna, je dvig- bolnikom sistematično vitamin ni1, neki indijski jog v Allaba-fiedu roke proti nebu in prise- O. Pri kroničnem vnetju srednjega ušesa se je šumenje v gel. da bo stal dAngnjenih rok ušesih .sicer omililo, toda sluh tako dolgo, dokler bo trajal se ni izboljšal Najboljši uspe- rnir. S to svojo žrtvijo je hotel prisiliti bogove, da bi nikoli več ne poslali na svet voj-o1. Za vojno v Abesiniji. v vzhodni Aziji in Španiji tfe indijski jo? menda ni zmenil, ftele ko je zvedel, da so An-irležt napovedali vojno Nemcem. je spoznal, da bogovori niso hoteli .sprejeti njegove žrt ve. TFotei je spustiti roke, pa hi so bili doseženi pri lečenju naglušnoBti kot posledica arterioskleroze v notranjem delu nsesa. V primerih, ko je bila naglušnost posledica sifilisa, se je dalo doseči le neznatno zboljšanje. Enaki uspehi so bili doseženi pri raznih starost nih boleznih, tako pri sladkorni bolezni, revmatizmu in vnetju ledvic. Ta oglas je za kampanjo Tretjega Vojnega Posojila poklonil Book - of - the-Montb Club,"Inc., 385 Madison Ave., New York 17, N. Y. COFFEE v«m« ene*« 50t rsc HAM Ml ROE R. WITH fftiEP Potatoes jAttPV+ICMCS 4 AMUKAN CH£ES£ Ali naj dovolimo, da bo ob povratku našel to? Ne moremo dovoliti, da pride do inflacije, velikega in neumestnega porastka cen v naši deželi. Bodisi tekom vojne ali po vojni. To je največji vzrok—med mnogimi važnimi—zakaj naj vsak moški in ženska obrne vsak dolar, ki si ga more razumno prihraniti, za dodatne vojne bonde sedaj. Pretresljivo bi bilo, ako bi izpile videli, da bi mogoče o-sebno dejansko pomagali, da pride do take narodne tragedije; s samo DELNO podporo vladi v njenem prizadevanju nabrati denar za vojno. " Tukaj je priprosta temeljna resnica glede narodnih denarnih zadev, ki jo mora vsak Američan razumeti: Vsak dolar, ki je na razpolago in ki ni vložen v vojne bonde, prisili vlado NAPRAVITI KOV DOLAR—da nadomesti onega, ki ga nismo posodili. To izdelovanje novega denarja v veliki množini je bil poglavitni povod za vsako nesrečno inflacijo, ki jo je zapisala zgodovina. Sedaj se v tej deželi izdeluje na bil i one dolarjev na mesec. Naša delavna denarna zaloga je ŽE narastla za $43,000,000,000, odkar se je pričela vojna. V tem času se je več kot podvojila. Ako mi vsi—posamezniki in trgovska podjetja—vladi ne posodimo mnogo več, kot smo posodili leta 1942, se bo ta povišek NADALJEVAL na , približno najmanj $30,000,000,000 vsako leto, dokler traja vojna. Ako se bo to zgodilo, če vojna traja še dve leti, tedaj bo naša denarna zaloga inflacirana skoro ŠTIRIKRATNO VSOTO, kot pa je bila leta 1939. Ni treba, da ste gospodarstvenik, da se prepričate, da ta napredujoča velikanska inflacija narodne denarne zaloge obenem kopiči težkoče, da bi bilo mogoče preprečiti ve lik in neredni porastek cen. To vojnočasno izdelovanje novega denarja mora biti ZELO ZMANJŠANO, ako hočemo odvrniti tako nevarnost. To je ona potreba, ki pojasni oni ZAKAJ za vladnim velikanskim davčnim in posojilnim programom. Gotovo veste, da bi naša vlada, ako bi bila prisiljena k temu, mogla dobiti posebni denar, ako ji je treba plačati tekoče vojne račune, s tem, da bi pustila teči denar iz tiskarskega stroja, kakor je delala Nemčija v dvajsetih letih. Ali ste kdaj premišljevali "Zakaj tega ne stori? Zakaj mi nalaga tako velike davke? Zakaj me neprestano nadleguje s posojilom?" Odgovor je: vlada, v vašem dolgem interesu, mora storiti vse, kar je v njeni moči, da OBDRŽI NAJNIŽJE vojno izdelovanje novega denarja. * . Najboljši način, da se zmanjša nevarna porast naše denarne zaloge je z davki. Drugi najboljši način je za nas vse—vsakega posameznika in vsako trgovsko podjetje — da posodimo vladi vsak dolar, ki ga moremo razumno pogrešiti. . Karkoli plačate v davkih, karkoli posodite, ZMANJŠA TOLIKO novega denarja, kolikor bd ga morala vlada napraviti. To je težavna vloga, ki io vsak posameznik izmed nas igra. da zavaruje bodočnost naroda doma, ko se fantje bore zima j. Karkoli skromnega napravite za svojo domovino v tej usodni dobi, k temu mora biti dodana ta temeljna odgovornost državljana. Težavno je—in mogoče bo še težavnejše—za vsakega. Toda naj bodo neprijetnosti in žrtve kakoršnekoli, kako bodo to primerjali s tem, kaj bo napravilo 10,000,000 mladih fantov in deklet, ki so v svojih najboljših letih prekinili svoj poklic, da zmagajo? Kakšno deželo naj pustimo, v katero se bodo vrnili ti fantje? INFLACIJA MORE BITI PRAV GOTOVO ODVRNJENA. Odgovorne denarne oblasti v Washingtona vedo n&tanffno, kako Je treba, to napraviti in (v celoti) je narod na pravi poti. Davki »o bili neizmerno poviSani, tako tudi Izposojevanje od drugod kot od bank. In "kontrole" — da bi bila od vrnjena vojnočasnn inflacija — so bile razumno uspeSne. V dolgi dobi pa je .gotovo odvrnjenje nesrečne Inflacije nemogoče brea: zelo narastllh posojil od naroda. VAŠ PRIVATNI INTERES IN PARTRIOTIZEM SE ZLAGATA Nikdar ne bo pri£el čas, da bondi Združenih držav ne bi biU plačani dolar za dolar, ne glede na to, kako velik postane zvez- ni dolg. Edina briga vsakogar mora biti. koliko bo vsak dolar kupil ▼ blagu in postrežbah bodočnosti. Če pa ml vsi, ker ^nismo poučeni aU pa brezbrižni, prisilimo vlado sedaj, da doda več deset biljonov dolarjev vsako leto k na Si denarni zalogi, to je pravi način, d» bo zmanjšana vrednost dolarja, pravi naSn, po katerem je btta t zgodovini povzročena nesrečna Inflacija. Dosledno je najboljša mogoča protekrtja za vaSe sedanje prihranke in va&e bodoče dohodke—bodisi od plače al-i kqko drugače—da plačujete visoke davke sedaj in posodite vse. kar morete pogrešiti, vladi. Edini gotovi način za vsako osebo, bogato ali revno. da. "se pobije Inflacija", je, pomagnti jo odvrniti; in to je edini način, jo odvrniti ZDRAVA PAMET s Vsak dolar, ki ga, daste za Vojne Bonde, napravi tri važna dela: pomaga dobiti zmago hitro, xavarnje vašo lastno bodočnost kot investicija,, varuje narod - pred inflacijo — tekom vojne in po njej. *