LETO XXI. — številka 33 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 26. 4. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednika Od 1. januarja 1953 kot poltednik*-Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah L I S T I C N E ZVEZE DELOVN E G A LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jutri v Velenju Jutri bo v Velenju osrednja proslava 25. obletnice pohoda slavne XIV. divizije na Štajersko, na kateri bodo hkrati proslavili delež štajerske in Koroške v NOB. Zanjo so se prebivalci Velenja že nekaj časa pripravljali in danes Velenje že čaka na jutrišnje goste. Za proslavo je bilo tako v Sloveniji kot v sosednjih republikah in tudi v Avstriji ter Italiji precejšnje zanimanje. Tako kaže, da se bo jutri v Velenju zbralo Prek sto tisoč gostov. Zbrali se bodo preživeli borci, svojci padlih, znanci, prijatelji, vojni tovariši iz zamejstva in mladina. Ob tej priliki bo v Velenju vrsta prireditev, nekatere pa bodo na programu *« skozi vse leto. Osrednja prireditev pa bo vsekakor proslava, ki se je bo udeležil tudi predsednik Tito. Po podatkih, ki smo jih dobili, se bo jutrišnje proslave Udeležilo tudi več tisoč Gorenjcev. Odšli bodo z vlaki, avtobusi in osebnimi avtomobili. Posebne izlete oziroma odhode Pa so pripravila tudi podjetja in avto-moto društva. Veliko zanimanje za proslavo pa je tudi med mladimi. Na svidenje torej jutri v Velenju. ŠTAJERSKA KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih i"! koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE 27. april 13 tisteS<* dne smo vsi toliko doživeli, da se malokdo od «*~ sPominja podrobnosti. Med skupnim življenjem v par-^aiiih smo se v pogovorih večkrat ustavljali pri tem dnevu, . Pomeni danes enega največjih in najodločilnejših datumov ©o narodni zgodovini. Toda podrobnosti so šle v 2«bo. Takrat ni nihče mislil na toi da bi delal zapiske ali spomine. Skušal bom po spominu obnoviti potek usta-v'!eSa sestanka, čeprav vem, da bo to le nepopolna slika. r "govor je začel Boris Kidrič in analiziral položaj, v kate-Jug s,no za^* Slovenci. Postali smo žrtev imperializma. hjc°S^av^a ie raZPadla skoraj brez odpora, kar je posledica JupHe n°}ranje gnilobe. Vse sile, ki so doslej predstavljale tu4°siavii°> so odpovedale. Katastrofa je pokopala pod seboj tiQrl v'5e stare stranke. Vse stare vezi med jugoslovanskimi pQf.°. so potrgane. Edino, kar jih veže, je Komunistična aga ,U' ^£ 16 os^a^a ž*va m nekompromitirana. Partija pred-riCLj Zatorei ustanovitev protiimperialistične fronte, v kateri da Združijo najprej vse napredne sile slovenskega naro- 0 Ok, r°g tega jedra naj se potem zbere vse ljudstvo. vej,-. Va fronte je slovenski proletariat, ki je pokazal dotlej beri:P borbenost. Proletariat je tudi nosilec naprednih druž-nan- %dej, ki so danes v spopadu s fašizmom. Predvsem |^Hp s? moramo opreti. Cilj fronte; boj proti okupatorskemu friQS Uauzmu za osvoboditev naroda. Sredstva fronte: široka '°fco'i?na tie&alna organizacijat propaganda v tisku in besedi, isen aktiven upor. Odlomek iz knjige Toneta Fajfarja — Odločitev v sredo dopoldne pred gledališčem Toneta čufarja sprejeli planinsko štafeto. 1 čestitke predsedniku Titu z vrha Triglava. Pri sprejemu štafete je sodelovali! Jeseničani so ki je prinesla pihalna gedba jeseniških železarjev in mladinski pevski zbor jeseniške gimnazije ter reclta* torji. (vig) — Foto: F. Perdan KDOR GRADI Pozdravi tovarišu Titu štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu za njegov letošnji 77. rojstni dan, s katero so mladi obiskali že vrsto krajev v naši državi, je v sredo prispela tudi na Gorenjsko. Dopoldne so jo pozdravili mladinci domžalske in kamniške občine, ob 13.30 pa so jo na Trgu revolucije v Kranju pozdravili tudi mladinci iz Kranja. V kratkem programu sta nastopila godba na pihala in pevski zbor kranjske gimnazije, na sprejemu pa je govoril predsednik občinske konference SZDL Kranj tov. Franc Rogelj. Simbolično so izrazili pozdrave tovarišu Titu tudi 3 golobi — pismonoše. Malo pred prihodom zvezne štafete pa je v Kranj prispela tudi planinska štafeta, ki so jo prinesli z vrha Triglava. Po odhodu iz.Kranja je štafeta nadaljevala pot proti Škofji Loki, kjer so jo prav tako slovesno pozdravili pred stavbo škofjeloške občinske skupščine. A. Ž. Svečana akademija v liranlu Kranj, 25. aprila — Danes zvečer je bila v dvorani kina Center v Kranju svečana akademija v počastitev 50-letnice KPJ, Skoja in sindikatov. To je bila ena osrednjih prireditev, ki jih je v ?,vojem programu predvidel občinski odbor za proslavo 50. obletnice. Kulturni program na današnji akademiji so pripravili Prešernovo gledališče, Glasbena šola in Gorenjski muzej. A. Ž. 1 IVI A S K R 8 I TEH SKRBI PA BO MANJ, ČE SI OGLEDATE RAZSTAVO QRA - A M t T E R i A I f\ m ''V»!!!!M!f«);il!!lll!ll!!13IIIIIH!!!!:mi!MIIHMf!!!!HIM!IllllIII!!!!!Uil!!im' Za vas smo | pripravili | I KRANJ 3 O prvovrstno izbiro moških srajc priznanih tovarn: £• LABOD — Novo mesto, MURA — Murska Sobota | 1§ in PIK — Maribor || razprodajo kvalitetnih ženskih torbic po = znatno nižjih cenah in * g 'š p do sedaj najbogatejšo izbiro ženske, moške in = otroške konfekcije za spomlad in poletje I OBIŠČITE BLAGOVNICO KOKRA — KRANJ 1 i s nniituiiitiiitittiittiitnrtiiiiifmiMntniTitii iitifiiri iiHiiiittritmninwiinHMitiniiiiinirtttiiiin7 KI JE V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU OD 18. IV. DO 5. V. 1969 Razstava bo odprta tudi med prvomajskimi prazniki, vsak dan od 10. do 18. ure. želimo vam prijetno praznovanje praznika dela! anurha TRGOVSKO PODJETJE LESCE Ocena predvolilnih priprav v radovljiški občini Sodelovalo prek 6 tisoč občanov Izvršni odbor občinske konference SZDL, občinska volilna komisija in predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze so v ponedeljek na skupni seji razpravljali o poteku predvolilne aktivnosti v radovljiški občini. Ugotovili so, da Je bila tokrat vsa dejavnost okrog volitev zelo uspešna. To potrjuje že podatek, da se je kandidacijskih konferenc in zborov volivcev udeležilo prek € tisoč občanov Oziroma kar 30 odstotkov Vseh vpisanih volivcev. V občini so v volilnih pripravah evidentirali kar 279 možnih kandidatov za odbornike obeh zborov občinske Skupščine. Na zborih volivcev pa so pol cm za sedemdeset odborniških mest v novi občinski skupščini dokončno potrdili 151 kandidatov. Prav tako so na skupni seji ugodno ocenili propagandno dejavnost. Občanom oziroma volivcem so pred volitvami namreč razdelili prek deset tisoč programskih izhodišč SZDL aa volitve in okrog 9000 tisoč letakov. Na sam dan volitev — 9. in 13. aprila — pa je v volilnih odborih v občini delalo 1556 občanov. To je nekaj podatkov, ki kažejo na izredno razgibano predvolilno dejavnost v radovljiški občini, ki so jo pohvalno ocenili na ponedeljkovem skupnem sestanku v Radovljici. Razen tega pa so na seji razpravljali tudi o delu so- cialistične zveze v občini v prihodnjih dveh mesecih. Dogovorili so se, da bodo v maju in juniju v vseh krajevnih organizacijah SZDL krajevne konference, na katerih bodo posebno pozornost posvetili predvsem kadrovskim vprašanjem, da bi tako zagotovili čimboljši kadrovski sestav za občinsko konferenco socialistične zveze, ki bo septembra letos. A. t. Obrtno podjetje RAZPISUJE UKO Kropa prodajo osnovnih sredstev: EKSCENTRIČNA STISKALNICA 25 t, primerna za izd. kov. galanterije 5.000 din VRTALNI STROJ, starejše izvedbe, brez eiek. motorja, primeren za kovače 2.000 din VEĆ JI PLINSKI ŠTEDILNIK, uporaben za manjšo menzo 1.500 din HLADILNIK 200 1, uporaben 800 din VEC PECI NA OLJE, cena po dogovoru. Ogled je možen vsak delovni dan, javna dražba pa bo v soboto, 10. maja 1969, v prostorih podjetja v Kropi. Ocena volitev v predsedstva ObSS Kranj Bolje kot pred dvema letoma Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju je pred kratkim ocenilo letošnje volitve jr zbor delovnih skupnosti kranjske občinske skupščine. Ugotovili so, da je za 37 odborniških mest kandidiralo 75 kandidatov. Same volitve pa so bile zelo dobro pripravljene in so v vseli delovnih organizacijah povabili nočno izmeno k volitvam že ob 5. uri zjutraj. Poudarili so, da je najboljši dokaz za dobro organizacijo in uspešno politično delo družbenopolitičnih organizacij volilna udeležba. Ta je namreč znašala 90,62 odstotka, kar pomeni, da je od 23.354 vpisanih volivcev v de-Ičvnih organizacijah volilo kar 21.163, in je za dobra dva odstotka boiljša, kot pri volitvah pred dvema letoma. Razen tega podatki tudi kažejo, da so volivci prvič z ude&ečfeo potrdili delo, ki so ga samostojno hi odgovorno zastavili na kamdidacijskih zborih in v večini primerov so na volitvah resnično lahko tudi izbirah' me J več kandidati za odbornika. Najboljša volilna udcilcžba je bila v delovnih organizacijah s področja zdravstva in socialne dejavnosti. Med tistimi, ki niso glasovali, pa je bilo največ odsotnih zaradi bolezni. Zanimivo je tudi, da je bilo največ neveljavnih glasovnic, kjer je za odbornika kandidiral le en kand.idat oziroma so volivci nezadovoljni zaradi nekaterih nerešenih problemov. Vendar je treba povedati, da je bilo neveljavnih glasovnic letos 6,2 odstotka ali za več kot dva odstotka manj kot pred dvema letoma. A. Ž. mtittiuiiniiiHiiiitiiHi.iiiiiiiiitiiiiiiiiiudiiiu 233 •* * * KAVA OB 9D-LETNICI ZKJ Kraj četrtega shoda predstavnikov jugoslovanskih komunistov je bilo nemško mesto Dresden. Kongres je bil na začetku novembra 1928. leta. Udeležilo se ga je 22 delegatov, ki so zastopali 2034 Članov komunistične partije Jugoslavije, organiziranih v 365 partijskih celicah. Splošna ocena kongresa ni posebno razveseljiva. Člani partije so pričakovali, da bo njihova organizacija končno le enotna, očiščena notranjih razprtij in sporov. Dresden-ski kongres je pokazal, da je bila enotnost partije po dunajskem kongresu le kratkotrajna in več ali manj navidezna. Vendar, kazali pa so se že večji in kvalitetni premiki. Volitve vrhovnega izvršilnega telesa so potrdile domnevo, da grupaštvo še vedno obstaja. Njegovi nosilci in zagovorniki so bili nekateri ambiciozni in nezreli ljudje. Eden takih je bil Jovan Ma-lišič, ki je bil na kongresu Izbran celo za političnega sekretarja. Za organizacijskega sekretarja pa so delegati izbrali Djura Djakoviča, ki je Četrti kongres KPJ bil tedaj že prekaljen revolucionar in partijski delavec. Ko pišemo o dresdenskem kongresu jugoslovanske komunistične partije, lahko ugotovimo, da je idejna raven članov partije močno porasla. Na njem so bile podane dokaj trezne ocene aktualnih političnih in organizacijskih vprašanj znotraj partije. Se več. Kongres je obsodil naraščajočo velikosrb-sko hegemonijo v domovini in boje v partiji sami. Tem je dal kongres, vsaj načelno, odločen udarec s sklepom, da bodo iz KPJ izključili vsakega člana, ki bi poskušal podpihovati notranja nesoglasja ali ustvarjati ozke skupine. Vsi politični problemi, katere je kongres obravnaval, so bili analizirani s stališča Komintcrnc. Omenjena stališča in ocene so bile sprejete na njenem šestem kongresu. Stanje v domovini v tem času ni bilo rožnato. Spomnimo se samo obdobja Sesto-januarske diktature in množičnega preganjanja In zapiranja komunistov. Desetine in desetine komunistov je takrat izgubilo življenja. Spomnimo se sekretarjev Skoja in drugih vidnih revolucionarjev. Da nam bo položaj v KPJ v času dresdenskega kongresa bolj jasen, si oglejmo še nekatera dejstva. Legalno vodstvo je bilo v tujini. Vendar so komunisti tudi doma politično dozorevali. Svoje vrste so stalno in neumorno pomlajevali in plemenitili. V domovini je bilo grupaštvo le komaj zaznavno, posebno še po letu 1937, ko je prevzel vajeti partije Josip Broz. Razmere v vodstvu, katero je bilo v tujini, so bile vse težje. Posebno zaradi pojmovanj in ocene, kakršno je o KPJ imelo vodstvo Kominter-ne. »Slavne« Stalinove čistke so bile 1937. leta na višku. Tedaj so polovili tudi večino jugoslovanskega vodstva, ki je bilo v Moskvi. Zaradi obtožbe »imperialističnih vohunov« so bili streljani ali pa se je za njimi izgubila vsaka sled. Omenili smo Filipa Fi-Jipovjča. Tudi Stjepana Cvi- jića, Kamila Horvatina, Košta Novakoviča, Radomira Vujoviča in še nekatere člane centralnega komiteja je doletela ista usoda. Istega leta je na zahtevo Stalina odšel v Moskvo tudi sekretar partije v domovini Gorkič. Vzporedno s temi aretacijami je v Kominterni prevladalo mišljenje, da so jugoslovanski komunisti »vohuni imperiali-stov« in je zato najbolje, da se KPJ razpusti. Vse omenjeno je prišlo v času največje rasti in utrjevanja naše partije, ki je bila povrhu vsega še brez vzroka obtOi/ena najrazličnejših izkrivljanj in napak. Josip Broz je položaj v domovini pravilno ocenil. Po odhodu Gorkiča je prevzel vodstvo centralnega komiteja v domovini. Vodstvu Kornin-teme je iz dneva v dan dokazoval, da so njene obtožbe neresnične. Trdil je, da je popolnoma zgrešeno izenačevati stanje v partiji doma s stanjem v vodstvu v tujini. Nastopal je proti zahtevam o razpustitvi KPJ. Hotel je j vodstvo v domovini, ki bi g* j končno priznala tudi Komin* terna. i Kaže, da ga je razumel edino takratni sekretar Komi«* terne Georgije Dimitrov. Njo* gova velika zasluga je, da ]e Moskva priznala centralni ko* mite v domovini in Josip* Broza kot njegovega sekr** tarja. Strahu pred razpustitvijo i ni bilo več. • 24. 4. 1921 - Jesenic komunisti priredili komern^" racijo ob obletnici žrtev "3 Zaloški cesti • 27. 4. 1924 — Razvili »>* Jesenic ali delavski praP0*' govoril je kmet Košir ** Gozda nad Tržičern J • Aprila—julija 1934 *J Komunisti iz Lesc prejem* glasilo KPJ za Slovenijo L Italijo, tiskano pod imen015 Delo v Parizu • April 1937 - Na Jav°£ niku osnovana terenska P ,jj tijska celica, v kateri so povezani: Albin fifoe&L Ivan Bertoncelj, Slavko derle, Ivan Knez, Julka bernik In Franc Hrova*. j l želite zastonj osebni avto .......s mmmmmmmmm- •- i imm : mm Ali eno od 200na8rail? potem varčujt1 pri Gorenjski kreditni banki kjer sta razpisani nagradni žrebanji lastnikov vezanih hranilnih vlog! GLAS * 3. STRAH Skupščinski zbori delovnih skupnosti izvoljeni V vseh gorenjskih občinah so odborniki ponovno izvolili dosedanje predsednike občinskih skupščin Povsod na Gorenjskem so bile v sredo zjutraj ob 8. uri najprej ločene seje občinskih zborov in zborov delovnih skupnosti. Na njih so novoizvoljeni odborniki sklepali o verifikaciji mandatov in slovesno zaprisegli. Potem pa so na prvi skupni seji izvolili še predsednika in podpredsednika oziroma podpredsednike občinskih skupščin. Ob 10. uri dopoldne pa so se sestala občinska volilna telesa (odborniki obeh zborov občinskih skupščin in izvoljeni predstavnici delovnih ljudi — elektorji), ki so najprej izvolili poslance za zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine, potem pa še poslance zborov delovnih skupnosti slovenske skupščine. Kot zanimivost sredinih prvih sej novoizvoljenih občinskih skupščin lahko zapišemo, da so v vseh gorenjskih občinah za predsednike novih občinskih skupščin ponovno izvolili vse dosedanje predsednike. Pri volitvah poslancev za zbore delovnih skupnosti zvezne in slovenske skupščine pa ni bilo nikjer treba ponavljati volitev; izvoljeni poslanci pa so bili znani že okrog 12. ure. Poglejmo najprej novoizvoljene predsednike in podpredsednike občinskih skupščin: JESENICE predsednik: Franc Žvan podpredsednika: Franc Božič in Anton Arh KAMNIK predsednik: Vinko Gobec podpredsednik: Kazimir Keržič KRANJ predsednik: Slavko Zalokar podpredsednik: Janez Sušnik RADOVLJICA predsednik: Stanko Kajdiž podpredsednik: Niko Fabijan ŠKOFJA LOKA Predsednik: Zdravko Krvina Podpredsednik: Alojz Malovrh TRžIC Predsednik: Marjan Bizjak Podpredsednika: Stanko Stritih in Milan Ogris V zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine so bili na Gorenjskem v 69. volilni enoti Kranj (tvorijo jo občine Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič) izvoljeni naslednji poslanci: gospodarski zbor: Franc Braniselj iz Škofje Loke Prosvetno-kulturni zbor: Ferdo Bcm iz Radovljice socialno-zdravstveni zbor: dr. Pevc Janez iz šk. Loke V zbore delovnih skupnosti slovenske skupščine pa So na Gorenjskem odborniki občinskih skupščin in Predstavniki delovnih ljudi izvolili naslednje poslance: JESENICE *°*podarski zbor: Anton Grošelj in inž. Nemec Štefan Prosvetno-kulturnl zbor: Jože Gazvoda *ocialno-zdravstvenl zbor: dr. Ažman Tomaž in Slavko °sredikar KAMNIK gospodarski zbor: Stane Simčič in Danilo Cerkvenik Prosvetno-kulturni zbor: Vinko Dobnikar ®°c'aIno-zdravstveni zbor: Ferdinand Vode KRANJ (skupaj s Tržičem) ?°sPodarski zbor: Rino Simoneti, inž. Beravs Janez in inz. Eržen Janez Prosvetno-kulturni zbor: dr. Petrič Ernest in Milan Batista j°^a'no-zdravstveni zbor: dr. Fortič Bojan in dr. Veter RADOVLJICA gospodarski zbor: Franc Cuznar in Jože Kapus r°svetno-kulturni zbor: Jože Bohinc ocialno-zdravstveni zbor: dr. Rus Borut *v?KOFJA LOKA *°*Podarski zbor: Tone Polajnar in Janez šter J^vetno-kulturni zbor. Peter Finžgar ^ ^^lno-zdravstveni zbor: dr. Košir Anton Na novem cestnem odseku Moste — Žirovnica so začeli betonirati 33 metrov dolg most čex Ratibovec. Dela opravlja splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice. —■ Foto: F. Perdan ^ Na vidiku nov proizvod Izolirke Mineralna vlakna v ploščah — Novo strojno opremo so naročili v Avstriji — Veliko povpraševanje po izolacijskem materialu V obratu Izolirke na Jesenicah je zaposlenih 63 delavcev. Ob pogledu na njihov obrat, bi človek verjetno dobil precej slab vtis. Stare barake, pred katerimi straži pes Luks. Tako je zdaj, toda čez leto dni se bo obrat preselil v nove prostore na hal-do, na nasip železarne. Tam že stoji novo tovarniško poslopje in nova topilna peč kupolka. Nova peč bo dajala na dva stroja za predenje 48 ton mineralnih vlaken na dan. Proizvodnja se bo povečala 100-odstotno, delo bo lažje, higienske razmere boljše, učinek dela večji. Stroški za novi obrat Izolirke bodo znašali okrog 700 milijonov S din, od tega odpade 250 milijonov S din na uvoženo opremo, ki so jo naročili v Avstriji. Proizvodnja v novem obratu bo verjetno stekla v začetku drugega leta. V obratu Izolirke na Jesenicah delajo izključno samo mineralna vlakna, ki se uporabljajo za izolacijo v gradbeništvu (v sta- Kmetijska zadruga škofja Loka RAZPISUJE javno dražbo za prodajo kombija IMV, leto izdelave 1966. Vozilo Je v voznem stanju. Javna dražba bo v ponedeljek, 5. maja 1969, ob 8. uri na sedežu kmetijske zadruge v Sk. Loki. I novanjskih hišah, za izolacijo cevovodov, parovodov ipd.), deloma pa tudi v ladjedelništvu. Kot surovino uporabljajo žlindro, odpadek plavža. Dnevno porabijo okrog 63 ton žlindre. Na tržišču je veliko povpraševanje po mineralni volni v trdem stanju, pravzaprav v ploščah. Teh sedaj pri nas ne izdelujemo, zato jo gradbena podjetja uvažajo. Ko bo v novem obratu stekla proizvodnja, bodo na Jesenicah začeli izdelovati mineralna vlakna v ploščah. Tovrstna strojna oprema je prav tako naročena v Avstriji. Glede na to, da v Škofji Loki Termika gradi velik obrat za izdelavo mineralnih vlakan, sem povprašal direktorja Izolirke, če bo tudi v prihodnosti dovolj dela za Izolirko. Njegov optimistični odgovor: »Povsod v svetu se dnevno veča proizvodnja mineralnih vlaken. Danska, na primer, ima 4,6 milijona prebivalcev, pa ima pet velikih tovarn za proizvodnjo mineralnih vlaken, a celotno proizvodnjo porabijo doma. Mineralna vlakna ščitijo proti požaru, prostori so akustični in zadržujejo obstoječo temperaturo. Dela bo za nas dovolj. Ni nobenih skrbi za prodajo mineralnih vlaken. Vse bomo lahko prodali na domačem trgu. Sicer pa izvažamo tudi v Avstrijo in Italijo, toda ne veliko.« V sedanjem obratu je veliko nihanje dnevne proizvodnje, ker žlindra ni vedno enaka kvali/tete. V novih obratih bo ta slabost odpravljena, ker bodo imeli lastno peč. Osebni dohodek zaposlenih v jeseniškem obratu Izolirke je razmeroma visok: poprečno znašajo OD 148.000 S din na zaposlenega. Ko bo steklo delo v novih obratih, bodo predvidoma sprejeli na delo 20 do 30 novih delavcev. J. Vidic KDOR OPREMLJA STANOVANJE IMA SKRBI TEH SKRBI PA BO MANJ, ČE S! OGLEDATE RAZSTAVO POHIŠTVA KI BO V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Od 9- Ho 20-m«'* 1<>«« 15 mu 1BB4 1SBB rh a TRGOVSKO :a»aanaan PODJETJE l»fc»Cf Drugi dttbormk, na nedavnih volitvah sem ti dal svoj glas v upanju, da bo tvoja beseda kaj zalegla. Ze celo pomlad se namreč vozim po cesti' ki povezuje — lahko rečem — najbogatejši občini v Sloveniji^ vendar pa je ta cesta taka, da sploh ne zasluži svojega miena. Zadnjo nedeljo sem šel s svojim avtomobilom in družino v njem pogledat, če je že ozclcnela Selška dolina. Omenjena cesta pa mi je pokvarila ves izlet. Še sedaj imam polna ušesa ženinih očitkov, zakaj nismo šli po cesti prvega reda in nato pri Jeprci proti" škof ji Loki. Verjel sem namreč napovedim, da bodo cesto začeli krpati že s prvim aprilom, pa je bil menda res samo prvi april; Zdaj pa smo že v drugi polovici aprila^ vreme je lepo, cestni delavci pa imajo gotovo dopuste po napornih zimskih dneh. Slišal sem tudi, da denarja za krpanje ceste med Kranjem in Škof jo Loko ni. Ker pa sem vesten davkoplačevalec, potem mislim^ da imam vsaj pravico vprašati, zakaj se moram voziti po luknjasti cesti, ki ji ni para v Slo-veniii. Če je cesti usojeno da bo ostala letos taka, kakršna je, potem izjavljam tukajt da ne bom kupil vstopnice za letošnje loške dirke. Po taki cesti že ne bom uničeval svojega avtomobila. In da ne bom krivičen do druge polovice ceste, ki spada pod kranjsko , občino, — letos se ne bom vozil na kranjske sejme! Seminar za uslužbence turističnih birojev Težko razumljiva odsotnost Zaradi precejšnjega zanimanja birojev na Gorenjskem za dopolnilno izobraževanje poklicnih turističnih delavcev se je Gorenjska turistična zveza v Kranju Odločila za enodnevni seminar. Namen tega seminarja, ki Je bil v sredo v Pod v inu, organizirala pa ga je Delavska univerza Radovljica, je bil, da uslužbence seznanijo o nalogah, ki jih morajo le-ti opravljati v turističnem biroju. Tako so bila na programu predavanja: Pristop do gosta in psihološki vplivi nanj, vloga in dejavnost turističnih informacijskih birojev in Mednarodna turistična gibanja. Seminar je bil izredno dobro pripravljen in nanj je Gorenjska turistična zveza povabila 30 turističnih birojev na Gorenjskem oziroma njihove poklicne turistične delavce. Vendar precej preseneča število udeležencev. Seminarja se je namreč udeležilo le 15 uslužbencev in od teh so celo nekateri turistični biroji poslali na seminar več turističnih delavcev. Tako se ga ni udeležil noben zaposlen turistični delavec i/. Radovljice, Bleda, Bohinja, škofje Loke itd. Skratka težko razumljiva odsotnost, posebno ker vemo, da naši poklicni turist ic.ii delavci večkrat izražajo željo po dopolnilnem izobraževanju. Morda bo Gorenjska turistična zveza imela »srečnejšo roko« na današnjem seminarju (sobota), ki so ga v Podvinu pripravili ca neprofesionalne predsednike in tajnike turističnih društev na Gorenjskem. A. Ž. Spored prvouiafskih prireditev Na Jesenicah so pripravili obsežen spored praznovanja prvega maja in 50-letnice ZKJ. 26. aprila bo v dvorani gledališča Tone Cufar na Jesenicah mladinska kviz oddaja. Organizira jo predsedstvo konference ZMS Železarne. Povabili so vsa večja podjetja v Sloveniji, domače srednje šole in višje razrede osnovnih sol. Ekipo mladincev bodo odgovarjale na vprašanja s področja zgodovine železarstva na Gorenjskem, s področja literature v delavskem gibanju in NOB ter zgodovine Skoja. 30. aprila bo v jeseniškem gledališču svečana akademija, na kateri bodo sodelovali: železarska godba, kmečka godba in zabavni orkester. Prvega maja zjutraj bo železarska godba igrala budnico od jeseniške bolnišnice do Rodine, hrušičanska godba pa od Hrušice do tromeje v Ratečah. Prvega maja ob 11. uri bo železarska godba igrala na Poljanah, popoldne pa bo tam občinstvo zabaval zabavni orkester. Na predvečer zmage se bodo pomerile ekipe jeseniških osnovnih sol v znanju iz zgodovine železarstva, delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v jeseniški občini. J. Vidic 500.000 za spomenik HE Moste pri Žirovnici je sklenila dodeliti 500.000 S din za obnovo spominskega obeležja padlim talcem v Mostah. Spominsko obeležje bodo namreč obnovili oziroma postavili novega. Poleg tega je kolektiv HE Moste nakazal 100.000 S din odboru za ureditev Finžgarjcve rojstne hiše v muzej. Skupno je za Finžgarjevo hišo zdaj zbranih okrog 10 milijonov S din, od tega je 6 milijonov izplačanih družini Knafelj za odkup Finž-garjeve hiše. še letošnje poletje se bo Knafljeva družina preselila v novo hišo, ki je že pod streho in stoji tik same Finžgarjcve domačije v Doslovičah. J. Vidic Mede G^Jbrijel-Gaber VELEBLAGOVNICA NlMllSI LJUBLJANA, Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za BLAGOVNICO ŠKOF J A LOKA: Natakarje (ice) Pogoj: Gostinska seda za nata-karje(ice), ali priučen(a) natakar(ica), poskusno delo za določen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja do 6. maja 1968. Nepričakovano hitro je v svojem 63. letu starosti preminil nosilec Partizanske spomenice in drugih odlikovanj Mede Gabricl-Gaber v Strahinju pri Naklem, že kot mladenič je bil naprednih idej in 1936 je postal zvesti član KP. Kot vse vrate ko-nnmistov je Lil tudi on v letu 1941. takoj na svojem mestu. Zbiral je orožje in borce za odločilni boj. Tako je bil tudi v vrstah prve kranjske čete, ki se je zbrala prav v Strahinju 26. julija 1941. in odšla pod Storžič. Na Dobrči je doživel prvi »partizanski krst«, ki ga nikakor ni demoralizirah Bil je borec čete krimsko-notranjskega odreda, šercerjeve brigade, sekretar partijske organizacije v škofjeloški četi, komisar Tončkovega bataljona, član štaba škofjeloškega odreda, član okrožnega komiteja za škofjeloško področje, komisar delavnic gorenjskega vojnega področja, sekretar po-Iilblroja štaba gorenjskega vojnega področja itd. Povsod je bil med borci znan kot neustrašen, odločen in tovariški. Na zadnjo pot ga bodo spremili iz hiše žalosti na pokopališče v Naklem v soboto, 26. aprila ob 16. uri. Prav danes bi moral biti na slovesnem sprejemu v Rib-nem skupno z vsemi predvojnimi revolucionarji Gorenjske, kar pa mu je usoda V zadnjem trenutku preprečila. K. M. Volitve v Iskri Kranj, 25. aprila — Danes so bile volitve v organe upravljanja združenega pod- delovne skupnosti; voliln3 udeležba je bila dobra. V kranjski Elektromchani' jetja Iskra, organizacij v se- I ki je poiovjca voUič zaključ> stavu podjetja in organov ' ]a volitve že do 8. ure. Ce- upravljanja delovnih enot. j lo{na udcte|tba volivccv je bi- Volilo je nad 16.030 članov I la 93-odstotna. • Potrošniki rjavega premoga! KJE IN KOLIKO BOSTE PRIHRANILI? Zasavski premogovniki Trbovlje so od 1. III. 1969 dalje občutno znižali ceno rjavega premoga — kosovca, kockovca in orehovca. Ker sta čas in količina izrednega znižanja omejena, vam svetujemo — POHITITE Z NAKUPOM! Po izredno znižani ceni lahko nabavite rjavi premog pri naslednjih trgovskih I podjetjih: 9 Veletrgovina KURIVO, Ljubljana # Trgovsko podjetje KURIVOPRODAJA, Ljubljana # Veletrgovina DOM (bivše KURIVO Maribor) # Trgovsko podjetje SMREKA, Maribor # Trgovsko podjetje KURIVO, Kranj f> KOVINOTEHNA, Celje, poslovna enota UNIVERZAL Jesenice • KOVINOTEHNA, Celje, poslovalnica 9 iiliiiiiaiittiiiiiittiitttiiiiiiiiiiiitiifiiitiiiiiiiiiifiiiiitiitiiaciiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiifiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iii>i>lllt,il1 Hlllill""1 1805 Včeraj in danes v Škof j i Loki Vrsta prireditev # Včeraj, v petek, 25. aprila, zvečer so v galeriji Loškega muzeja svečano odprli razstavo sedmih italijanskih likovnikov, slikarjev iz pobratenega mesta Medicina in njegove okolice. Slovesnosti, združene z Večerom sodobne italijanske poezije, ki ga je pripravila gledališka skupina Oder-galerija in na katerem je kot gost sodelovala znana slovenska gledališka igralka Majda Potokarjeva, sta se udeležila tudi župan Medicine Argento Marangoni in predsednik občinske skupščine Skofja Loka Zdravko Kr-vlna. V odmorih med recitalom — pesmi so interpreti-r;'li deloma v italijanskem, deloma v slovenskem jeziku — je obiskovalce zabaval kvintet Zvonček. f) Danes, v soboto, ob 18. uri bodo v škofji Loki odprli na novo ustanovljeni muzej NOB. Muzej so uredili v prostorih škofjeloške vojašnice. f> Zvečer ob 20. uri bo na prostoru pred zgradbo občinske skupščine centralna proslava ob 50 letnici ustanovitve ZKJ, ZSJ in Skoja. Program je zelo obširen in pester. Sodelovali bodo mladinski pevski zbor in recitatorji gimnazije iz škofje Loke, pihalni orkester ter recitator Jože Logar. O narodni preteklosti, o zgodovini delavskega gibanja in razrednih bojev bo govoril Boris Žilici I I. G. Tekmovale so ekipe prve pomoči Organizacije rdečega križa so v zadnjem času dobile nalogo, da skupaj s civilno zaščito usposobijo kar največ prebivalcev za dajanje prve Pomoči v primeru elementarnih nesreč ali vojne. Glavni odbor rdečega križa Slovenije bo maja organiziral republiška tekmovanja ekip prve pomoči. Na tem tekmo- vanju bosta sodelovali z Gorenjske dve ekipi in to ekipa mladih članov z Jesenic in ekipa odraslih članov iz Radovljice. Ti dve ekipi sta namreč na nedavnem medobčinskem tekmovanju v škofji Loki dosegli prvo mesto in s tem pravico do tekmovanje na republiškem tekmovanju. Radovljica — V soboto je odpotovalo v Ljubljano na zavod za transfuzijo krvi 40 stalnih krvodajalcev iz Radovljice *»a odvzem krvi. Izredno krvodajalsko akcijo je organiziral krajevni odbor RK Radovljica. V soboto oddano kri bo imela radovljiška občina v rezervi za primer elementarnih ali drugih nesreč. Po krvodajalski akciji so krvodajalci odšli z avtobusom na izlet v neznano. — J. V. TEKSTILNI CENTER RAZPISUJE PO SKLEPU SVETA javno licitacifo za prodajo tovornega avtomobila znamke CSEPEL D-413, letnik 1964. Izklicna cena N din 12.150 Licitacija bo 6. maja 1969 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor v prostorih Tekstilnega centra Kranj, Staneta Žagarja 33. Pred licitacijo morajo kupci položiti 10 % garancijo. Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Ljubljana, gradbeno vodstvo Jesenice nrffc'lsi ISt ^ triplex garaž, ki bodo dogra-" ' jene do konca meseca maja v naselju stolpnic pri gimnaziji na Jesenicah. Vse potrebne informacije dobijo kupci v uradnih urah na Stanovanjskem podjetju Jesenice, cesta Maršala Tita 18 (nad Kompasom), kjer se tudi sklepajo pogodbe o nakupu garaž. Na Trg revolucije v Kranju je štafeto mladosti prinesla Lidija švarc. — Foto: F. Perdan V počastitev 50 — letnice ZKJ, Skoja in sindikatov so v sredo popoldne odprli v kamniškem muzeju na gradu Zaprice stalno razstavo NOV in ljudske revolucije. Poleg predstavnikov kamniške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so se otvoritve razstave udeležili še predstavniki kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir in sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana — okolica Jože Drnovšek, (vig) — Foto: F. Perdan Trgovsko podjetje Murka Lesce, ki letos praznuje 15. obletnico delovanja, je v petek, 18. aprila, v Festivalni dvoran: na Bledu odprlo razstavo gradbenega materiala. Razstava bo odprta tudi med prvomajskimi prazniki, vsak dan od 10. do 18. ure. Zaprli jo bodo 5. maja. — Foto: F. Perdan , .r .----------------- -T," - - Razpis pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1969 Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« (v nadaljnjem besedilu: odbor) razpisuje v počastitev oblet- Sice osvoboditve mesta Ljubile manifestativno-tekmoval-o prireditev: XIII. POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« PROGRAM I PRIREDITVE SOBOTA, 26. aprila 1969 i Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« za moške, ženske in mekane skupine pionirskih odredov nižjih razredov osnovni Šol občin Ljubljane (od 1. do 4. razreda) v organizaciji Občinskih zvez prijateljev tnladine ljubljanskih občin. SOBOTA, 10. maja 1969 » 1. »Štafeta zmage« 3 X 1000 metrov za mladinske moške ekipe, ločeno za šole II. stopnje, za osnovne telesncvzgcj-ne organizacije in za vse druge osnovne organizacije: 2. »štafeta zmage« 3 X 600 metrov za mladinske ženske ekipe, ločeno za šole, za osnovne telesnovzgojne organ i-eacije in za vse druga osnovne organizacije; 3. »Tek prijateljstva« na 4226 m dolgi progi za moške idomače in inozemske mestne reprezentance. NEDELJA, 11. MAJA 1969 I 1. Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« na 10.000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe za vse osnovne organizacije, šole II. stopnje, odrede precjvojaške vzgoje ter (ra ekipe enot JLA in Milice ,—12. in od 17.-19. ure. Mednarodna izmenjava razstav je včasih dokaj problematična. Predvsem zaradi občasnosti in bolj ali manj spontanosti izmenjave, ki je le malokdaj zajeta v določen program. Zaradi tega prihajajo na Gorenjsko tuji likovniki občasno, nekateri na lastno pobudo kot nekakšni raziskovalci, drugi kot povabljeni gostje. Med prve štejemo tudi švicarskega slikarja in grafika Josefa Hauserja, ki je že razstavljal od 29. marca do 9. aprila na Jesenicah kot gost DOLIKA. V Galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavlja Hauser samo akvarele, čeprav je s seboj prinesel tudi nekaj oljnih slik. Akvareli so izkaznica svetovnega popotnika, saj je motive zanje nabiral vse od Ohrida, črne gore, Srbije do Maroka in Turčije. Zanimivo je, da ni tipičen krajinar, kajti v bero s teh popotovanj vpleta med lirične zapise krajinskih lepot tudi druge značilnosti in mikavnosti kraja: na primer Cigansko svatbo, Srbsko gostoljubnost. Konjski sejem v Ohridu, Turško pokopališče, Plesalke iz Berberije in Gu-edre, kakor pričajo naslovi Hauserjevih akvarelov. Z bogato paleto podaja značilnosti krajine. Vanjo se zagrize kot kmet s plugom, tako da bi mogli govoriti o slikarju, ki se ne more ločiti od zemlje, tiste zemlje, ki je začetek in konec življenja. Odkrito spregovori o svoji prisrčni in neizumetničeni misli, ki jo še podkrepi z odkritostjo resnične slikarske zavzetosti. Njegov opus je starejšega datuma in je zato povsem razumljivo, da je nekoliko zapoznel v svojem likovnem konceptu. Sicer pa je tudi slikar sam lansko leto obhajal šestdesetletnico odkar je bil rojen v Wyhle-nu v pokrajini Baden v Nemčiji. Zaradi političnih razlogov je emigriral v Švico, ki mu je sedaj druga domovi- na. Ustalil se je v Baslu, kjer je tudi obiskoval umetno obrtno šolo, študiral pa je tudi na berlinski akademiji pri profesorjih Meidi, Struberju in Hoferju ter do- segel mojstrski izpit. Doslej je razstavljal v Nemčiji, Franciji in Švici. Leta 1951 je prejel nagrado Hans Tho-ma južnobadens-ke vlade. A. Pavlovec Danes v kinodvorani v Stražišču Gostovanje moškega pevskega zbora DPD Svoboda Brežice Pred dobrim letom so stra-žiški pevci navezali stike z moškim pevskim zborom v Brežicah. Dogovorili so se za stalno koncertno izmenjavo. Tako je lani pred prvim majem 33-članski stražiški moški pevski zbor na povabilo občinskega sindikalnega sveta Brežice imel dva koncerta — enega v viteški dvorani v Brežicah, drugega pa garni-ziji JLA V Cerkljah. Takrat brežiški pevski zbor še ni bil tako številen. Zadnje leto pa se je tako okrepil, da so brežiški pevci začeli pripravljati že samostojen koncert. In tako se bo danes (sobota) 20. uri v kinodvora-niv Stražišču ta zbor prvič predstavil. Koncert bo posvečen 50. obletnici KPJ Skoja in sindikatov, hkrati pa pomeni vrnitev obiska straži-škemu pevskemu zboru ia nadaljevanje koncertnih izmenjav. Nocojšen prvi nastop pevcev iz Brežic zato nedvomno zasluži vso pozornost ne samo prebivalcev Stražišča, ampak Kranjčanov nasploh. A. 2. Letos je občinska skupščina na Jesenicah namenila temeljno izobraževalni skupnosti 7 milijonov N dinarjev, od tega bodo 5 milijonov N dinarjev uporabili za financiranje osnovne dejavnosti šestin osnovnih šol, ostala denarna sredstva pa so namenili štipendijam, investicijam, vzgojno-varstvenim ustanovam in drugim dejavnostim v občini. Na nedavni seji so odobrili finančni plan za leto 1969 in razpravljali o sredstvih, ki jih je dala republiška temelj no-izobraževalna skupnost za regresiranje poučnih izletov za učence osnovnih šol. Sklenili so, da bodo izvedli obvezno testiranje vseh predšolskih otrok in jih tako razdelili po zrelostnih stopnjah. Lani se je jeseniška gospodinjska šola priključila gostinski šoli z Bleda. Gojenke z Jesenic so poslale temeljno izobraževalni skupnosti več prošenj, da bi jim omogočili regrese na vožnjo, vendar jim niso ugodili, kajti take vrste regresi so namenjeni le učencem osnovnih šol. Osnovno šolo v Gozd Martuljku in Ratečah bodo z novim letom ukinili, šolo v Javorniškem Rovtu prodali, sredstva pa uporabili za gradnjo šole v Kranjski gori. D. Sedej ELEKTROTEHNA LJUBLJANA prodajalna Kranj, Prešernova 9 Hudi elektromotorje, merilne instrumente, instalacijski material ter predmete široke potrošnje v veliki izbiri KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Bcksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: 0 kokoši nosnice in piščance # krave molznice in tele ta # prašiče # koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra Le s težavo sem jo našla v novih blokih in med neštevil-timi stopnišči naselja v Šor-lijevi ulici v Kranju. Stanovalci so se šele pred kratkim priselili in se še ne poznajo. Prav gotovo bi bilo moje iskanje krajše, manj prehojenih stopnic bi bilo, če bi Angela še stanovala v Predosljah, od koder se je bila pred kratkim priselila. Tam jo najbrž pozna prav vsak, saj še do nedavnega ni bilo igre, pri kateri ne bi sodelovala. In to celih štirideset let. Sedeva si nasproti v njeni novi garsonjeri. Pohištvo je novo, v kotu stoji televizijski sprejemnik. Angela sklene v naročju roke in nato še enkrat vpraša, kdo sem. Razložim ji še enkrat, potem pa skromno vpraša: »Oh, ali je to potrebno? Zakaj pa ravno mene!« Morda je res čudno, kako sprašujemo ljudi o njihovem življenju ali o delu njihovega življenja. Igra je bila za Angelo Čimžar sestavni del njenega življenja. Težko je pravzaprav pripovedovati o svojem življenju. »Ali naj povem kar od začetka?« vpraša Angela in se malo presede, kot da mi bo morala pripovedovati dolgo in zanimivo povest. Iščem v njenem obrazu in kretnjah značilnost igralke, morda sled gledališča, ki mu je služila — čeprav podeželskemu — dolgo vrsto let. Pa ne najdem nič takega. Njene modre oči so prodorne, stroge. Strogi pogled pa cd časa do časa omili blag nasmeh. Nasmehne se s strnjenimi ustnicami in blagost nasmeha me spomni na znani nasmeh Elvire Kraljeve. Ali ste si kdaj zaželeli, da bi bili poklicna igralka?« jo »vprašam. »Oh, kako da ne. Samo, na kaj takega tukrat niti misliti nisem mogla. Pri hiši nas je bilo sedem otrok, starši pa »o nas komaj preživljali. Z enajstimi leti sem Angela Cimžar šla služit. Pasla sem krave. Celi dve leti.« Nato je bilo dve leti nekoliko bolje za deklico, ki takrat najbrž še ni pomislila na odrske luči, na šum občinstva v dvorani, na ličilo. Poslali so jo za hišno k baronici Zoisovi na Brdo. Delo ni bilo težko. Nato pa je s štirinajstimi leti prvič stala na podeželskem odru. »Tako se je začelo,« pravi Angola. Od takrat jo hram Tailije ni več izpustil. Privlačile so jo igrice, ne glede na to, kakšne so bile. Takrat so še bili ločeni po spolu igralci. Ali so igrale samo ženske ali pa samo moški. To za nas danes nerazumljivo pravilo so prekršili z igro stari in mladi. Angela Čimžarjeva je v tej igri, čeprav je bila še dekletce, nastopila kot stara žena. «Od takrat sem najraje igrala stare žene. Nekako ležale so mi take vloge, čeprav sem bila takrat še mlada, še danes so mi take vloge najljubše.« Ni pa samo nastopala na odru. »Bila sem orlica, kot se je takrat reklo ženam, včlanjenim v to organizacijo. V Predosljah sem vodila telovadno društvo. Sicer pa je to v kroniki natančneje zapisano. Morda imam še sama en zvezek tukaj . . .« Vstane in pogleda v omaro, vendar zvezka ni. »Veste v Predosljah pišejo kroniko, pa je tam vse, kar se tiče kulturnega življenja, natančno zapisano.« V Predosljah je bilo kulturno življenje med obema vojnama zelo razgibano, tako kot je tudi sedaj. Angela pravi, da so bile dramske skupine najtrdnejše, medtem ko so pevski zbori in drugi slabše delali.. Angela ni opustila igranja niti potem, ko je začela hoditi na delo v Kranj. Trideset let je delala v tovarni Sava. Po delu je še vedno našla čas, za delo v kulturnem društvu. »Včasih smo radi igrali. Večkrat so se vaje zavlekle pozno v noč — do ene ponoči smo vadili. Danes so vaje veliko bolje organizirane. Včasih smo sami na roke prepisovali svoje vloge, pa tudi vlog se nismo učili tako kot danes. Zdaj imajo igralci najprej bralne vaje, šele nato, ko vIoto znajo, gredo na oder. Mi pa smo kar z listi papirja takoj stopili na oder. ^Zato smo se igro tudi počasneje naučili. Prijetno pa je bilo vseeno.« »Najraje sem Igrala v komedijah in veseloigrah. Rada sem slišala, če so se mi ljudje smejali. Treme pa ta- ko nisem imela nikoli. Večkrat se nam je tudi primerilo kaj sila smešnega. Takrat se na odru moški in ženska nista smela poljubiti. Kasneje je bilo to dovoljeno, vendar pa so bila dekleta preveč sramežljiva. Zato je neki igralec prinesel svoji soigralki, s katero bi se moral v nekem prizoru poljubiti, škatlo bonbonov. Drugi igralci so bonbone v garderobi odkrili in planili po njih. Tlačili smo jih v usta, prav takrat pa je zame prišel čas za nastop. Bonboni so mi zleteli iz ust in planila sem na oder. Za odrom pa so se tako smejali, da sem komaj ostala resna, čeprav je bila igra žalostna.« Lani je Angela nehala igrati. Vendar pa vseh vezi z dramsko sekcijo v Predosljah ni pretrgala. Še vedno jo vabijo, naj jih pride pogledat ali naj gre z njimi na gostovanja. Ko je kulturno-pros-vetno društvo v Predosljah letos slavilo 60-letnico delovanja, so se ob tej priložnosti spomnili tudi svojih dolgoletnih sodelavcev, med njimi tudi Angele Čimžarjeve. Angela mi pokaže skrbno spravljeno priznanje, ki ji ga je podelilo kulturno-prosvetno društvo v Predosljah za požrtvovalno in nesebično delo v društvu. »Naj delajo še mladi malo, pravi Angela. Naj se uveljavijo, ml stari pa jim bomo pri tem pomagali. V Predosjlah je za to dejavnost še vedno veliko zanimanje. Drugega razvedrila ljudje nimajo. V kino morajo v Kranj. Televizija pa jih tudi ni priklenila samo na domači stol. Naše igre so bile vedno dobro obiskane.« »Ali vam kdaj pridejo na misel besede vlog, ki ste jih v teh štiridesetih letih igrali,« jo vprašam. »O, včasih pa. Ko sem po radiu slišala Klopčičevo Mati, sem skupaj z igralko ponavljala besedilo. Tudi sama sem namreč dalj časa igrala v Materi. Moram pa reči, da sem jo podala drugače, kot pa sem jo slišala po radiu, čeprav mi je bila ta tudi všeč. Zadnjikrat smo jo igrali pred kakimi sedmimi leti.« Angela pogleduie na uro. Najin čas je že skoraj minil. Mudi se ji v Predoslje. »Saj sem vam vse povedala, kajne,« se nasmehne. Ne vem, če se da delo celega življenja povedati v eni uri, vendar pa Angla čimžar skromno meni, da se da. Pa čeprav je bilo to delo pomembno ne samo zanjo, pač pa tudi za vse, za našo kulturo. L. M. O zariscu RAZPIS republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani ZA SPREJEM 150 UČENCEV V STROKOVNO ŠOLO ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI, V ODSEK ZA MILIČNIKE — KADETE Pogoji za sprejem: Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali 8-Ietno osnovno šolo — da niso starejši kot 17 let in mlajši od 14 let — da so telesno in duševno zdravi — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in — da niso v kazenskem postopku — da obvladajo slovenski jezik — da imajo pismeno privoljenje staršev. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Pouk na šoli se začne v septembru 1969 (datum bo objavljen) in traja tri leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do uniforme, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe Absolvent šole je opravičen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba Po končanem šolan ja se prizna absolventu srednja strokovna izobrazba. KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milke najkasneje do 20. junija naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 0,50 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o privoljenju staršev; 2. spričevalo o končani osemletni šoli. Tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj predlože spričevalo 7. razredči. Ob prihodu na izpit pa morajo kandidati prinesti originalno spričevalo o končani 8-letni šoli; % 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep; 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku; 5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri je to leto na šolanju Kandiati, ki bodo imeli izpolnjene vse pogoje po razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja i/, slovenščine psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v strokovm šoli za notianjc zadeve v Ljubljani — Tacen 48 v mesecu juniju. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajc prednost kandidati z boljšim šolskim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh. Vsa pojasnila daje strokovna šola za notranje zadeve Ljubljana, tel št. 51-737 ali 312-227 in postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA Koncert v Begunjah V psihiatrični bolnici v Begunjah so bili že večkrat koncerti za bolnike, ki so jih prirejala razna pevska društva in instrumentalni ansambli z Gorenjske in celo iz Koroške. 12. aprila je bolnico obiskal pevski zbor A. T. Linhart in instrumentalni kvintet »Gorenjci« iz Radovljice. Pod vodstom tov. Slavka Boicta in Franca Habja- na sta priredila uspel koncert narodne glasbe. Več kot sto bolnikov je z zanimanjem sledilo izvajanjem. Ponovno se je pokazalo, da sta P1*1* jazna beseda in lepo zapeta pesem kakor delček zdravlje* nja. Zato so bolniki vedno hvaležni raznim kulturnih skupinam, ki jih obiščejo. J. Z- --- Te dni i)p svetli RIM, 20. aprila — Bivši izraelski premire Ben Gurlon je v intervjuju za italijansko televizijo izjavil, da bi bilo zaradi miru na Bližnjem vzhodu »prav, če bi Izrael vrnil vsa zasedena ozemlja razen Jeruzalema«. LONDONDERY, 20. aprila — V Severni Irski je spet prišlo do srditih spopadov med nasprotujočimi si skupinami katoliških in protestantskih dem o ns t r a n tov. LJUBLJANA, 21. aprila — V počastitev 50-letnkce ZKJ Je CK ZKS pripravil slavnostno sejo. O petdesetih letih revolucionarnega boja ZKJ je govoril predsednik CK ZKS Franc Popit. SAIGON, 21. aprila — Enote fno so ponovno obstreljevale z raketami ameriško letalsko oporišče Dan Nang. p"leg tega pa so borci fno napadli še 35 ameriških in Kaigonskih vojaških oporišč in pri tem uničili eno največjih središč za urjenje saigonskih vojakov. AMAN, 22. aprila — Izraelsko letalstvo je spet napadlo različne cilje na jordanskem ozemlju. Medtem ko so doslej Izraelci zanikali, da njihova letala ne napadajo samo °pori£č palestinskih komandose v, pa so ob zadnji akciji Priznali tudi te napade. MARIBOR. 24. aprila — Predsednik Tito je 9 soprogo •ovanko depotoval na obisk na Pohorje. Pred tem se je Ustavil še v Rogaški Slatini, J£.ier sta ga pozdravila Stane Kavčič in Franc Popit. BEOGR\D. 23. aprila — fcbor narodov je na svoji zadali seji v tej mandatni dobi Potrdil imenovanje Mirka repavca za sekretarja za zunanje zadeve ter dr. Antona vratušo za njegovega najstnika. Moskva, 23. aprila — Tu 86 je začelo zasedanje sveta medsebojno gospodarsko Pomoč — sev. Zasedanja se • udeležujejo delegacije Bolga-itu, Madžarske, Mongolije, "bR, Poljske, Romunije, CSSR in SZ. BEJRUT, 24. aprila. — Po krvavih neredih, ki so terjali 12 žrtev ter več ranjenih, so v Libanonu uvedli izjemno stanje in policijsko uro. Demonstracije so pripravile levičarske stranke kot podpora komandosom in protest proti ukrepom, s katerimi hoče vlada preprečiti delovanje koniandosov. Na češkoslovaškem m ]• zgodilo tisto, kar smo že dolgo pričakovali — pravzaprav že od 21. avgusta lani, ko so čete varšavske peterice, v bistvu pa sovjetska armada, zasedle neodvisno in suvereno socialistično državo, ki Je začela popravljati blodnje in krivice »Novotnvjeve ere«. Neodvisno in suvereno državo, ki je hotela uresničiti socializem s »človeško podobo«. Prejšnji teden se je zgodilo torej tisto, kar smo pričakovali: prvega sekretarja KPč Aleksandra Dubčka so odstavili in namesto njega postavili voditelja slovaške partije Gustava Husaka. Storili so vse lepo in zakonito. Dub-ček, simbol januarja 1963, pomladi Čehov in Slovakov, je tako rekoč »s kapo v roki« sam ponižno prosil, naj ga razrešijo in priznal svoje »pomanjkljivosti«. Te pomanjkljivosti so hkrati bile Zbogom Dubček »pomanjkljivosti« Čehov ln Slovakov. Znane demonstracije ob hokejski zmagi ČSSR nad sovjetskim moštvom v Stockhol-mu so Rusi temeljito izkoristili. Poslali so Pragi ultimat in ta ultimat je med drugim zahteval tudi Dubč-kov odstop. Kaj vse je že vseboval ta ultimat, nI znano, a da je vseboval še dosti drugega, nI nobenega dvoma. V tej zvezi je zgovorno pisanje sovjetske revije »No-voje vremja,« ki je zahtevala popolno politično in moralno rehabilitacijo partijskih članov, ki jih je češkoslovaški tisk neposredno po invaziji označil za kolaboracioniste, klicanje na odgovornost tistih, ki imajo »partijske izkaznice«, pa se nočejo podrediti politiki vodstva (katerega — moskovskega?), pred- vsem pa nadzorstvo nad sredstvi javnega obveščanja. Za sovjetske voditelje je to najhujši trn v peti. Ne morejo trpeti tiska, ki bi drugače poročal kakor moskovska »Pravda«, sleherno drugačno pisanje ocenjujejo kot nntisovjetsko. Celo to Jih bode, če tisk (med drugim tudi jugoslovanski, ki hvala bogu ni pod njihovim nadzorstvom) priobčuje tudi kake druge komentarje in ne samo njihovih edino zveličavnih in »resničnih« nazorov in tolmačenj. Na plenumu, na katerem se je Dubček poslovil, čeprav je še vodno ostal član predsedstva KPČ, so veliko govorili o nevarnosti razbrzdanega tiska in desne nevarnosti, nič pa niso omenili levih reakcionarjev, ki bi hoteli tako kakor sodobni Metterni . »I.U -i -».■HI chi potisniti kolo zgodovine nazaj. To ne pomeni, da je Hu-sak predjanuarski človek. Pomeni le, da sta — kakor je zapisal komentator v »Delu« — polet in romantika januarja končana. Začenja se novo obdobje povsem novo politike, ki bo na ruševinah Novotnvjeve in Dubckove ere skušala najti sedanjim razmeram in problemom ustrezne odgovore. Ljudje in dogodki l':M!miHNiii» ^ to količkaj zanimalo,« J' Jal mehko. ^ Rovve se Je nasmehnil-veda me zanima, pa JLj. precej. Višjega insp«*1 Marigolda iščete, kajn«?' Peter Je trenutek JjjJJ potem pa prav tako P™ vprašal: »Ste to zade"^ ^ čajno ali pa veste kaj v tem?« Rovve Je skoro ne^ ,djj pokimal. »Zapustil b**|jifl klub,« je šepnil. »RadI-V deli Marigolda? Prav. mi sledite, vendar ne F ^ tro, kajti Dargijevl UjjJ \t sila nezaupljivi.« Med'"^. bil vstal. »Pridite za čez pet minut! Svoj imam v bližini. Krenl'^ desno in pojdite nekaj ^ naravnost, pa vas boC ^ tel.« Odšel je, ne da dal še kako pojasnilo*^ ter je brez besed stf1^ njim. W Tradicija tržiškega čevljarstva (13) Ponosni, a kmalu nepotrebni »cvikarji« Leta 1876 je bila v Philadelphiji v ZDA svetovna razstava, na kateri je bilo že lepo število^ raznih čevljarskih strojev. Razstava Je pomenila važen preobrat v ameriški in evropski Čevljarski industriji. Tako šivalne kakor tudi razne druge •troje so evropski strokovnjaki še izpopolnili. V teh je bila Mneriška obutev že skoraj vsa strojno izdelana. Le za natezanje zgornjih delov na kopita še ni bilo strojev, zato so bili »cvikarji«, ki so opravljali to delo, silno ponosni. Zahtevali so višje plače, ob ponedeljkih so izostajali od dela itd. Govorili •o, da brez njih industrija ne gre, da je bilo lahko izumiti •ivalne in druge stroje, »toda stroja, ki bi mogel posnemati Vs« ročne gibe, ki jih mora opraviti čevljar pri natezanju (cvikanju), takega stroja pa ne bo nihče izumil.« Pa vendar •c Je pojavil tudi tak stroj. J.E.Matzeliger (1850—1880) i* delal v čevljarski tovarni v Lvnu v ZDA pri stroju za skozi-šivanje podplatov. Začel Je razmišljati o stroju za ■cvikanje«. Ko se mu je dobro posrečil prvi lesen model, je napravil še dva iz kovine. Ko je delal že četrti mo-jj®l, je stroj dal patentirati v ZDA in v Nemčiji, Izumitelj je umrl ileta 1880, star komaj 30 let. Njegovo deio se je nadaljevalo, se stalno az-Poponj cvalo in leta 1883 so r°čni »cvikarji« nekaj takih strojev celo razbili. Kljub te-P&U pa so ti ročni »cvikarji« postali najprej v Ameriki in kmalu za tem tudi v evropski čevljarski industriji počasi povsem nepotrebni. Iz katerih od navednih prvih strojev v čevljarski industriji je bil sestavljen strojni park v tržiški tovarni Ohr - Demberg, tega ne vemo. Gotovo pa le iz najpotrebnejših za tedanjo proizvodnjo. Kakor marsikje, so se tudi v podjetju Demberg pojavile začetne težave. 2e po nekajletnem poslovanju je 21. X. 1877 umni Kristijan Dember-gor, star točno 27 let, Njegov nagrobnik je na tržiškem pokopališču zdaj še ohranjen. Ker se družabnik Ohr ni dobro izkazali pri vodstvu podjetja, ga je F. Demberger odslovil in iskal novega družabnika. NASTANEK ZDRUŽENIH TOVARN MALLY — DEMBERGER Takrat je nastopil v Tržiču zelo napreden mož Kari B. Mallv, po domače Bon-celj. Po očetu je prevzel us-njarno (sedaj Runo). 2e v tisti dobi je izvažal usnje v Galicijo, na Madžarsko itd. Ker je videl možnost za iz-poriščanje usnja druge in tretje vrste v čevljarski tovarni, se je povezal s F. Dember-garjem, ta pa je prav tako videl *Mallyju zelo koristnega družabnika za podjetje. K. B. Mallv je kot energičen, iniciativen družabnik kmalu sprevidel, da so prostori v Firbarjevi hiši pretesni, zato je kupil na sedanjem Trgu svobode v Tržiču dve hiši, jih podrl in zgradil dvonadstropno pročelje in dva trakta na dvorišču. V pritličju in v prvem nadstropju je namestil čevljarski obrat, na pročelju pa je bila firma v nemškem jeziku: Vereinigte Schuhfabriken Mal!y - Demberger, NeumarktI. Firma je bila protokolirana 31. 1. 1884, potem pa se je obrat preselili iz Firbajeive hiše v nove prostore na bivši glavni trg v Tržiču. Delalo se je od 6. ure zjutraj pa do 6. ali 7. ure zvečer z enour-nim opoldanskim odmorom. C. B. Madlv je obrat tudi strojno opremil, kolikor je bilo seveda v tisti dobi mogoče. Po razstavi v Philadelphiji leta 1376 so začeli čevljarske stroje uvažati v Evropo in jih tudi izpopolnjevati. Razumljivo je seveda, da so v obratu Mali!y - Demberger bili še ob koncu 19. stoletja zaposleni »cvikarji,« čeprav so že imeli stroje za skozi-šivanje podplatov, za zabijanje s klinč-ki itd. Za obrat je delalo razen okrog 120 delavcev v obratu samem še blizu 300 čevljarjev na domovih v Tržiču in vsej okolici. Za izdelavo ducata (12 parov) obrnjeno šivanih čevljev je bila plača: Od navadnih po 1,30 goldinarjev, za finejše izdelane pa po 2,50 do 3 godina r-je. Takrat so izdelovali čevlje — ženske in moške — na ravna kopita, ne tako kot danes, se pravi posebej za de- . sne in posebej za leve noge. I Sele pozneje so bila na sploš- no uvedena anatomična leva in desna kopita. Bolj navad* dno obutev so prodajali največ židovskim trgovcem v Ga« licijo majveč v Lvov in Krakov. Ker so morali biti čevlji za prodajo Zidom zelo poceni, se tudi na kakovost ni moglo gledati. Tovarna MaLly - Demberger se je že leta 1876 udeležila razstave čevljarske industrije v Bernu in tam prejela častno diplomo. Prav tako odlikovanje je prejela leta 1882 na industrijsko-kmetij-ski razstavi v Trstu. Ta razstava je bila ob 500-lotnici, ko je Avstrija dobila Trst. Andrej Tisler i si Gorenjski kraji in ljudje • .r ........ , .............r.,.,........,...r...l....>i|-<'; TV SPORED ZA NASE DELAVCE Predstavniki jugoslovanske televizije so se skupaj t diplomatskimi predstavniki v zvezni republiki Nemčiji pogovarjali s predstavniki nemške televizije o televizijskih oddajah za naše delavce, ki so na delu v ZR Nemčiji. Jugoslovanska oddaja bo na sporedu dvakrat na mesec, pripravljala pa jo bo zagrebška televizijska hiša. Podobne programe že imajo italijanski, španski grški in turški delavci. JUGOSLOVANSKI AVTOMOBILIZEM Jugoslovani so lani na novo kupili okoli 111.000 avtomobilov, medtem ko so jih leto prej 90.000. Po ocenah zveznega sekretariata za gospodarstvo bo letos kupcev še več. Jugoslovanski trg naj bi po teh ocenah kupil okoli 120.000 avtomobilov. Domača avtomobilska industrija bo izdelala okoli 90.000 vozil, za ostalih 30.000 osebnih vozil pa se bore največje evropske in japonske avtomobilske tovarne. ŽALOST UBIJA Ljudje ne umirajo od žalosti samo v sentimentalnih zgodbah, pač pa obstajajo močni medicinski argumenti, da žalost res ubija. O tem pojavu je pisal v zadnji Številki britanski medicinski časopis. Znanstveniki so ugotovili, da je 200 vdovcev izmed skupaj 4400 vdovcev umrlo šest mesecev po smrti svoje žene. Ta številka Je za 40 odstotkov višja od smrtnosti oženjenih molkih iste starosti. Sedemdeset vdovcev je umrlo zaradi srčnih bolezni, petdeset pa za isto boleznijo kot njihove žene. Izguba zakonskega tovariša po mnenju zdravnikov še poslabša tiste dejavnike, ki vplivajo na tolezen. Med drugim zdravniki tudi menijo, da pofaraa čustvena napetost hitrejši utrip, deluje na llvcevj« bi srčno mišico. Podatki med drugim tudi kažejo, da se vdov« po smrti svojih mož mnogo bolje drže kot pa vdovci. 1 PLAČE MORAJO BITI Maršala na Siciliji velja za najbolj siromašno mesto tega italijanskega otoka. Župan Maršale je moral pred kratkim iz svojega žepa dodati plači 225 uslužbencem občinske uprave. Župan in nekaj občinskih svetnikov je moralo z'a posojilo pet milijonov lir neke banke jamčiti s svojim premoženjem. Tako so lahko izplačali vsakemu občinskemu uslužbencu predujem na plačo za zadnje tri mesece. Marsaia ima okoli 81.000 prebivalcev. Nima nobene industrije in živi izključno od vinogradništva. Mestna uprava ima trenutno okoli 800 milijonov dolga. Vodoravno: 1. miren, ravnodušen človek, 6. južnoameriška stepa (orig.), 12. kipar italijanskega porekla, ki je živel dalje časa v Ljubljani, izdelal za ljubljanske cerkve baročne oltarje in njegovo delo je tudi znameniti vodnjak na Mestnem trgu (Francesco, 1698—1757), 13. mestece ob reki Narbada v severno-vzhodni Indiji, 14. kratica za zagrebško tovarno perila (konfekcija), 15. glavno mesto države v severni Afriki, 17. grški bog divjega vojskovanja, 19. glavno mesto države v severni Afriki, 20. gora na Notranjskem z relejno postajo TV, 22. upornik, 25. manira, 28. ime slov. komponista in dirigenta Leskovica, 29. letoviško mesto na severu Istre, 32. odžagan kos debla, 33. okljuka, cestni zavoj, 34. ptice roparice, 36. drugi izraz za mačko (množ.), 37. samec domače pernate živali. 1 T— i— s 1- • 9 lO- 11 13 • iT™ m 1« Ti" p 49 W 21 ZJ 2* u ž* H 1 2» so : B 32 U w 3* utii"! r 'inHBg«aau»^—..sa Miha Klinar: Mesta, ce** * razcestja III. DEL 221 Navpično: 1. srbsko moško ime, 2. tovarna trakov v Ljubljani", S. priimek dinastije v Srbiji v £IX. st. (Miloš, MIlan, Mihailo, Aleksander), 4. kratica za »jbidem, ravno tam«, 5. nenadna smrt, 6. vrsta plevela, 7. ozvezdje, 8. skupno Ime za Tunis, Alžir in Maroko, 9\ naziv za \x>rca, ki se je udeležil upora proti okupatorju takoj od začetka, 10. starožidovski kralj, 11. žar, 16. skrajšan veznik, 18. naprave za pridobivanje soli, 21. mestece v jugozahodni Madžarski, kl ga je 1. 1566 branil Nikola Zrinski pred Turki in padel 8 posadko vred, 23. ščit, varstvo, 24. butec, tepček, 26. reka pa Dolenjskem, 27. enaka samoglasnika, 29. kratica za »normativ«, 30. s r boli rvat sk i kazalni zaimek, 31. tonotski način, 35. kratici znanega slov. čebelarja. »Kaj je rekel, da se kmetje na y n-.{JpiraJo gospodi, jemljejo graščakom zemljo, sekajo JUiovih gozdovih, terjajo nekakšno svojo svobodo in Pr »Tako je rekel!« h P^'Wi • ; »In to naj bi bilo po učiteljevo ™ m oblasti?« »Ja, tako je govoril!« m r^vj^ ^ ' »Torej je kmetom odrekel pravic«> "» svobode?« »Ce po pameti premisliš, prav t0 Ljjr*'« »Notranjske kmete je imenoval ra* jd>) «»ini , »In bedake, ki mislijo, da si bodo,0t^ »Ponekod so se te dni spravili ^ «veno posest duhovnike.« ^"^hl § »Pa saj to je natisnjeno tudi « j* SniSi Sfm bral: V Gorjah pri Bledu so izgnali avstrija^ In v Kranj- ski gori prav tako!« »Kaj ne poveš?« kI/' oklica]; r , ' »V Vinici na Belokranjskem so * 1 svojo državo! Že tretji dan si vladajo sami!« »Pa jih bodo pustili?« piM časnil,.u »No, republiki so prisegli! Tako^aJo> ""ih, pa najbrž vsega niti ne pišejo, marveč samo "gjiJjVIl in^^o občinski in okrožni narodni sveti pokorni Na . pjene ukaze, ker si nekateri svob£»l0 r^ ^»^jemljejo po njene ukaze, xer si neKaieri =»vw !a|ov. avstri- i J J p tvoje. Ponekod odstavljajo in izganJ >^ AnJske oficirje 1J. i:t-__J___xx„:» „ „1__.„cVirtli. * F^tlKt NaI"Odni r«n™r JaIT Pešajo samo 'b^s',yJVi^ Je xuui iz krajev okrog belokranjskega SeJ^«% £**a in Gorenj- skega, kjer so mimo napadov na Borjansko žup- nišče, farani znesli svojo jezo tudi na župnišči v Smartnem pod Šmarno goro in v Vodicah, od župnikov pa zahtevali, da morata pri priči zapustiti njihovo faro. Pa tudi v Sentlovrencu na Dolenjskem, na Igu, v Dolenjskih Toplicah, na Fari pri Kostelu se je te dni nekaj podobnega dogajalo. »In to je najbrž šole začetek. Na Hrvaškem je baje še huje! Tam se zeleni kader ni samo skrival, marveč je skupaj s kmeti obračunaval in poravnaval stare račune z gospodo. Baje ni noči, da ne zagori kak dvorec in graščina. O napadu na Trakoščan in na Nove Dvore pri Klanjcu poroča tudi .Edinost'. Pa tudi gosposke glave padajo, a gosposko zemljo razdeljujejo kmetom, češ: vaša je, vi jo obdelujete, vi se mučite, jo sejete, žanjete, zato imate pravico tudi do sadov, ki jih daje!« »Tako bi bilo pravično!« »Pravično, pravično!« »Tudi pri nas bi lahko vzeli zemljo baronici VVinklerjevi! Nje tako ni tu razen poleti in v času pridelkov.« Take misli se dramijo v tistih, ki delajo na baroničinih posestvih in gozdovih, oziroma so delali pred vojno, želja, da bi posnemali hrvaške kmete in kmete s Krškega polja. Verjetno bo tudi tu kmalu zavrelo, a na jugu okrog Gorice in v Goriških Brdih še bolj. Tudi tam so kmetje s svojimi sadovnjaki in vinogradi redki, a še ti imajo slabšo zemljo kakor tamkajšnji grofovski in baronski veleposestniki, ki jim zemljo obdelujejo revni briški koloni. »Toda ali ni borjanski učitelj govoril, da oblast takih reči ne bo dovolila, a če bi kako skupino obsedla neumnost, da bi si hoteli prisvojiti zemljo, ki ni njihova, jih bo pregnala narodna straža.« »Narodna straža? Andrejevi?« »Kajpak, Andrejevi!« »In, mislite, da bi Andrej potegnil z gospodo?« »Po obnašanju zadnjih dni, bi!« »Hm, ne vem. Nisem tako prepričan. Uršičevo je vzel. Uršičevi pa imajo v družini kar dva rdeča, Jakoba, ki je bil v Rusiji, in ono, ki je poročena z Nemcem, in je bila, kakor pravijo, socia-listka. Baje še vedno dobiva brezbožne časnike. Tudi Andrejeva žena je bila precej pod njenim vplivom. Slišal sem jo, ko je rekla, da se kakor sestra prišteva k socialistom.« »Ja, dokler je bila sama, razen če bo v zakonu pela puta in ne petelin!« Ugibanje bi se nadaljevalo, ko bi prav ta hip v vas ne pridir-jala skupina jezdecev. »Tem pa se mudi,« se ljudje umikajo s ceste. Cesta je v trenutku prazna. Samo patrulja narodne straže, ki že ves čas slovesno patruljira po cesti od poveljnikovega doma, od koder je slišati ples in harmoniko, ostane na robu obcestnega Jarka, ki ni samo navaden odtočni jarek, marveč je še vedno obcestni strelski jarek in spomin na vojno v teh krajih. »Hej, umaknite se vendar, da vas divjaki ne poteptajo,« vzklikajo ljudje, toda straža jih ne posluša, kakor da se hoče postaviti in dokazati, da je čuvar reda, miru in oblasti in da se lahko vtakne v vsakogar, če se ji le zahoče. »Stojte,« kriči eden od stražarjev, pa bi mu ne bilo treba ker so jezdeci že zmanjšali drnec in se, čim so zagledali pred seboj patruljo, ustavili in ne da bi se pustili vpraševati sami takoi vprašali. ' . J »Kje sta župan in poveljnik?« Na obrazih jezdecev je zapisano razburjenje. »Kaj bi radi?« »Povejte, kje sta! Ne smemo izgubljati časa!« »Mar ne veste, da poveljmk praznuje poroko, a župan, kakor se spodobi, svatuje. Ne bomo ga vznemirjali za prazen nič!« »Ne gre za prazen nič! Takoj moramo govoriti z njima!« teriaio jezdeci. J »O čem?« sta stražarja patrulje radovedna. »Je taka skrivnost da bi je midva ne smela slišati?« »Zvedela bosta, ko bo čas,« se vodja jezdecev ne zmeni za radovednost patrulje, marveč se požene s konjem naravnost proti hiši, okrašeni z mlaji in slovenskimi zastavami, iz katere je slišati veseli svatbeni raj, muziko, smeh, vzklikanje. Tudi ostali trije jezdeci se poženejo za prvim, za njimi pa pritiska ljudska radovednost k ženinovi hiši. »Nekaj se je zgodilo, da hočejo župana in Andreja.« »Pa ne da bi prišlo do kakega punta?« Tako ugibajo ljudje in se pri sebi že opredeljujejo, kam bodo stopili: ali na stran Narodne straže ali na stran puntarjev. Lahko pa se tudi zgodi, da bo Narodna straža sama stopila med puntarje in terjala, da bo nova oblast taka, kakršno si želijo ljudje, taki, ki imajo samo delovne roke, in taki, ki imajo premalo zemlje, da bi jih preživljala. Razdelitev cerkvene in grofovske zemljiške veleposesli med kmečke dninarje in kolone, ki to ogromno posest obdelujejo ali delajo v cerkvenih in drugih veleposestniških gozdovih, bi zagotovila, da bi ne bilo nikomur več treba za delom in kruhom v tujino. Ce bo nova oblast res njihova, potem bo morala poskrbeti tudi za take, ki so bili v predvojnih časih v tem gorskem svetu odveč in so morali nositi prodajat svoje delovne roke v nemške, francoske in belgijske rudnike ali pa celo čez morje, kamor so odhajala predvsem dekleta. Zdaj bo drugače, moralo bo biti, če bodo vzeli tistim, ki ne delajo in imajo preveč, in dali nam, ki delamo, a nimamo ničesar!« »Taki oblasti bi potem res lahko rekli, da je naša.« »Take oblasti nikoli ne bo!« »Zakaj ne, če bi si jo postavili sami?« »Mi bi jo postavili, vzeli pa bi jo tisti, ki bi jim jo v našem imenu izročili. Oblast je volk, ki menja dlako, a čudi ne.« Toda takih črnogledov je med vaščani malo. Verujejo, da bodo spremembe, ki jih napovedujejo, njim v prid. Peter Jovanovič riše za vas Le kako naredijo te knjige? Pa kako lepe slike so. — Tine, le skrpno ravnaj z njimi. Veliko truda je namreč potrebno preden knjiga zagleda beti dan S planinci v hribe Bila je lepa nedelja. S sošolci in tovarišem upraviteljem smo se odpravili na Ka-lišče. Pot se je že v dolini začela vzpenjati. Sprva sem bila vesela in sem skakala po hribu navzgor. Gozd okoli poti je bil lep in poln svežega zraka. Hodila sem z dvema pri- Kraljeva Indijka Za indijske obrambe je značilno, da črni fianketira kraljevega (pri damini indijski pa daminega) lovca in šele nato poseže s kmeti v borbo za središče. Ponavadi črni uspe blokirati bele kmete v središču in belemu ostane le neznatna terenska prednost. Danes si oglejte kraljevo indijko: 1. d2 — d4 Sg8 — f6 2. c2 — c4 g7 — g6 3. Sbl - c3 Lf8 — g7 4. e2 — e4 d7 — d6 5. Sgl - f3 Sb8 - d7 6. Lfl — e2 e7 — e5 7. 0 — 0 0—0 Beli ima sedaj tri možnosti: jemati kmeta na polju e5, blokirati središče s potezo d4 — d5 ali pa ne eno ne drugo, temveč vzdrževati napetost v središču. Za katero varianto se bo odločil, pa je odvisno od igralca jateljema, ki pa sta se že na polovici poti utrudila. Tudi mene je strmina kmalu začela zdelovati. Komaj, s pomočjo sošolcev, sem se privlekla do hišic, v katerih so poleti bivali planinci. — Na #planoti je pihal veter in malo je manjkalo, da se nisem prehladila. Potrudila sem se in se vendarle povzpela do vrha, do koče. Od tam se nam je odprl zelo lep razgled po preddvorski okolici. V koči smo nekoliko počivali. — Kdor je imel še dovolj moči, je lahko odšel na Stor-žič. Ker sem bila utrujena in ker je bil veter premočan, sem se odločila, da raje počakam na KaJišČu. Ogledovala sem si okolico in stikala po grmovju. Prijatelji so med tem že dosegli vrh, videla sem jih lahko S prostim očesom. S KališČa smo jih odšli čakat na Sedlo in se od tam skupaj z njimi odpravili proti Zaplati. Hodili smo pod malim Grintavcem in kmalu prispeli do koče v Hudičevem borštu. Trava tamkaj je bila suha in dričali smo se, da je bilo veselje. In potem je prišla tista skoraj najdališa pot na Sv. Jakob, od koder smo se napotili proti domu. Marjana Kramberger, 7. razred osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Laž ima kratke noge Hodila sem v 3. razred osnovne šole na Bledu. Stara sem bila devet let. V šoli smo imeli glavni odmor. Reditelji so razdelili malico. Medtem, ko smo jedli, je stopila v razred tova-rišica in nam povedala, da nam četrta ura odpade. Vsi smo bili zelo veseli. Niti pojesti nismo utegnili. Hitro smo pobrali svoje torbice in stekli iz šole. Moja sošolka Dragica me je prosila, naj odidem k njej domov, da se bova igrali. Ni mi bilo treba dvakrat reči. Sklenila sem, da grem z njo, ko pa se bo začelo mračiti, se vrnem domov. Na travniku za njihovo hišo sva se igrali. Spletali sva venčke in se lovili, čas je hitro tekel, še opazila nisem, kdaj se je zvečerilo. Šele ko so pri sosedovih prižgali luči, sem se zavedla. Zbala sem se, kaj mi bosta rekla očka in mamica. V velikem strahu sem začela iskati izgovor. Slednjič sem ga našla. Sklenila sem, da bom rekla tako- Ko se zmrači Prav počasi se sonce poslavlja od hribov nad vasjo. Stojim na enem izmed njih in opazujem vas pod seboj. Ko sonce zaide, se vas začne počasi zagrinjati v mrak. Naša hiša, zadnja v vrsti, najprej začuti korake bližajočega se mraka. Večer je kakor človek, ki hoče, da so mu vsi pokorni. Začno se prižigati luči. Prav počasi, skoraj neopazno, Gostfe iz tuje dežele Že pred desetimi leti se je Kranj spoprijateljil z angleškim mestom Oldham. Kranjčani gredo večkrat v Anglijo, Angleži pa pridejo k nam. Velika Britanija je razse-žen otok. Njegovo glavno mesto je London. Oldham pa je industrijsko mesto, ki irna nad 100.000 prebivalcev. Angleži svoj prosti čas izkoristijo v parkih in na športnih igriščih. Nedavno tega je njihov mladinski pevski zbor gostoval na naši šoli. Ob štirih popoldne se je začel koncert. Pevce je v imenu učencev in staršev pozdrav/1 naš tovariš ravnatelj. Poslušali smo pevski zbor in pihalni orkester. Obiskovalcev je bilo zelo veliko. Na koncu je preddvor-ska folklorna skupina odplesala nekaj plesov. Koncert mi je bil zelo všeč. Želim, da bi se z mladimi pevci Iz prijateljskega Old-hama še kdaj srečali. Mateja žgajnar, 4. b razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor S šolskih postaja temneje. Narava se pripravlja na spanje. Tudi jaz sem del narave, zato odidem vsak večer spat. Upoštevati moram njene zakone, sicer bi postal nekdo drug. Hiše so kakor kocke. Skozi njih okna prihaja svetloba. Drevesa mečejo sence okrog sebe. Bolj so podobna možem, z dolgimi rokami, ki te vsafk čas lahko pograbijo. Toda ne bojim se. Še naprej stojim, opazujem in napenjam že trudne oči. Narava počasi zaspi. Vse luči v vasi so prižgane. Tu in tam zalaja pes na poznega popotnika. Potem okolico zajame tišina. Utihnejo tudi moje trudne misli. Spat odhajam. Majda Jančič, Zvirče 28, Tržič le: »Dečki so v šoli razgrajali, zato je tovarišica zaprla ves razred.« S strahom sem se poslovila od Dragice in odšla. Na poti proti doma se mi je zdelo, da vse za menoj vpije: Laž ima kratke noge! Laž ima kratke nogel Kmalu sem prišla do domačega praga. Tresoč se od strahu sem pozvonila. Odprl je očka. Začudeno in zaskrbljeno me je pogledal in vprašal, kje tako dolgo hodim. Bila sem v zadregi. OblUa me je rdečica, niti besedice nisem mogla spraviti iz ust. Ko me je ponovno vprašal, sem mu odgovorila: »Dečki so v šoli razgrajali, zato je tovarišica zaprla ves razred.« Očka je dejal, ves začuden: »To pa ni prav. Morala bi kaznovati le tiste, ki so razgrajali. Odšel bom v šelo in se pritožil.« Pogledala sem ga izpod oči in tiho, skoraj proseče dejala: »Ne očka!« — »Zakaj ne?« me je začudeno vprašal. »Saj vedno govoriš resnico in mislim, da tudi sedaj!« Potem me je poklical k sebi in mi dejal: »Lili, pokaži nosek!« Tresla sem se od strahu. »Mehek je, mehek,« je dejal. »Torej si lagala.« Pritrdila sem mu, ne da bi ga upala pogledati. »Tokrat naj ti bo, a vedi — nosek vse odkrije, kadar praviš neresnico, laže, laže, vpije,« je rekel očka. Lilijana Makovec, 8. b razred os. š. Simon Jenko, Kranj Veter Ko ste prvič slišali šum vetra, ste šli mimo njega. Zagledali ste se v javorove liste, zagledali v sonce, ki je živelo v naših telesih. Strmeli ste s pogledi, z njimi, ki ubijajo srečo. Ne storite tega še enkrat! Vrnite mi moč, da slišala bom, kako poje veter o svoji srečit kako poje mi o življenju — zakaj jaz ne živim. LILA Pustna nedelja Vojna se je bližala koncu. Nemci so hoteli partizanom zadati še zadnje udarce. V Poljansko dolino so pripeljali celo topove. Iz Volče so z njimi streljali proti Delnicam in Javorjem, kamor so si sami le poredkoma upali priti. Bilo je na pustno nedeljo, 11. februarja 1945. Moja mama je vstala, poskrbela za enoletnega bratranca Jožeka, potem pa skupaj z njim sedla pa peč. Naenkrat je tišmo prekinil močan pok. Vrata in okna so se sunkoma odprla, vsa hiša je bila v „dimu. Sneg, pomešan s prstjo, je ležal po tleh sobe. Mama je Zgrabila Jožeka, skočila s peči ln stekla proti kleti. Prestrašena je klicala domače. Iz hleva sta pritekli njena mati m teta, babica pa iz grape, ^aiftor je Šla po vodo. Tedaj je moja mama opazila, da ima roko in nogo oblito • krvjo. Soseda, ki sta jo hrup ln razdejanje privabila bliže, je mojo mamo štuporamo od' nesla domov. Obvezali so 1° ln JI postlaU pri peči. Naslednji dan so jo odpeljali k zdravniku v Škofjo Loko. 1* roke so jI potegnili drobeO mine, kaj je bilo z nogo, P* se danes ne ve. Vsi, zlasti pa moja mam* so bili zelo prestrašeni, a srečni, ker nI bilo smrtnih žrtev. Hajka, med katero *• je zgodilo tole, še ni bil* končana, trajala je skoraj dO konca vojne. Mnogi so tisti* krat izgubili življenje, mnogo hiš se je spremenilo v pogo* rišča. Delnice in sosednje vasi so bile zelo razdejane. Vsa naša družina želi, da hI nikdar več ne bilo vojne. Marjan PeternelJ, 4.b raz*"« osnovne šole Trata Omleta iz mesnih ostankov Potrebujemo: 1 do 2 jajci, pol žličke pecilnega praška, mleko, moko, začimbe, mesne ostanke (pečenka, klobasa, slanina, gnjat, sir) in maščobo. Iz jajc, moke, pecilnega praška, mleka in soli napravimo gostejše omletno testo. Jajca ubijemo cela aH pa iz beljakov stepemo sneg in ga primešamo testu. V testo umešamo na kocke zrezane mesne ostanke, začinimo po okusu in glede na vrste mesa (čebula, česen, muškatni orešček, zelen peteršilj, limonina lupinica, jušna začimba v prahu). V večji ponvi segrejemo maščobo, vlijemo nanjo testo in na slabem ognju lepo zapečemo. Nato previdno obrnemo na drugo stran. Ponudimo narezano kot torto z zeleno solato. Red v kopalnici Nič ni bolj odbijajočega kot stopiti v umazano kopalnico in nič ni sramotnejšega, za gospodinjo, če v tako kopalnico stopi gost. Ni ravno treba, da je kopalnica luksuzno opremljena. Vendar mora biti vedno brezhibno čista. Nesnažna tla, polno las v umivalniku, na pol izpraznjene tube raznih krem na polici, umazana brisača, raztresen toaletni papir — vse to pomeni, da je gospodinja slaba. Začnimo kar pri tleh. če imamo po tleh ploščice, potem je čiščenje zelo enostavno. Najboljše so pološčenc plošče. Ploščice brez leska so sicer cenejše, vendar jih je prava muka čistiti. Nekatere gospodinje jih mažejo s parketno pasto, vendar na takih mastnih tleh kaj rado spodrsne. Stene kopalnice so navadno do višine dobrega metra pokrite s ploščicami. Pri improviziranih kopalnicah pa si lahko pomagamo z oljnato barvo ali s posebnim kitom. Nega nog pred poletjem Pomladanski kostim malce moškega kroja. Ovratnik ima malo večje zaobljene zavihke. Jopa se zapenja na tri gumbe. Kostim krase obšivi. Krilo je rezano v zvon. Spodaj se n»si bela bluza srajčnega kroja. Rožasta kravata je iz svilenega sifona. še malo pa bomo začeli nositi že čevlje, ki imajo zadaj prosto peto. Zima in športni čevlji sta na še tako negovanih nogah pustila svoje sledove Zadebeljeno kožo pa ni prav nič lepo videti. Če se je sami ne moremo lotiti, raje obiščemo pedikerja. Sicer pa je treba vsak dan posvetiti nogam nekaj minut Marta svetuje D. V. iz Kamnika — Redno berem vašo rubriko, vendar do sedaj še nisem opazila, da bi svetovali tudi obleke za nosečnice. Rada bi vas prosila, kako naj imam ukrojeni dve obleki. Zelo mi je všeč kombinacija gladkega in kari ranega blaga. Stara sem 20 let in imam svetle lase. Visoka sem 169 cm. Marta odgovarja — Za vas sem izbrala tri modele prikupnih oblek. Vse tri imajo živolek in spredaj globoko gubo. Obleke so primerne za pomladne dni. Izbirajte med umirjenimi barvami karirastih dioler.ov. Naj ne bo odveč še nasvet ali dva. Če radi nos: te klobuke, potem si v visoki nosečnosti ne aadenite prav majhnega, pač pa izbirajte med takimi z velikimi krajci, ki so — mimogrede — letos hudo modni. Tudi pričeska naj ne bo popolnoma gladka in tesno ob glavi, pač pa naj bo bolj bujna. Prav tako niso za vas primerne zelo majhne torbice. Ne nosite čevljev s previsoko peto. nege. Pri večernem umivanju drgnite trdo kožo na podplatih z grobo rokavico za umivanje, nato pa pete natrite z rezino limone. Prav je, če z limono ne skoparite tudi po drugih delih noge. Nato je treba noge zmasirati še z lanolinsko kremo in če hočete, jih posuj te še s smukcera. Čas, ki ga posvetimo negi nog, ni nikoli izgubljen. Ce se boste ravnali še po zlatem nasvetu — vsaj pol ure na dan hitre hoje, vam bodo morda prihranjene neprijetne krčne žile. Ploščice umivamo najlepše z namiljeno gobo. Polica pod ogledalom je navadno polna reči, ki nanjo ne sodijo. Vsak družinski član naj ima svoj kozarec za umivanjee zob in svojo krtačko, tudi najmlajši, če je star več kot dve leti. Stare nerabne krtačke vrzite proč, taka rezerva nam ne koristi prav nič. Če je polica nizka, naj na njej ne bo britvic, alkohola, vodikovega peroksida in škarjic, ki bi jih mali raziskovalec lahko dosegel. Na polici naj ne manjka tudi steklen kozarček s skromno cvetico. Po laseh v umivalniku navadno spoznamo, kdo ga je pred nami uporabljal. Zato je treba vsem v družini vcepiti skrb, da je treba umivalnik za seboj očistiti. Nobenih las, nobene razmazane kreme, stresenega pudra ali razmočenga mila ne sme bi'ti. Umivalnik je čist v trenutku, če ga obrišemo z namiljeno gobo in splaknemo z vodo. Kromirane pipe očistimo na enak način, če pa so že preveč zanemarjene in jih že »krase« rjaste pike, potem jih zdrgnemo z belim kromovim praškpm. Kopalne kadi ne smemo čistiti z grobimi čistili. Majhne nevidne razpoke v emajlu bi lahko z grobim peskom še poglobili. Trdovratno umazanijo skušajte očistiti z vare-kino. Pri kopanju raje uporabljajte tekoča dišeča in peneča se mila. Po kopanju s takim milom ni v kadi nobenega umazanega robu. Pranja perila v kadi se raje izogibajte, sicer se bo sčasoma zaradi niti in kosmatih delcev tkanin ter las naredil zamašek in zaprl odtočno cev. (Konec prihodnjič) .... *\ Prvi slovenski humorist Alešovec (1842 —1901) Ob stoletnici njegovega »Brenclja« Za predah na poti po Prešernovih stopinjah se bomo spet pomudili pri nekaterih drugih starejših gorenjskih pisateljih, o katerih še nismo doslej prav nič pokram-Ijali. Zato bomo najpoprej v misel vzeli rojaka s Skaruone pod šmarno goro, nesrečnega, a nadarjenega Jakoba Alešovca, ljudskega pisatelja, humorista in enega prvih slovenskih časnikarjev. MOŽ — TRPIN Njegova zares žalostna zgodba se je pričela odvijati že z rojstvom v bajtici kmečkega gostača — 24. julija 1842 — in se sklenila — 17. oktobra 1901 — v ljubljanski ubožnici. Alešovčevi sodobniki iz časov ob koncu prejšnjega stoletja so se spominjali: »Slepega, zanemarjenega berača smo videli, kako je blodil po ljubljanskih cestah. Culi smo, da prenočuje gori na Dranikovem vrhu na mrvi. Izločen iz družbe, brez prijateljev, sam . . .« Tak je bil nesrečni mož zadnjih petnajst let življenja. Prej pa je bil Alešovec znan in čitan ljudski pisatelj, oster satirik in šegav humorist. Njegova življenjska pot je bila bolj trnova kot maloka-terega naših pisateljev. Ubož-ni starši mu razen dobrih naukov niso mogli dati kaj prida na pot. Zato se je moral v šolah kar sam vzdrževati. Bil je odličen latinec — zato se je s poučevanjem manj nadarjenih sošolcev le nekako prebil do šeste gimnazije — potem pa je omagal .. . Poizkusil je še na učiteljišču, — a se je, nemiren in oster kot je bil, spri in šole končno obesil na klin. Bilo je to leta 1864. Prva Alešovčeva služba je bila na Kalcu, kjer je bil otrokom pesnika Miroslava Vilharja domači učitelj. L. 1866 je odšel v Vipavo h gro- Jakob Alešovec fu Lanthieriju za knjižničarja—a tudi tu ni zdržal. Vrnil se je v Ljubljano in se poslej docela posvetil pisanju za časnike, sprva nemške, pozneje slovenske. Smemo reči, da je bil Jakob Alešovec prvi med Slovenci, ki mu je bilo pisanje v časnike edini kruh. Kot tak je bil deležen tudi ječe, s katero so včasih pestili prepogumne časnikarje. Pa še to neprijetnost je Alešovec znal obrniti v šega-vo smer. Napisal je zgodbo »Ričet iz žabjeka, skuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjo.« BRENCELJ L. 1869, natanko 15. januarja — torej je stoletnica že mimo — je pričel Jakob Alešovec izdajati prvi slovenski humoristični list »Brencelj«. Seveda mu je bil urednik izdajatelj sam. Tudi pisal je v list v glavnem Alešovec sam. Znal pa si je pridobiti izvrstnega risarja karikatur Klica. In tako je »Brencelj« sikal in pikal skoro celih dvajset let, do 10. decembra 1885. Zbadljivo šaljivi »Brencelj« je izhajal dvakrat mesečno. Najbolj strupene puščice so frčale v nemškutarje in »libe-raluhe«. Na splošno pa je veljal »Brencelj« kot brezobziren humoristični list. Bil je robat in osat kot urednik sam. Nikomur ni prizanašal, celo nesrečnega pesnika Cim-permana, ki je bil zaradi bolezni popolnoma negiben, je zunetljal s »pokveko« ^ Nar sploh je šele Alešovec vpeljal v slovenske časnike oni stil, ki so mu pozneje vzdeli naziv »revolverske žurnalistike«. Josip Jurčič, takrat glavni urednik liberalnega Slovenskega naroda, je ostro nastopil zoper Brenclja - Alešovca. Jurčič odločno zavrača Brenči j ev stil napadanja, njegovo »grobost, robatost in osornost.« Taka surovost srca »nij nikoli in nikjer dovoljena v izobraženoj Evropi, nego k večjemu je v rabi bila prej v Ameriki, v domovini takozvane revolver-žur-nalistike.« »Alešovec je tisti, ki je s svojim Brendijem presadil te manire na slovenska tla. Tira jo tako, da mora vsacega Slovenca sram biti. Prav tako kot ameriški listi, tudi Brencelj posega z zlaganimi argumenti, z istim nesramnim želom v svojem škandalnem listu v osobno in družinsko življenje. Na ta grozno surovi način napada narodne može. — Kdo bi se še hotel izpostavljati takim psovačem pri delu za narod?« Alešovec pa je ostali gluh za Jurčičeve očitke. Še nada- lje je ubiral stopinje po uho-jenih poteh. Po svoje je sukal svoje jedko pero, dokler ni oslepel in shiral. Ko se sedaj spominjamo stoletnice izida prvega tiskanega slovenskega humoristeč-nega lista, se seveda pridružujemo Josipu Jurčiču, ker je strogo zavrnil Brecljevo nekulturno, vulgarno in barbarsko pisanje. Po drugi strani pa bi bili radi tudi do Alešovca pravični: njegovo pisanje je bilo odsev mizernih razmer, v katerih je živel, hiral in vsak dan bolj izgubljal vid ... V jezi in obupu je zato brizgal strup . . . Kajti v bistvu njegovega časnikarskega udejstvovanja (pisal je tudi v »Novice«, »Triglav« in v »Slovenca«) je darjenemu človeku, ki zajema iz domačih studencev, ne more delati težav. Res je Alešovčevo pero gladko steklo tudi v slovenščini. In ne le to: še iskrilo se je od neugnanih dovtipno-sti in vesele šegavosti. Tak je bil Alešovec, ko je pisal »Ljubljanske slike«, »Ne v Ameriko« in avtobiografsko delo »Kako sem se jaz likal«. V »Ljubljanskih slikah« je dokazal, kako bistro zna opazovati, kako duhovite so njegove sodbe in kako oster humor ima, kadar niza pred bralč.eve oči niz ljubljanskih tipov in stanov. Pokazal jih je na pol objektivno, na pol ironično. Posebno »doktoru-he« in »učiteluhe« je vzel na piko ... »Ne v Ameriko« je sicer bolj šibko literarno delo, svari pa resno pred izseljevanjem rojakov v neznan tuj svet in prepričuje, da sleherni lahko najde Ameriko (t. j. Skaručna pod šmarno goro bil pravzaprav le gosposki hlapec. Pisati je moral pač tako, kot so mu gospodarji veleli. Njegovi gospodarji pa so bili konservativni Staro-slovanci . . . »KAKO SEM SE JAZ LIKAL« Dosti bolj simpatična je bila druga plat njegovega literarnega dela — delo šegave-ga ljudskega pisatelja Jakoba Alešovca. Sprva, komaj osemnajstlet-nik, je pisal nemško, vsevprek pesmi, črtice, igre. Bilo mu je petindvajset let, ko mu je ljubljansko nemško gledališče uprizorilo kar tri njegove ljudske igre: »Dimež, strah kranjske dežele«, Francozi v Kamniku« in »Moderno«. šele prijateljevanje z Lov-rom Pintarjem,( ki nam je literarno »rodit« tudi Josipi-no Turnograjsko in Lovra Tomana), Blažem Potočnikom in Miroslavom Vilhar-jem, je dotlej nemškemu pisatelju Jakobu Alešovcu odkrilo nov, slovenski svet. In hitel je zdaj pisat slovensko ... Bil je [kmečki sin in materina govorica na- srečo) doma, če le hoče pošteno poprijeti za delo. — Sicer pa, ali ni to tudi danes aktualna tema? Potem je Alešovec napisal še celo vrsto burk in iger. Nekatere so izšle v zbirki »Slovenske Talije« 1. 1872. Med temi je bila tudi vesela igra v enem dejanju »Visoki C« — torej ime, ki ga dan za dnem še zdaj slišimo, čeprav v drugi zvezi. Le našteti moremo še nekaj Alešovčevih del, ki so sicer danes pozabljena, a so bila v njegovih časih zelo brana in priljubljena: »Jama nad Dobrušo«, »Iz sodnijske-ga življenja«, »Vrtomirov prstan«, »Petelinov Janez«, »Ku-stoca in Vis«, »Vojska na Turškem«, »Maksimilijan v Mehiki«, »Eno uro doktor« in še nekaj drugih. Vrh Alešovčevega pisatelj-skega dela pa je vsekakor j humoristično pisana povest | slovenskega trpina »Kako I sem se jaz likal«. To je prav- i zaprav bridka avtobiografska j izpoved o šolanju vaškega j proletarca. O likanju (t. j. j vzgajanju) kmečkega fantiča i v ljubljanskih gosposkih šo- | lah... Knjiga, ki obsega tri dele, je prvič izšla i. 1886. Je zadnje Alešovčevo literarno delo — oči so nesrečnemu možu že močno pešale, tudi vere v življenjsko srečo ni imel več. Poslej je šlo z njim strmo navzdol... Ni več pisal, le životaril je še ... »Kako sem se jaz likal« je edinstvena knjiga v našem slovstvu. Tako s humorjem, hkrati pa z genij ivo milino, še ni nobeden naših pisateljev gledal na svojo mladost. Njegovo pisanje je lapidarno. Z nekaj besedami zna nakazati celo satiro. Tudi sebi prav nič ne prizanaša. Prizna, da je bil in bo vse življenje le neroden medved, ki užali, ne da bi hotel žaliti, se zameri, ne da bi vedel kdaj in s čim. Medved, ki pač zato, ker je medved, kaj pohodi... BLEJSKI PREŠEREN In tako se je namerilo tudi v tem zapisu, ki sicer sprva tega ni hotel, da se vsaj posredno dotaknemo tudi našega Prešerna. Pisali smo že o blejskem Prešernu, pesnikovem soime-njaku in sodobniku, o »ta bogatem Prešernu«, ki je s pesnikovim drugoval v Ljubljani in ob njegovi smrti »za doktorjem plačal veliki pogrebni kondukt z bakljami«. Prispeval je tudi večjo vsoto za Prešernov spomenik. Sin tega blejskega Prešerna Gabriel, pa je bil Alešov-čev sošolec na ljubljanski gimnaziji. Bila sta si taka prijatelja, da sta vedno tičala skupaj. Gabriel je sošolca Jakoba večkrat povabil k sebi na Bled. Pa poslušaj mo Alešovca samega: »Po koncu šolskega leta sem šel na Bled, kakor že v preteklih počitnicah večkrat. Obiskal sem nekdanjega sošolca, a še vedno mi najboljšega prijatelja Gabrijela Preširna, ki mu je med letom umrl oče. Žena njegova, Gabrielova mati, velika in ponosna krasotica, se je kmalu po^ moževi smrti drugič poročila. Sin se je nadejal bogate dediščine, pa ni bilo iz tega nič, akoravno mu je rekel oče, da ima zanj spravljenih 20.000 goldinarjev. — Alešovec še pove, kako je Gabriela glodal črv žalosti nad materjo, ki ga je novemu možu na ljubo ukanila za dediščino. Obupal je in »si zabodel ostro bodalce v srce...« Črtomir Zoreč Brecelj — Alešovec 60B0TA — 26. APRILA 1969 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Screnadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov ca Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkesiri in ansambli Drugi program 14.05 Radijska šo'a za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncerranti na naših odrih — 23.15 Baročni noeturno — 00.05 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 26. aprila amer. barv. VV film MADA M X ob 16., 18. in 20. uri, premiera jugosl. filma KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 22. uri 27. aprila angl. barv. V V film SAMO DVAKRAT ŽIVt MO ob 9.30., 'amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 15. uri, amer. barv. VV film MADAM X ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma SIMFONIJA HEROJA ob 21. uri 28. anrila amer. barv. CS film SIMFONIJA HEROJA cb 15.20, 17.40 in 20. uri 29. aprila amer. barv. CS film SIMFONIJA HEROJA ob 15.20, 17.40 in 20. uri Kranj STORilC 26. aprila italij. barv. CS film SINOVI TARASA BUL-BE ob 16. uri, amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 18. in 20. uri 27. aprila italij. barv. CS film STNOVI TARASA BUL-BE ob 14. in 16. uri, amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 18. in 20. uri 28. aprila amer. barv. VV film MADAM X ob 16., 18, in 20. uri 29. aprila amer. ban'. VV film MADAM X ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 26. aprila italij. barv. CS film REVOLVERAS CLAY ob 20. uri 27. aiorila italij. barv. CS film REVOLVERAS CLAY ob 17. in 19.30; Tržič 26. aprila angl. barv. W film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 18. in 20. uri 27. aprila angl. barv. VV film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 16., 18. in 20. uri 28. aprila amer. barv. VV film MADAM X ob 16., 18. in 20. uri 29. aprila amer. barv. film TARZAN V NEW YORKU ob 17.30. Kamnik DOM 28. aprila jegcsl. barv. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 13. in 20. uri 29. aprila jugosl. barv. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 26. aprila amer. barv. film SLAB DAN ZA REVOLVER ob 20. uri 27. aprila amer. barv. film SLAB DAN ZA REVOLVER ob 20. un Škofja Loka SORA 26. aprila franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA AN-CELIKA ob 13. in 20. uri GLAS # 27. stran 27. aprila franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA AN-GELIKA ob 17. in 20. uri 28. aprila amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 19. uri 29. aprila amer. barv. CS film 2GECKAJ ME ob 20. uri Radovljica 26. aprila amer. barv. film DVANAJST ŽIGOSANIH ob 17.30., amer. film STEZE SLAVE ob 20. uri 27. aprila amer.' barv. film DVANAJST ŽIGOSANIH ob 15. in 20. uri, amer. film STEZE SLAVE ob 18. uri 28. aprila amer. film UMAZANA KUPČIJA ob 20. uri 29. aprila indijski film PRIJATELJSTVO ob 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 26. aprila, ob 19.30 I Cankar HLAPCI, gostovanje v Bohinjski B.strici v okviru abonmaja radovljiške ZKPO. Radio _J»OBOTA — 26. aprila 8.08 Glasbena matineja — S-55 Radijska šola za nižjo *topnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.45 Naš avtostop — 10-00 Danes dopoldne — 10.15 pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnnji dan — ]2d0 Cembalistka Isabelle Nef igra Kaydna — 12.30 kmetijski nasveti — 12.40 Tri Orodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravnica — 14.25 V vedrem ritmu *~ 14.44 Kreditna banka in »ranilnicu Ljubljana — 15.00 J^ogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 N''š podlistek — 16.00 Vsak Jan za vas — 17.05 Gremo v *'no — 17.35 Poje zbor Slovenske gimnazije iz Celovca *— 18.00 Aktualnosti doma in Po svetu — 18.15 Vs:.ko so-Joto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko Boč, otroci — 19.15 Finale z skalno instrumen^dnim ansamblom bele vrane — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spo-2navajmo svet in domovino 77 21.30 Iz fonoteke radia Koper - 22.15 Oddaja za nase .izseljence — 23.05 S penijo ia plesom v novi te- t «en fcrug! program 14.0^ V soboto popoldne z napovedovalo Ivi Korošec f" 15.00 Zvoki s tekočega tra-*u - 20.05 Pola našega gusarstva — 20.15 Suita za puu Ok rmet in godala — 20.30 tolnut z orkestrom Gary Mc 'anand — 21.20 Operni kon-,ert — 22.00 Cuje se odmev frakov ... — 00.05 Iz slo-venskc poezije no v svet — 20.45 Petnajst ^EDELJA — 27. aprila v6-00 Dubro jutro - 7.30 Za j)Qletliske proizvajalce — ^Radijska igra za otroke skladbe za mladino — 1q?_ Srečanje v studiu 14 — lO^n ^e P10111"'10 tovariši — ,0 Pesmi borbe in dela — in aši poslušalci čestitajo r" pv°zdravljajo — 11.00 Tuste°* napotki za tuje go-j«i 7" H-50 Pogovor s poslu-^ — 12.00 Na današnji nar -~~ revo,luc'°" l40n' boj nikoli nc zastara — Popoldne ob zabavni 14.30 Humoreska te- 8'asbj * tedua — 15.00 Za vsako-jgr nc*a.i — 16.00 Radijska bii 16.45 Z novimi a.nsarn-a'.domačih viž — 17.05 Ne- 19 00 ° ,;po'rluo popoldne — Lahko noč, otroci — Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Klausa VVunderlicha — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Don Carlos - opera — 18.30 Glasbena skrinja — 19.00 Športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Komorni zbor RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 28. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Franck Pourcel — 10.00 Danes' dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopinovi valčki in etude — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 13.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja I ne trna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14 05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe meledije z orkestrom David Rose — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz Azije — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 29. aprila 8.03 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šela za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje sopranistka Janine Micheau — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvevanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilni- PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje favni natečaj za oddajo a) 23 stavbnih parcel na »Francariji« v Preddvoru b) 3 stavbnih parcel na Trsteniku, k. o. Eabni vrt c) 1 stavbne parcele na Bregu ob Savi. 1. a) V Preddvoru 10 parcel za gradnjo enonodstropnih hiš, 10 parcel za gradnjo medetažnih hiš, 3 parcele za gradnjo stanovanjskih hiš — penzionov b) v Babuem vrtu 3 sta\bne parcele: pare. št. 730/8 s povrišno 842 m2 pare. št. 730/9 s površino 908 m2 pare. št. 730/7 in št. 730/11 s površino 1153 m2 c) na Bregu oh Savi 1 stavbna parcela št. -iS s povrišno 660 ni2- 2. ROK ZA ZAČETEK GRADNJE JE ENO LETO, ZA DOKONČANJE ŠTIRI LETA OD OBJAVE RAZPISA. 3. IZKLICNA CENA PARCEL JE a) v Friddvoru 9300,00 N din (v njej so kriti predvsem stroški ureditve zemljišča); Poleg izklicne cene se plača še odškodnina za zemljišče in sicer 10,00 N din za 1 m2; b) v Babnem vrtu 13,00 N din za 1 m? zemljišča (vključeni so stroški tehnične dokumentacije in pravnih del); c) na Bregu ob Sani 10,00 N din za 1 m2 4 CELOTNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI a) za Preddvor v dveh obrokih do 31. okt. 1969, prvi obrok znaša 10.000,00 N din in ga je treba plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe; b) za Babni vrt c) in Breg ob Savi z enkratnim plačilom v 15 dneh po podpisu pogodbe; 5. VIŠINA VARŠČINE JE a) za Preddvor 1.500,00 N din b) za Bobni vrt in c) Breg ob Savi pa 500,00 N din; 6. ROK ZA PREDLOŽITEV PISMENIH PONUDB W DO 20. 5.1%9 DO 12. URE. Na ovojnico napišite »Na tečaj za zemljišče v Preddvoru (ali Babnem vrtu oziroma Breg ob Savi) — ne odpiraj!« Prednost pri izbiri parcele ima, kdor ponudi več kot je izklicna cena. Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na razpolago v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6, V, nadstropje, soba št. 4 v ponedeljkih od 9. — 12. ure in sredah od 14. —16. ure. Televizija SOBOTA 26. aprila 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 14.50 Nogometni finale za angleški pokal (Evro-vizija) — 17.35 črni bratje -mladinska igra, 18.15 Koncert pod lipo ansambla Mihe Dovžana, 18.45 Jugoslovanska revolucija - filmska serija, 19.15 Koraki v svobodo - prenos iz Velenja, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Napravite mi to deželo nemško - II. del, 20.45 Nastop invalidskega pevskega zbora, 22.00 Filmska burleska, 22.15 Maščevalci - serijski film, 23.05 TV kažipot, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — j Drugi spored: 17.25 Poročila, j 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladiska igra (RTV Beograd) — 19.15 Na prvem mestu, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 27. aprila 9.00 Kmetijska oddaja v madižarščini (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z ansamblom Boruta Lesjaka in Jožeta Krežeta, 10.00 Propagandna oddaja, 10.05 Otroška matineja, 10.50 štajerska in Koroška v revoluciji, 12.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 14.05 Velesejemski T V biro, 14.20 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 14.40 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu (Evrovizija) — 16.35 Napravite mi to deželo spet nemško I. in II. del, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Vi-dcofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.20 Posnetek športnega dogodka (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 f V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored itailijanskc TV PONEDELJEK — 28. aprila 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna medi-gra, 18.30 Spolne bolezni niso zatrte - I. del, 18.50 Godala v ratmu, 19.20 Kaleidoskop, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ferdo Okrutni - TV drama, 22.05 Simfonija Lole Sorkočeviča, 2.30 En francais, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 29. aprila 9.35 T V v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zegreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angelščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Ostržek - film (RTV Zagreb) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Nastop ansambla Bele vrane, 19.05 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Niti našega žilvjenja, 21.40 žena v svetu - Švedinja, 22.10 Gala predstava v Mont-reauxu, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Ostržek, 18.20 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Aakademiija ob obletnici ZKJ (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Prodam KOKOŠI NESNICE — leg-horn, stare 1 leto, prodam zaradi preureditve prostora. Naklo 4, telefon 22-176 1979 Prodam manjši DIAPRO-JEKTOR. Bernik, Bukovšči-ca 5, Selca nad Šk. Loko 1980 Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila. Praše 19, Kranj 1981 Prodam dva KAVČA, dva FOTELJA, bukovo MIZICO in RADIO. Poljanec, Kranj, Oldhamska l/I 1982 Prodam navadno SLAMO-REZNICO. Naklo 83 1983 Prodam semenski KROMPIR cvetnik in igor ter dve vprežni KOSILNICI, ena skoraj nova. Polica 1, Naklo 1984 Prodam STRUŽNICO. Huje 11, Kranj 1985 Prodam dva PRAŠIČKA do 40 kg težka. Miklavčič, Pod-nart 7 1986 Ugodno prodam MAGNETOFON znamke terta. Naslov v oglasnem oddelku 1987 Prodam sodobno kuhinjsko OPREMO, električni ŠTEDILNIK in knjižno OMARO. Šenčur 293 1988 Ugodno prodam motorno KOSILNICO znamke rapid v zelo dobrem stanju. Gatičič, Dolenčice 8, Poljane nad šk. Loko 1989 Prodam 6 tednov stare PUJSKE in motorno ŽAGO jobi. Vester Franc, Sp. Otok 19, Radovljica 1990 Prodam PRAŠIČA za zakol, 140 kg težkega. Milje 14, Šenčur 1991 Prodam večje število papirnatih VREC po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 1992 Prodam 3 lepe PUJSKE po 25 kg. Lahovče 39, Cerklje 1993 Poceni prodam SOD za gnojnico 13001. Naslov v oglasnem odelku 1994 Prodam KROMPIR igor, cvetnik in KRAVO simental-ko. Cešnjica 17, Podnart 1995 Prodam SENO. Visoko 42 1996 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK in STAJICO za 500 N din. Lombar, Zg. Bela 34, Preddvor, telefon 212-66 1997 Prodam HLEVSKI GNOJ in MOPED, dobro ohranjen. Delavska c. 30 pod Šmarjet-no goro 1998 Prodam zelo dobro ohranjen šivalni STROJ singer za 750 N din. Muršič, Župančičeva 29, Kranj 1999 Prodam traktorske ZBIRALNE VILE — heuschvvenk. Strahinj 69, Naklo 2000 Prodam 900 kosov OPEKE folc v dobrem stanju. Podgoršek, Zasavska 19, Kranj — Orehek 2001 Prodam malo rabljeno ročno motorno KOSILNICO z vozičkom, primerna za hribovite kraje. Kovač, Vikrče 29, Medvode 2002 Ugodno prodam večjo količino MOŠTA. Hajman, Kovor 84, Križe 2003 Prodam zazidljivo PARCELO z dokumentacijo. Poizve se Breg ob Savi 9 2004 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Kozjek Janez, Zg. Bitnje 20 2005 Prodam semenski KROMPIR igor. Voglje 111, Šenčur 2006 Prodam dve novi OKNI — trodelno in 4 delno. Štempi-har, C. 1. maja 12, Kranj 2007 Prodam nov češki ŠOTOR za 5 oseb in FIŽOLOVKE. C. talcev 14/a, Šk. Loka 2008 Prodam skoraj nova dva FOTELJA. Ogled ponedeljek, sreda od 16.—19. ure. Kranj, Oprešnikova 17 2009 Prodam mizarsko STISKALNICO z železnimi navoji. Cerklje 180 2010 Prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. Je-lenčeva 9, Kranj 2011 VALILNIK za 600 jajc prodam. Naslov v oglasnem oddelku podr. Jesenice 2012 Prodam SLAMO, krmilno PESO in MOPED z malimi kolesi (puch). Sp. Brnik 32, Cerklje 2013 Prodam BANKINE in PUNTE. Požeg, Reševa 4/a, Kranj 2014 Prodam 1000 kg KROMPIRJA cvetnik za seme. Kranj, Jezerska c. 92/a 2015 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ s CENTRIFUGO gripo. Naslov v oglasnem oddelku 2016 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK z vložkom. Demšar, Koritenska 3, Bled 2017 Prodam KRAVO devet mesecev brejo in lesene STOPNICE 4 m dolge. Lesce, Gorenjska c. 82 2018 Prodam 800 kg semenskega KROMPIRJA dtezire. KuraK Franc, Žabnica 45 2019 Prodam polsteklena VRATA in malo OKNO ter vrtno KLOPICO. Kranj, Jezerska cesta 120 2020 Prodam VRTALNI STROJ brez motorja, rabljeno kolo, kliunasto merilo (šubler) in PUNTE. Britof 22, Kranj 2021 Prodam TELEVIZIJO, znamke panorama v odličnem stanju. Košmrlj Štefka, Stošičeva 4, Kranj 2022 Prodam skoraj nov super avtomatični PRALNI STROJ zoppas. Naslov . v oglasnam oddelku 2023 Zahvala Ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice, sestre, tete in svakinje y Marije Ster roj.Grašič Boštarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, vsem, ki so nam tako nesebično stali ob strani. Hvala tudi č. duhovščini g. župniku za ganljiv govor, pevcem za odpete žalostinke, dr. Hribcrniku za lajšanje bolečin v času bolezni. Nadalje gasilcem, sindikalni podružnici Merkur Kranj, Preskrbi Tržič in Turistu v Lescah. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jakob; hčerke: Marija, Cilka, Štefka, Julka z družinami, Ančka in Angelca, sestra, bratje in drugo sorodstvo. Duplje, Lesce, Bled, Naklo, dne 21. aprila 1969 Zahvala Vsem, ki ste spremili našega dragega moža, očeta in strica Franca De mark a na zadnji poti iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni sorodnikom, njegovim prijateljem, znancem, darovalcem vencev, pevcem iz Besnice ter sosedu g. Prahu. Vsem skupaj iskrena hvala. žalujoči Demarkovi Kranj, dne 22. aprila 1969 Zahvala Ob boleči izgubi naše nadvse dobre mame, tašče, stare mame in tete Doroteje Frešern se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih trenutkih, ji darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Marjanu Žiliču, dr. Zdravku Crnetu, ki sta ji lajšala trpljenje v njeni bolezni. Iskrena zahvala duhovščini, sosedom, znancem ter vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: sinovi Jože, Viktor, Franci, Miro, Janez z družinami; hčerki: Cirila, Dolfka z družino ter drugo sorodstvo. Radovljica, dne 21. aprila 1969 Prodam delovnega VOLA do'500 Itg- težkega, Trboje 11, Smcdlik 2024 Prodam semenski KROMPIR igor, orienta in krmilno REPO. Okroglo 5, Naklo 2025 Poceni prodam ELEKTROMOTOR CGE-Milano 15 KM. Zorman Franc, Dvorje 17, Cerklje 2026 Prodam OBRAČALNIK za seno, GRABLJE za konjsko vprego, suhe PLOHE in DE-Bke. Breg 9, Komenda 2027 Prodam 10 ZAJKELJ z mladiči ali breje, zaradi selitve. St. dvor 54, škofja Loka 2028 Poceni prodam več PASOV fi kamenčki za narodno nošo. Urh Kati, Breg ob Savi 42, Kranj 2029 Prodam KRAVO, ki bo četrtič teletila v začetku junija. Jenko, Reteče 74, Škofja Loka . 2030 Prodam PSA - šarplaninca. Kia:ij; Staretova 19 2031 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, in vola 300 kg težkc-. Ea. 0'ljševck 45, Preddvor 2032 . Prodam visoke VRTNICE m gorenjske nageljne. Ba-Nj 17, Preddvor 2033 Prodam GOZD, dober za iz-fcOp gline v Bukoviški gmajni. Poizve se Rahne, Vodice 128 2034 V središču Tržiča oddam prostor za dograditev GARALE aLi SKLADIŠČA, poteg je tudn LOKAL primeren za bife ali slaščičarno. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2035 Menjam 8 let starega KONJA, 430 kg težkega za težjega (600 kg). Eržen, Zabu-Kovje 2, Besnica 2036 Prodam PRAŠIČA za zakol, vprežno KOSILNICO krup in »LAMO za krmo. Sp. Brnik 46 20",7 Prodam zakonsko SPALNICO. Grad 6, Cerklje 2038 Prodam VOLA, 500 kg težkega. Apno 1, Cerklje 2039 Prodam BIKCA. Dvorje 4-4, Cerklje . 2040 KOČIJO zelo lepo in VOZ W peresih na trde gume prodam. Močnik, Mengeš, Prešernova 36 2041 Prodam KRAVO, ki bo v •r»četku maja četrtič teletila. •Pmtar, Brcznica 7, Šk. Loka 2042 TRAVNIK in NJIVO dam £ najem. Zupan, Zagoriška 1, B]S* 2043 °ddam novo lesno montažno GARAŽO. M. Pijade 46, Kranj 2044 Prodam skoraj nov električni ŠTEDILNIK na tri plo- šče in termostat za pečico. ^'avska c. 51/a Kranj (Go-^nja Sava) 2045 Zelo poceni prodam skoraj OKNA (dvojna) in z,id-£o OPEKO. Podobnik, V. Svetina 21, Koroška Bela. 2046 pioda m stoječi, dobro orna njen desni vzidi jiv ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 2047 TnD°c!am vprcžni KULTIVA-*UR m kosilnico dering. Lu-86 * Šenčur 2048 Prodam dve ZAZIDLJIVI PARCELI v bližini Nsklega. Ponudbe poslati pod »sončna lega« 2049 Oddani PSIČKO. Ponudbe poslati pod »nemški ovčar« 2050 Prodam semenski KROMPIR igor. Voklo 21, Šenčur 2051 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje na drva. Dvorje 65, Cerklje 2052 Prodam zazidljivo PARCELO v Žabnici z vso dokumentacijo. Naslov v oglasnem oddelku 2053 Prodam dve KRAVI simen-talki, ena bo v kratkem teletila in VOLA, ki ne zna voziti. Žiganja vas 32, Tržič 2054 Prodam sivo OBLEKO za fanta do 9. let, Kranj, Stra-ftSka 31 2055 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, in borove PLOHE. Jcrš.n, Kranj, Jezerska c. 2 2056 Prodam male PRAŠIČKE. Jezerska c. 93, Kranj 2057 Prodam plemenske ZAJCE. Kranj, Jezerska c. 103 2058 Prodam zazidljivo PARCELO v Cerkljah. Kranj, Tavčarjeva 11 2059 Prodam mlado KRAVO, ki bo 2. maja teletila. Oljševek 19, Preddvor 2060 Prodam krušno PEČ in keramične PLOŠČICE za kopalnico. Sp. Duplje 4 2061 Prodam otroški PA.TCO-LAN, dve VZMETNICI in staro POSTELJO. Britof 133, Kranj 2062 Prodam semenski KROMPIR igor. Voglje 44, Šeneur 2063 Prodam TRAVERZE. Informacije dobite pri vratarju tovarne Kovinar Kranj 2064 Prodam semenski KROMPIR igor. Voklo 49, Šenčur 2065 Prodam dva čevljarska šivalna stroja (cilinderico in liaharico). Naslov v oglasnem oddelku 2115 Prodam KRAVO simental-ko s teletom, 2 m2 DESK in PLOHOV ter 14-co!ski GUMI-VOZ. Sr. Bitnje 10, Zabnica 2116 Star TRAKTOR vzamem v najem. Ponudbe poslati pod »ugodno« 2117 Kupim IZRUVAČ za krompir. Naslov v oglasnem oddelku 2066 Kupim dobro ohranjeno KMEČKO PEČ. Kniljlj, Doslovce 15, Žirovnica 2067 Kupim dMNlelAe BRANE Hraše 1, Preddvor 2068 Kup:m ZAZIDLJIVO PARCELO za montažno hišo v skorji Loki 2069 Kuoim 2 m3 smrekovih suhih DESK. Belčič, Čirče 20, Kranj 2070 10 m od glavne ceste Kropa-Jtramnik-Dražgoše. Za letnS vsoto 4000 N din. Vse informacije se dobijo pri Kotnik, Otoče 22. Rok prijave 10 dni od dneva objave. 2071 Odprla sem AVTO PRALNICO v Kranju - Čirče, Smledni.ška c. 19, v hiši, kjer ej imel Pinlar Leon mehanično delavnico. Postrežba hitra in kvalitetna. Delamo non-stop. Se priporočam 2072 Opravljam vse vrste strojepisnih del na domu, prepisovanje tekstov, prevode iz nemškega jezika itd. Naslov v oglasnem odeilku 2073 Izdelujem cementno STREŠNO OPEKO fule in šp'.čak. Mohorič, Šk. Loka, Si ari dvor 20 2074 OBVEŠČAM, da vlivamo razne izdelke barvnih kovin. Vlivamo tudi kolona za hleve in platišča (feltne). Se pripo-rač Livarna Lcsjak Lado, Kranj, Jezerska 77 2089 KRANJČANI! Strokovno in poceni vam lepim TAPETE in TAPISOME. Naročila po telefonu 22-630 2075 V popoldanskem času vodim obrtnikom knjigovodstvo. Naslov v ogl. oddelku 2080 Priredi! ve Vsem cenjenim gostom čestitamo za praznik dela in vas obenem vabimo na veselo zabavo s plesom dan pred praznikom 30. 4. 1969. RESTAVRACIJA DETELJICA — TRŽIČ 2076 GORENJCI, ko potujete na izlete za 1. maj na Dolenjsko se ne pozabite ustaviti v GOSTILNI pri MEKSIKANCU v GROSUPLJEM. Odlično boste postreženi 2077 V nedeljo vas vabimo na PLES v KOMENDO. Igra ansambel »SATELITI« 2078 Gostišče pri JAN ČETU v Sr. vasi prircui v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom Igra trio Frenkv. Vabljeni! 2079 Stan oVarrja Prodam vseljivo HIŠO. Pšata 8, Cerklje 2081 Zakonca brez otrok iščeta za določen čas opremljeno sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »maj« 2082 Oddam opremljeno SOBO z dvema* ležiščema v Kranju. Zl. polje 15/a, Kranj 2083 Prodam VIKEND 4,30 x 3 m (dva prostora. Ogled vsak dan, Preddvor 69 2084 Prodam enonadstropno HIŠO, dograjeno do III. faze (5 milij.). Knavcr, Kranj, C. talcev 25 2085 Prodam VIKEND v Podlju-belju. Naslov v oglasnem oddelku 2086 Oddam prazno SOBO v Kranju. Komove Marija, Šorlijeva 20/11 stan. 19, -Kranj 2087 Iščem manjšo stanovanjsko HIŠO ali stanovanje za dobo 3 let. Okolica Kranja, Tržiča ah Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku 2088 Miren MOŠKI išče PRAZNO SOBO v Kranju ali Stražišču. Dam nagrade 8.000 N din. Naslov v oglasnem od d. 1972 SPAČKA, letnik 1966, december prodam, šifkovič, Koroška č. 10, Kranj •• 2090 Prodam RENAULT — major ali zamenjam za fiat. Naslov v oglasneem odd. 2091 Prodam MOPED T-12 v Zelo dobrem stanju, prevoženih 3000 km. Kralj Franc, Podi ju-be I j 85 2092 Prodam FORD - TAUNUS 17 M karavan, letnik 1962, po ugodni ceni. Plačilo možno tudi na ček. Ogled pri Tor-kar, avtoličarstvo Lesce (pri Legatu) Begunjska c. 6 2093 Prodam FIAT 1300, letnik 1968, s prevoženimi 6000 km. Naslov v ogl. oddelku 2094 Prodam brezhiben MOPED na dve prestavi in registriran. Gorjuše 60, Boh. Bistrica 2095 Ugodno prodam NSU PRI-MO 150 ccm. Štular Drago, Ljubno 44, Podnart 2096 Prodam dobro ohranjen MOPED na dve prestavi, registriran Puštal 92, Škofja Loka 2097 Zelo ugodno prodam MOPED kolibri T-12, letnik 1967. Jesenice, C. 1. maja 80 2098 Prodam FIAT 600 v nevoznem stanju, registriran za 1969. Ogled pri Boncelj, Britof 15, Kranj 9099 Prodam MOPED T-12, letnik 1967, v odličnem stanju. Belčič, Čirče 20, Kranj 2101 Prodam MOPED T-12, dobro ohranien. Čirče, Smledni.ška 70, Kranj 2101 NSU PRIMO prodam: Sp/ Brnik 36, Cerklje 2102 Prodam PUCH - TOMOS 175 ccm. Poizve se pri vratarju Gor. predilnice Šk. Loka ob 12. uri 2103 Prodam MOTOR DKVV, MOPED, TELEVIZIJO, RADIO, GRAMOFON, moško KOLO in štedilnik. Zapuže 2, Begunje 2104 Prodam NSU maksi, letnik 1696 v dobrem stanju, dam tudi na ček. Skrvada Jože, Preddvor 27 2105 Nujno in poceni prodam FIAT 750. Jenko, C. na Klanec 25, Kranj 2106 Prodam MOPED na tri prestave s 4000 km. Tomažičeva 12, Kranj 2107 850 FIAT, lešnikove barve, letnik 1967, dobro ohranjen, prodam. Informacije dobite na telef. 21-557 2108 Prodam dobro ohranjen MOPED. Cena 700 N din. Ve-lesovo 56, Cerklje 2109 /.aposlitve Iščem ŠIVILJO za šivanje nedrčkov. Ponudbe poslati pod »Vestna« 2110 VAJENCA za mizarsko obrt sprejmem. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 2111 SEZONSKO ZAPOSLIMO mesarja v letovišču Novigrad — v času od 25. maja do 20. septembra 1969. Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj Znan hotel SCHLEICHER na avstrijskem Koroškem, zaposli v sezoni od maja do septembra 3 KUHARICE. Hotel SCHLEICHER A-95S0, Droboilach ,telef 04254/289 2112 Takoj sprejmem v službo brivsko-frizersko POMOČNICO. Samska stanovanje zagotovljeno. Marija Bošter, Prešernova 23, Jesenice 2113 Vzamem v varstvo OTROKA od 2 let dalje na dom. Naslov v oglasnem oddelku 2114 ZAPOSLIM PLESKARJA, nar,top službe takoj. Rihtar-šič, Kokrica 123, Kranj 1973 LOVSKA DRUŽINA KROPA da v najem lovsko KOČO Petclinovcc na Jamniku. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi oče, mož, brat in stari oče Gabriel Mede - Peier nosilec spomenice 1941 Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 26 4 1969, ob 16. uri na pokopališče v Naklem. žalujoči: žena Rozka, hčerki Zorka, Je-lica, sin Ciril z družinami, brat Viktor, sestra Antonija in drugo sorodstvo. SirahhiJ, Kranj, Križe, Clcvcland, Sele?, Eorovnc«, Maribcr, Trst Nesreče v zadnjih dneh Na Oldhamski cesti v Kranju se je v četrtek okoli pol druge ure popoldne voznik tovornega avtomobila Josip Miček iz Ljubljane srečeval z neznanim avtobusom. Izza avtobusa pa je nenadoma stopila na cesto 11-letna Dragica Drnjakovič tik pred tovornjak. Pri tem je bila deklica huje ranjena. L. M. Na cesti prvega reda pri odcepu za Orehek je v torek, 22. aprila, popoldne voznik osebnega avtomobila Džoko Giganović iz Zadra zbil pri neprevidnem prehitevanju motorista Viktorja Pravsta, ki je zavijal na cesto proti Orehku. Pri tem je bil motorist laže ranjen, škode pa je za okoli 300 N din. Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v sredo ob pol sedmi uri zjutraj zunaj prehoda za pešce stekel čez cesto 10-letni Andrej Demšar z Jesenic. V tem trenutku je pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Rabič z Dovjega in dečka zadel. Hudo ranjenega so takoj odpeljali v bolnišnico, vendar je kmalu umrl. Pri avtobusnem postajališču na Javorniku je v sredo popoldne Tomaž-Janez Geršak na motornem kolesu zadel Martina Šetinca, roj. 1903, z Jesenic, ki je nenadoma stopil čez cesto. Motorist kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Šetinca so huje poškodovanega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V sredo okoli pol pete ure popoldne je na cesti prvega reda v Dovjem voznik osebnega avtomobila Jote žužek iz Struževega pri Kranju prehiteval osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Verdnik iz Kranja, Trojarjeva ulica. Voznik Žužek je prehiteval v trenutku, ko mu je nasproti vozil neznani voznik osebnega avtomobila. Voznik Franc Verdnik je opazil, da bo Žužek prišel »v škarje«, zato se je močno umaknil v desno, pri tem pa je zadel v ograjo na mostu. Pri tem sta bili sopotnici v Verdnikovem avtomobilu laže ranjeni. Tudi škoda je nastala le na Verdnikovem avtomobilu — za okoli 10.000 N din. Rdeči petelin V torek, 22. aprila, nekaj pred enajsto uro zvečer je začelo goreti v lopi ob skladišču podjetja Živila Kranj na Gorenjesavski cesti. Goreti je začelo v prostoru za embalažo. Vzrok požara še ni znan. Ogenj je izbruhnil istega dne zvečer tudi v kletnih prostorih bivšega hotela Garni na Bledu. Gorelo je v stanovanjskem prostoru Vajdič Dominika. Domnevajo, da se je vnelo zaradi slabih dimniških vratc, v bližini pa je bilo precej tresk. V četrtek ob pol tretji uri zjutraj je sostanovalka v hiši Fajdiga Jožeta na Gorenjesavski cesti v Kranju opazila, da se v sosednji sobi, ločeni z vrati, močno kadi. V sobi je spal Jože Fajdiga, star 21 let. Po vsej verjetnosti je zaspal s cigareto v roki. Ko ga je soseda prebudila, je stekel na cesto in z bosimi petami razbil steklo na oknih svoje sobe. Tleče pohištvo je tedaj zagorelo in v kratkem se je televizor, posteljnina ter ostalo spremenilo v pepel. Gasilci so rešili le nekaj ožganih kosov in zavarovali hišo pred ognjem, škode je za okoli 10.000 N din. L. M. Eksplozija butana V četrtek ob pol sedmi uri zjutraj je močna eksplozija razbila vsa okna v bifeju KŽK Kranj zraven samopostrežne trgovine. Ko so zjutraj v kuhinji hoteli prižgati plinski štedilnik, so opazili, da iz plinske bombe z butanom uhaja plin. Ventil na bombi je bil pokvarjen, zato se ni dal takoj zapreti. Na pomoč je priskočil se pleskar Dušan Furlan, vendar mu ni uspelo zapreti ventila. Tačas se je v kuhinji in Primer Božič pred vrhovnim sodiščem SRS sosednjem prostoru najbrž nabralo že precej plina. Komisija do sedaj še nI ugotovila, kako je nastala eksplozija, domnevajo pa, da je moral nekdo prižgati vžigalico ali pa obrniti električno stikalo za luč. Močna eksplozija je odnesla steklene stene, aluminjaste palice pa ukrivila. Celar Frančiška, Marija Rebolj in Dušan Furlan pa so dobili opekline in so jih odpeljali v bolnišnico. Proti sodbi okrožnega sodišča v Kranju, ki je lanskega julija obsodilo Franca Božiča, njegovo ženo Miro, Radovana Hrasta zaradi nedovoljene trgovine, so se obsojenci oziroma njihova Obramba pritožila na vrhovno sodišče SR Slovenije. Pred kratkim je vrhovno sodišče objavilo sod-dbo, ki se le malo razlikuje oid sodbe prvostopenjskega sodišča. Obsojencem je za nekatera kazniva dejanja za malenkost znižalo kazen, kar pa je pri vsem tem najbolj pomembno, je to, da je vrhovno sodišče v celoti potrdilo pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, zaradi katerega so bili obsojeni. Franc Božič, njegova žena in Janez Jugovic v svoji pritožbi vrhovnemu sodišču namreč trdijo, da je prvostopenjsko sodišče spregledalo določilo, ki obrtnim organizacijam dovoljuje organiziranje dopolnilnega dela. Vrhovno sodišče pa se je strinjalo s prvotno sodbo, da je bila obrtna dejavnost Franca Božiča in drugih družbi škodljivo in zato kaznivo dejanje. Mira Božič je pred časom dobila obrtno dovoljenje v občini Trebnje — pridobljeno je bilo na kriminalni način — za izdelovanje plastičnih izdelkov. Obrtna delavnica Plex pa je obstajala samo na papirju. Pač pa sta Franc Božič in Janez Jugovic organizirala proizvodnjo tako, da sami niso ničesar izdelo\^li, pač pa le nabavljali surovine in gotove izdelke svojih kooperantov prodajali. Tako pa so si prisvajali tudi višek vrednosti dela kooperantov, ki so — mimogrede rečeno — tudi dobro zaslužili. Vendar to so bili obrtniki, ki so sami izdelovali in imeli obrtna dovoljenja. Sodišče je ugotovilo, da sta si Božič in Jugovic tako (pridobila premoženjsko korist v višini 233.000 novih din. Zoper sodbo okrožnega sodišča ali točneje zoper višino kazni se je pritožil tudi Radovan Hrast, direktor nabavno prodajne organizacije Plamas, ki jim je omogočil, da so se izognili plačevanju prometnega davka. Vrhovno sodišče Slovenije je pritožnike prav tako spoznalo za krive kaznivega dejanja nedovoljene trgovine in jih obtožilo zaradi prodaje blaga, katerega izdelovanje so neupravičeno organizirali. Njihovo delovanje je označilo kot družbi nevarno delovanje. Družba mora preprečiti izkoriščanje tretjega. Vrhovno sodišče Slovenije je znižalo kazen Francu Božiču za kaznivo dejanje kup čevanju z devizami za 2 meseca, tako da znaša celotna kazen 2 leti in tri mesece zapora in 20.000 N din denarne kazni. Janezu Jugovicu je znižalo kazen na eno leto zapora ln 15.000 N din denarne kazni. Razen tega jima je bila odvzeta premoženjska korist v višini 233.000 novih din ter vsi predmeti nedovoljene trgovine (7000 kg nasekane žice, 2000 kg nenasekane žice, 29.000 žičnih mrež, 42.000 plastičnih ročajev, 1000 letev, stroj za sekanje in ravnanje žice, stroj za topo varjenje z vzpenjalnimi čeljustmi, orodje za izdelavo mrež in tako dalje). Miri Božič je vrhovno sodišče brisalo denarno kazen v višini 5000 N din, potrdilo pa je kazen 6 mesecev pogojne kazni. Direktorju Plamasa so znižali kazen za dva meseca, tako da ostane leto dni pogojne kazni in 5000 N din denarne kazni. Razen tega morajo obsojenci plačati prek milijon in pol starih dinarjev stroškov postopka ter povprečnine. L. M. Kuharica v bifeju KŽK, kjer je eksplozija napravila pravo razdejanje, je povedala, da so dobili že dve ali tri jeklenke butana, ki so imele pokvarjene ventile. Zdaj pri zadnji pa se jo nesreča pripetila. Na sliki je del kuhinje s poškodovanim plinskim štedilnikom. — Foto: F. Perdan Ob eksploziji je steklo letelo na vse strani. Vsa prednja steklena stena v alumlnij"sl** okvirjih je razbita. Sila eksplozije je skrivila aluminijasti okvir. — Foto: F* Perdan Pogovor tedna Uspehi-kljub težavam ženska rokometna ekipa TVD Partizan iz Selc ne slovi zaman kot ena najboljših ekip v Sloveniji. Čeprav nastopajo v slovenski rokometni ligi šele četrto leto, so mlade športnice dosegle že vrsto zavidljivih uspehov. Naj-važnješi uspeh sta gotovo zaporedni zmagi na pokalnem prvenstvu Slovenije, pa tudi predlanska uvrstitev na tretje mesto in lanska na drugo mesto v slovenski rokometni ligi sta uspeha, ki se ju ne da spregledati. Z željo, da bi zvedeli kaj o delu kluba nasploh, smo zaprosili trenerja selških rokomctašic Filipa Gartnerja za kratek razgovor. Na vprašanje, kako so potekale priprave v mrtvi sezoni, nam je Filip Gartner povedal: »Priprave za letošnjo tekmovalno sezono so bile močno okrnjene predvsem zaradi tega, ker nimamo telovadnice, kjer bi v zimskem času nemoteno trenirali. Tako pravzaprav pozimi nismo imeli nobenega pravega treninga. Da bi igralke ohranile vsaj kondicljsko pripravljenost, smo se odločili za sodelovanje v zimski ligi, kjer smo se plasirali na drugo mesto, šele, ko je pred nekaj tedni skopnel sneg na igrišču, smo lahko začeli z rednimi treningi.« # Kako pa poteka vzgoja mladink? »Razveseljivo je, da je med najmlajšimi precej zanimanja za rokomet. Tako se zdaj redno udeležuje treningov kar 18 mladink, ki jim posvečamo precej pozornosti, žal pa se bo gotovo le majhen del mladink, ki zdaj trenirajo, razvil v dobre igralke, ker bodo številne zaradi preobremenjenosti prisiljene opustiti trening.« O Pri nas veja že skoraj pravilo, da se športne organizacije navadno bore s finančnimi težavami. Se tudi pri vas dogaja kaj podobnega? »Tekmovanje v slovenski ligi zahteva precej sredstev, zato je razumljivo, da so nas že od nekdaj trle tudi finančne težave. Da se je stanje vsaj nekoliko popravilo se moramo zahvaliti veletrgovini Loka iz skorje Loke, ki je prevzela patronat nad našo ekipo.« © Kijub temu, da je prognoziranje v športu precej nehvaležna stvar, nas zanima, kakšno uvrstitev na lestvici slovenske rokometne lige predvidevate? »Ker nam je drugo mesto po jesenskem delu tekmovanja praktično že zagotovljeno, bomo napeli vse sile, da bi uspeli v boju za prvo mesto. Ce bomo premagali najhujšega konkurenta — ekipo Branika, nam bo pot do prvega mesta v Sloveniji odprta.« Plavalci absolutno tretji v državi Gorenjska rokometna liga Se vedno v vodstvu Veterani Ekipa Veteranov je v nedeljo zabeležila tesno zmago nad ekipo Selc v Selcah. Tako so še vedno neporaženi in vodijo fca lestvici kar s petimi točkami prednosti. Zabnica pa je visoko premagala spomladi zelo slabo ekipo Kranjske gore. Tekma Tržič : Jesenice ni bila odigrana, ker na tekmo ni pri-delegirani sodnik Marjan Čufar. To je njegov že drugi spodrsljaj v letošnjem prvenstvu in bo morala sodniška ko-ffl^ija vsekakor ostreje ukrepati proti takim neresnim sodnikom. Rezultati: Selca : Veterani 17:18 (8:6), Zabnica : Kranjska Sora 33:18 (18:10), Kranj B : šk. Loka 12:11 (6:5) Lestvica: Veterani 8 8 0 0 212:192 16 Kamnik 7 5 1 1 194:160 11 Zabnica 9 4 1 4 168:150 9 Selca 7 3 0 4 151:139 6 šk. Loka 7 2 2 3 132:136 6 Kranjska gora 8 2 0 6 135:210 4 Jesenice 8 1 0 7 118:173 1 izven konkurence: Tržič B 9 4 0 5 140:194 8 Kranj B 10 3 1 6 172:177 7 V nedeljo se bodo pomerili naslednji pari: Veterani : Tržič B> Jesenice : Zabnica, Kamnik : Kranj B, Škofja Loka : Selca, V drugI gorenjski rokometni ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Selca B : Sava 12:16, Bcsnica : škofja Loka J 5;0 w. o., Zabnica B : Radovljica B 6:17, Križe B : Duplje B 9:9, Storžič : Kamnik B 22:25. V vodstvu sta Sava in Besnijo (po 18 točk) sledijo: Selca B 16, Radovljica 14, Duplje B li> Kamnik B 13, Zabnica B 11 itd. P, Didič Državni prvenstvi za mlajše pionirje na Reki in starejše pionirje v Zagrebu pomenita za celoten kolektiv PK Triglav lep zaključek zimske sezone. Osvojeni tretji mesti tudi v teh dveh kategorijah dokazujeta, da pripada kranjskim plavalcem naziv »absolutno tretji« v Jugoslaviji, saj tudi v članski konkurenci kotirajo enako visoko. Posebno razveseljivo je, da ima klub že v mlajših pionirjih močno in kvalitetno bazo. Na Reki sta se med njimi posebno odlikovala Sandi Troha z zmago na 200 kravi in odličnim časom 2:45.0, ter Štirikratni zmagovalec Janez Slavec, ki je na 200 mešano zabeležil celo not državni rekord 2:57,4. Ker sta oba stara šele 12 let, lahko od njiju še mnogo pričakujemo. Pri starejših pionirjih v Zagrebu je Mandeljc Judita brez težav dvakrat zmagala na 100 in 200 prsno in pokazala, da je poleg Bjedove in švarčeve edina Jugoslovan-ka, ki je sposobna dosegati čase pod tri minute na 200 m prsno. Porenta Rebeka je bila dvakrat druga in je na 200 hrbtno postavila s časom 2:48,2 nov pionirski rekord SRS. Prav tako je bila dvakrat druga tudi Križaj Erika, ki je letos zelo napredovala in njenih 3:05,8 na 200 prsno, daje realne upe, da bo Triglav kmalu imel tretjo plavalko pod 3:00,0. Sploh pa je bila premoč kranjskih prsa-čic najlepše izražena v finalu na 200 m prsno, saj so od šestih finalistk bile kar štiri Kranjčanke: Fon Mojca, Pajntar Boni, Križaj Erika in Mandeljc Judita. Prav tako kot lani, je bilo tudi letos veliko vprašanje, ali bo Triglav mogel sodelovati na teh prvenstvih zaradi pomanjkanja denarja. V zad- Smučarski teki na Pokljuki Na zasneženi Pokljuki je bilo v nedeljo prvo republiško prvenstvo orientacijskega tekmovanja v smučarskih tekih. Tekmovanje je razpisal Partizan Slovenije, prvenstvo pa je odlično izvedlo TVD Partizan Gorje. Prvaki so postali: pionirji (tekmovalne smuči) 2 km — Vinko in Alojz Pckljukar (Gorje) pionirke (tekmovalne smuči) — 2 km — Marta Arih in Slavi-ca Pečar (Gorje), mladinke (tekmovalne smuči) 5 km — Kati Pristav, Tinka Peter-man (Gorje), mladinci (tekmovalne smuči) 5 km — Filip Kalan in Franci Zupan (JLA), mladinci (turne smuči) 5 km — Jože Pretnar, Franc Peterman (Gorje), člani (tekmovalne smuči) 5 km — Pavel Kobilica, Franci Koren (Gorje), člani (turne smuči) 5 km — Srečo Pogačnik, Štefan Kunstclj (Gorje). J. Ambrožič njem trenutku pa je prišla pomoč iz tovarne LISCA in domače ISKRE, za kar se kranjski plavalci najlepše za« hvaljujejo. S. K. Ljubljanska conska rokometna liga žanje tudi spomladi V petnajstem kolu ljubljanske conske rokometne lige je bilo najzanimivejše srečanje v Grosupljah, kjer so rokometa-ši Radovljice premagali domačo ekipo. Največ zadetkov sta dosegla za Radovljico Ravnikar 9 in Gašperšič 8. Rokometaši iz Dupelj pa so gostovali v Zagorju in izgubili srečanje s šestimi goli razlike. Najuspešnejši za ekipo Dupelj so bili Konjar 4, F. Grašič 3 in F. Rakovec 3. V gorenjskem derbiju pa sta se v Kranju sestali ekipi Križ in Kranja. Po poteku igre je vse kazalo, da bodo zmagali gostje, saj so vodili v drugem polčasu že 8:6. Največ zadetkov za Kranj sta dosegla Leskovec 4 in Gros 3, v ekipi Križ pa so se najbolj izkazali J. Sitar 5, Dobre in Ješe po 2. Rezultati: Grosuplje : Radovljica 19:23 (5:8), Kranj : Križe 11:10 (5:5), Zagorje : Duplje 19:13 (10:6), Krmeij : Šentvid 17:17 (10:7), Hrastnik : Krško 20:15 (9:7), Novo mesto : Ra- Novo mesto 21:11 (12:6) — za* deče 7:18 (2:!0), Radovljica ostala tekma. Lestvica: Radovljica 15 12 0 3 283:229 24 Kranj 15 P 1 6 290:228 18 Krnelj 15 P 2 5 265:211 M Šentvid 14 1 2 4 335:291 .0 Grosuplje 15 9 U 6 263:290 18 Radeče 15 7 3 5 256:227 n Križe 15 1 3 5 232:213 17 Hrastnik 15 7 1 7 224:233 15 Duplje 15 5 4 6 254:245 14 Krško 15 4 2 9 291:328 11 Zagorje 14 2 1 11 209:308 5 Novo mesto 15 1 1 13 223:303 2 Gorenjski predstavniki se bodo jutri srečali takole: Duplje: : Krmeij, Radovljica : Kranj, Križe : Hrastnik. J. Kuhar Gorenjska nogometna liga Nogometaši Lese prvaki Dve koli pred zaključkom tekmovanja v gorenjski nogometni ligi je vprašanje prvaka že rešeno. Nogometaši iz Lesc so namreč zmagali tudi v Železnikih in so tako osvojili naslov letošnjega prvaka Gorenjske. Preddvor pa je v srečanju z ekipo Jesenic osvojil prvo točko. Tekma Svoboda : Tržič pa ni bila odigrana, ker so nogometaši Tržiča nepričakovano odstopili od nadaljnjega tekmovanja v gorenjski ligi. V preteklem kolu je na tekmi Lesce : Tržič (2:1) prišlo do prekinitve igre. Igralec Tržiča Matevž Valjavec je namreč fizično napadel sodnika. V pretep pa se je vmešal tudi igralec in trener Tržiča Jaka Bahun. Oba sta bila suspendirana. Ker pa je Bahun v Tržiču »alfa in ornega« tržiškega nogometa (predsednik, blagajnik in trener ekipe) je tudi sam odločil, da ne bodo več igrali Tržičani v gorenjski ligi. Znano je namreč, da je nogomet skupaj z rokometom najbolj popularna igra z žogo v Tržiču in da se z njim ukvarja največ mladine v letnem času. Mladi nogometaši bi vsekakor radi nadaljevali s tekmovanji v gorenjskih ligah, vendar bodo sedaj prepuščeni sami sebi. Morda se bo le nekdo našel in reagiral na ta nevsakdanji način glavnega organizatorja nogometa v Tržiču in pokrenil, da bi tržiški nogometaši spet nastopali v gorenjskih ligah. Rezultati: Železniki : Lesce 3:5 (3:2), Preddvor : Jesenice 2:2 (2:1), Svoboda : Tržič 3:0 w.o. Lestvica: Lesce 10 8 0 2 28:19 16 Svoboda 10 6 0 4 24:15 12 Tržič 10 6 0 4 22:20 12 Jesenice 10 5 1 4 31:24 11 Železniki 10 4 0 6 29:25 8 Preddvor 10 0 1 9 9:40 1 V 11. kolu se bodo pomerili naslednji pari: Lesce : Svoboda, Preddvor : Železniki in Jesenice : Tržič(?). V ostalih gorenjskih ligah pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: Člani B liga: LTH B : Podbrezje 4:1 (2:0), Kropa : Predo-slje 9:1 (2:1), Triglav B : Naklo 2:1 (1:0); mladinska liga: Železniki : Tržič 1:2, Kranj : Železniki 3:0; PIONIRJI — A skupina: Železniki : Lesce 0:14, Kranj : Jesenice 1:1; B skupi« na: Triglav : Podbrezje 12:0, Triglav : Naklo fc2p Trboje : Pr*> doslje 5:1, LTH : Podbrezje 4:1. P. Didič 27. april Dan združenih mest in občin sveta Svetovna federacija pobratenih mest, ki je bila ustanovljena 1957. leta ln katere član je Kranj že od njene ustanovitve, se je pred leti odločila, da se zadnja nedelja v aprilu praznuje kot dan združenih mest in občin sveta. Prebivalci Kranja oziroma kranjske občine so praz- Ob jubileju V teh dneh praznujemo 53. letnico ustanovitve zveze komunistov Jugoslavije, revolucionarnih sindikatov ln Skoja. Iz viher prve svetovne vojne, ki je povzročila mnogo več gorja kot katerakoli vojna doslej, je izšel evropski proletariat s prepričanjem, da je svet potrebno spremeniti. K temu dejanju so ga navduševali tudi uspehi prve socialistične države Sovjetske zveze. Evropska buržoazija se je tega povojnega vrenja in vpliva oktobrske revolucije ustrašila ln pogosto z orožjem dušila revolucionarnost delavskega razreda. V takšnih razmerah so se zbrali leta 1919 predstavniki naprednih delavskih gibanj v Jugoslaviji in ustanovili komunistično partijo. Od tega trenutka se partija vse bolj uveljavlja in že leta 1920 ob volitvah v ustavodajno skupščino dobi več kot 50 poslanskih mest. Jugoslovanska buržoazija se je zavedala nevarnosti in si je na moč prizadevala streti revolucionarna gibanja v takratni Jugoslaviji. Partija mora v ilegalo. Vse predvojno revolucionarno gibanje ima svoje vzpone in svoja padanja. Na Gorenjskem se srečamo s partijskimi organizacijami že zelo zgodaj. Tako se omenjajo osnovne organizacije po skoraj vseh pomembnejših krajih na našem področju, še zlasti pa se je število članstva in organizacij povečalo po letu 1935, torej v obdobju ko je celotno Jugoslavijo zajel val delavskih stavk in mezdnih gibanj. Posebno pomembno je leto 1937 ko na čelo komunistične partije Jugoslavije pride Tito. Partija v tem obdobju zelo precizno analizira mednarodni položaj ln opozarja na fašistično nevarnost. Zvesta svoji oceni združi v enoten boj zoper fašizem vse svobodno misleče ljudi pri nas. V tem boju, v katerem so padli najboljši partijski kadri, se partija krepi. Heroizem naše borbe je neizmeren in neizmerne so revolucionarne izkušnje pridobljene v tem boju. Te bodo še dolga desetletja vplivale na naše delo na naše družbene odnose. V povojnem razvoju partije bi želel poudariti nekatere najbolj vidne uspehe. Na petem kongresu obračuna KPJ z informbiro-jem, na šestem praktično prelomi s prakso neposrednega oblastnega odločanja in se opredeli za idejni vpliv. Na sedmem kongresu zveza komunistov sprejme svoj program, na osmem oblikuje osnovna izhodišča za uveljavitev družbene in ekonomske reforme in na pravkar minulem, devetem kongresu ponovno manifestira svojo enotnost in se zavzema za hitrejšo uresničitev reformnih prizadevanj. Posebno pomemben dogodek iz naše bližnje preteklosti je tudi četrti plenum. Na njem se jugoslovanski komunisti teoretično in praktično opredele zoper birokratsko prakso in pričnejo z reorganizacijo svojih vrst. Torej povzemamo. Partija, ki je prehodila trdo pot Ilegalnega dela, ki je prebrodila vso notranje frakcijske boje, ki je uspela združiti vse napredno delavstvo v boju zoper fašizem, ki je izvojevala v srcu Evrope izjemen herojski boj, ki se je spopadla z vso težo povojne graditve, ki se je uprla Stalinu in njegovemu hegemonizinu, ki je uspela iz sebe napraviti idejno, a ne birokratsko silo, ki je v zadnjih poldrugem desetletju nenehno razvijala samoupravJjanje, ki se Je lotila tolikih ugodnih korakov v evropski zgodovin,! delavskega gibanja — je najbrž sila na katero smo lahko ponosni. V vsakem pomembnem trenutku so imele besede partije in Tita mednaroden odmev — samo poglejmo dogodke na češkoslovaškem. Tu smo in k sreči korakamo! Zakaj socializem, za katerega si vsi prizadevamo, Je v svojem najpreprostejšem bistvu več sreče, več humanizma, več kulture in več belega kruha... Vse to pa naj delovnemu človeku omogoči, da bo živel bolj svobodno bolj človeško življenje. To je naš smoter, naš cilj. Martin Košir novali ta dan že lani, 28. aprila, ko so številni občani podpisali tudi deklaracijo o svetovnem miru. Glavna načela svetovne federacije pobratenih mest, član njenega izvršnega komiteja je tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, so Izražena v ustanovni listini. Iz načel preveva prizadevanje za ohranitev miru, za sporazumevanje med narodi, za enakopravnost vseh narodov in občano/ na svetu. V njih je zagotovljen razvoj človekove kulture brez kakršnegakoli strankarskega aH političnega pomisleka, prepovedano je vmešavanje v razmere drugih dežel, izključena vsaka diskriminacija. V načelu dvojezičnosti pa je poudarjeno, da je dvojezičnost (učenje še enega živega tujega jezika že v osnovnih šolah) most in Vez za zbliževanje narodov, še posebej pomembno pa je načelo nepolitičnosti, kar pomeni, da je treba spoštovati občinsko samostojnost, enakopravnost med narodi, politiko kceksistence in pravice delavcev. Zaradi teh naprednih in humanih načel ima svetovna federacija pobratenih mest prvo mesto pri organizaciji OZN oziroma Unescu. Danes je vanjo včlanjenih že okrog 1600 mest z vsega sveta, število pa dan za dnem raste. V naši državi so člani federacije Karlovac, Kranj, Kru-šcvac, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, škofja Loka in Su-botica. Ob letošnjem prazniku je predstavnik Južne Amerike v federaciji zapisal: »Pred nami sta dve poti: pot bedakov — pot bombe; pot kruha in napredka, pot ljudi dobre volje. Druga je pot, ki jo mora razširiti Svetovna federacija pobratenih mest, da bi po njej lahko stopalo človeštvo.« Takšen pa je tudi smisel jutrišne<*a praznika, ki bo ne samo v Kranju in škofji Lo-ki.marveč še v tisočih drugih mestih po svetu pomenil PRAZNIK MIRU. V Kranju je bila ob tej prilild včeraj v (petek) ob 12. uri slavnostna seja komisije za stike s tujVn" mesti. Razen tega bo Kranj poslal vsem mestom, s katerimi sodeluje, in generalnemu sekretarju pozdravne brzojavke. Dijaki srednjih šol pa bodo pisali naloge z naslovom Občina upanje sveta. Tako kot lani bodo tudi letos najboljše naloge nagradili. A. 2. V nagradnem žrebanju »Po Prešernovih stopinjah« po Koroški in Kanalski dolini bodo žrebali za vas: Korbar Franc, Kočna 23, Jesenice Oman Jože, Rateče Planica 138 Štupar Ivana, Komenska dobrava 10, Komenda Pavlin Ana, Šorlijeva 39/11, Kranj Mlakar Jože, Verje 3, Medvode Skuber Ferdo, Zagoriška 6, Bled šolar Stanko, Sr. Dobrava 9, Kropa Semič Francka, Gor. vas 67 nad Škof jo Loko Pagon Franc, Sovodenj 30 Košir Peter, Bistrica 56, Tržič Žagar Francka, Kr. gora 195 Bešter Minka, Selo 10, Žirovnica Dobrin Franc, Zg. Jezersko 25 Koželj Aleš, Hotemože 44, Preddvor Bališ Franc, Vodice 48 VVeisseisen Vinko, Dolnice 7a, Šentvid nad Lj. Poklukar Ivan, Zg. Gorje 69 Jane Franc, Mošnje 7, Radovljica Pfajfar Matija, Lajše 1, Selca Župančič Jože, Reteče 43, šk. Loka .Na naš razpis smo prejeli veliko prijav naročnikov, ki bi želeli žrebati, vendar vseh tokrat nismo mogli upoštevati. Upoštevali jih bomo pri prihodnjih žrebanjih. Za žrebanje smo izbrali naročnike lz različnih krajev Gorenjske in takšne, ki so v izbranem kraju največ let naročeni na Glas. Prlznanfe i zvezi V torek, 22. aprila, se je v Kranju sestal komite občinske konference ZKS Kranj ln razpravljal o dveh zelo pomembnih vprašanjih. Ocenil je priprave na volitve in volitve same v kranjski občini ln razpravljal o pripravah na konferenco. V oceni volilnih priprav so razpravljavci poudarjali, da je bilo opravljeno delo zelo temeljito in da so tudi doseženi rezultati primerni vloženemu delu. Menili so, da so bili člani zveze komunistov v predvolilnih pripravah zelo aktivni, posebno na kandidacijskih konferencah, zborih volivcev pa tudi pri praktičnem delu pri izvedbi volitev. Menili so, da je socialistična zveza opravila resnično pomembno delo in da ji gre vse priznanje. Ljudje so na volitvah pokazali svojo samoupravljavsko zavest in mnogi so poudarjali, da bi moralo to delovno vzdušje, ki je prevevalo priprave na volitve in volitve same, biti prisotno tudi v celotnem mandatnem obdobju. Omenjali so, da bi pa vendarle morali ob tehtni analizi upoštevati nekatere izkušnje letošnjih volitev. Predvsem so sodili, da je v celotnem postopku bilo vendarle mnogo formalizma, ki bi ga veljalo odpraviti. Kritično so tudi ocenili predhodno odstopanje nekaterih kandidatov, saj so menili, da se tako vendarle nehote zožuje možni izbor. SIcer pa so menili, da je nova skupščina izbrana tako, da bo resnično omogočala dobro delo. Nekateri so na sestankih tudi menili, da je v skupščinske organe izvo-IjenJh premalo mladih in pre malo žena, še zlasti sc to izraža v zboru delovnih skupnosti. Menili so namreč, da je odstotek mladih zaposlenih ljudi v kranjski občini takšen, da bi vendarle ti morali biti bolje zastopani v občinski skupščini. V razpravi o pripravah na bližnjo konferenco zveze komunistov občine Kranj so poudarjali, da bo na tej konferenci potrebno še nekoliko bolj celovitno oceniti letošnje volitve ln da so za uspešno delo potrebne tudi temeljite kadrovske priprave za jesen-i sko izbiro partijskih vodstev j v občini, medobčinskem sve-j tu, republiki in federaciji. \ Pri slednjih dveh gre namreč j za volitve nestalnih članov ! republiške oziroma zvezne i konference ZK. NA MODNI REVIJI VIII. SPOMLADANSKEGA SEJMA V KRANJU SO BILE IZŽREBANE NASLEDNJE ŠTEVILKE VSTOPNIC: 1. vstopnica št. 001106 nagrada 1.000.00 N din 2. vstopnica Št. 024309 nagrada 500.00 N din 3. vstopnica Št. 027950 nagrada 300.00 N din in še rezervne vstopnice št.: 005745, 033514, 032215, 003389, 003341, 003422, 004219, 032546, 004165 In 031215. Kolikor se : Mnilti prvih treh števii'c topnic ne javijo do 15. maja, lahko dobijo dobitke lastniki naslednjih rezervnih številk po vrstnem redu T* najkasneje do 31. V. 1969. Dobitniki naj se javijo na upravi Gorenjskega sejma, C. St. Žagarja št. 27, Kranj. 26. in 27. aprila svetovno prvenstvo v moiokrosu v Tržičai Kdo bo zmagovalec v Pod-ljube! ju? 13. aprila je bila v Španiji v Madridu prva letošnja dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu. — Vrstni red najboljših po tej vožnji je takle: 1. Joel Robert, Belgija; 2. Marcel VViertz, Belgija; 3. Dave Bickcrs, Vel. Britanija; 4. Torstein Hall-man, švedska itd. Skoraj vse najboljše tekmovalce iz prve dirke bomo videli tudi v Tržiču, v. ERJAVŠEK AO5 .Ci&.DRAUBURG SPITTaF ^e»sw1 herma(30ft rTLDKIRCHEN trg kCORTlNA PIEVE „ Pl ca#RE D! AMPEZZO iuz.ZA pOHTE^A BEL3A< —VILLACH arnoo^te vt.vid m & ST.VEIT GOSPASVErA maria saal m celovec wc, r^*TJ2££w ICLA^NPURTvo^hARKi VGLFSBERG . Sr.ANDRA frAND*A/ lavamu/md 1-A60T 96kOWl FERLACH P 0 S'J. A VES ^ LEGENDA: SJj^iA f A KAMP „ ^I^F" S f ^ |bd.zicin|ca i i & gokd.žičnica ,3 5 1 A »GEMONA PORDEN/OJ ^ BOVEC * KOBARID čedad jT § ***»%fY SOLKAN^ NOVA GORICA GORA JESENIC L' A i 1 4uf A :RL01BL P0DL3U8ELJ ZELENICA! miki ri^HiKo min i vo«l a 01 KRA ElSENUčAPPEU«*^ iOUBEUJ / r^URG DJfDRAVOGRAD SOLČAVA .MOST kN* It Bolnica franja 1 g< TTrvaveJ &va.tw VELENDf &>KANAL. 'plave ZCtCZNH ACERKMO *h FZIRI IDRIOA /IGNAUO CEr PORTOGRUAI uTREVISO ONFALCW?i 4 T^,C- k VIPAVA ŠKOFJA?1 WK>f Vrhnika, rL05ATEC lltAKl 2AS0RJE J&MAR3I? UTIOA 1 -V.VKj-j;., ZlpATfr1 most postopna Ar \ PLANINA TVRJAK kRAKE< cerknica ivančna CORICA Grado- G*AD£Z TRST . TRIESTE1 Pivka 'RIDEKA RIBNICA DOlENUl .straža VAS IZREDNA POMLADANSKA SMUKA 3 m SNEGA 3-DNEVNI PENZION SAMO 150 N din 2ICNICE IN GONDOLA BREZPLAČNO hoteli NA VOGLU transturistovl hoteli v Bohinju: 9 hotel pod Voglom 9 Zlatorog O Bellevue % Jezero m Ski hotel INFORMACIJE: recepcije hotelov POJASNILO K SHEMI: Shema nam nazorno prikazuje številne parkirne prostore, označene s P, neposredno ob prireditvenem prostoru, ki je crtano označen. Debelejša črna črta nam označuje glavno cesto Tržič—Ljubelj, ob njej pa so lokalne ceste in poti in potok Mošcnik. Da bi si lažje predstavljali prizorišče svetovnega prvenstva, povejmo, da ne bo nihče potreboval s parkirnega prostora več kot deset minut na prireditveni prostor. Tako kot še nikoli Prijazna Podljubeljska dolina bo danes, in predvsem jutri, ponovno prizorišče ene izmed dirk za svetovno prvenstvo v motokrosu za leto 1969, Tako bo zaključeno tudi zadnje dejanje osemmesečnih priprav na to veliko prireditev. Kar pomeni v zimskih športih Planica, to pomeni v motorizmu podljubcljskl motokros, samo, da ima morda premalo podpore in še vedno premalo gledalcev. Letos pričakujejo organizatorji rekordno število gledalcev, saj bo drugo leto ta dirka na Štajerskem, potem pa se bo selila še v druge republike. Prav gotovo moramo danes pri takšnih prireditvah predvsem misliti na počutje 3KH TRzic gledalcev, ki vse bolj zahtevajo tudi tu konfort. Zato smo za naš današnji razgovor namenoma izbrali vodje rediteljske in prometne službe pripravljalnega odbora tovariša Staneta Gabra in Slavko Hvalica, naj nam povesta, kako bo poskrbljeno za varen promet in za red na tekmovalnem prostoru. »Tovariš Hvalica, kako ste poskrbeli za parkirne prostore?« »Izkušnje zadnjih let so nas mnogokaj naučile. Predvsem smo se letos do kraja potrudili, da bodo vsi gledalci, pa naj pridejo s svojimi vozili ali avtobusi, prišli čim-bližje tekmovalnemu prostoru. Ker pričakujemo velik obisk, smo letos poskrbeli za najmanj 4500 parkirnih prostorov, tako da bodo zares vsi zadovoljni. Tudi za to smo poskrbeli, da bodo vsi obiskovalci čimhilreje lahko prišli na glavno cesto in od tam pohiteli domov in še kam drugam. Skratka, motoriziranim obiskovalcem svetovnega prvenstva ne bo treba skrbeti za prav nobeno stvar. To je bila naša želja in upamo, da nikogar ne bomo razočarali.« »Tovariš Gaber, vi ste vodja rediteljske službe, sicer pa ste komandir postaje milice v Tržiču. Tako velika prireditev vsekakor zahteva od službe javne varnosti mnogo dela in veliko odgovornost. Kako boste kos tem zahtevam?« »Prav gotovo moramo poskrbeti za kar najboljše počutje in varnost vseh gledalcev. Za to odgovorno nalogo smo se temeljito pripravili in prepričan sem, da bodo delavci milice — ob pomoči gasilcev — dobro opravili to odgovorno nalogo. Poskrbeli smo, da bo na cesti in na prireditvenem prostoru v soboto 29 miličnikov, v nedeljo, ko bo glavna prireditev, pa 49. Tudi prometna milica nam bo pomagala ,tako da bo varnost prometa kar najbolj zagotovljena. Poskrbeli smo tudi za varnost gledalcev nasploh, ne samo na poti na tekmovanje in domov. — Pri tem delu nam bo zelo dobrodošla pomoč pripadnikov gasilskih enot.« V. Erjavšek STARTNA LISTA TEKMOVALCEV ZA SVETOVNO PRVENSTVO KATEGORIJE 250 ccm Start, štev. Ime ie priimek Države , Znamke motorja 1. Joel Robert Belgija CZ 2. Lcitgeb VValter Avstrija Puch 3. Kurt Statzinger Avstrija CZ 4. Manfred Kleer Avstrija CZ 5. Shinkarenko Leonid ZSSR cz 6. Malcolm Daviš Anglija AJS 7. Andy Roberlson Anglija AJS 8. Ron Nelsori ZDA Montesa 9. John De Soto ZDA Montesa 10. Torsten ing. Hallman švedska Husqarna 11. Ronni Mathevvs Irska cz 12. Moiseev Gennady ZSSR CZ 13. Stig Pettersson švedska Husqarna 14. Petushkov Evgenij ZSSR CZ 15. Zdenek Strnad CSSR CZ 16. Boguslavv Urbaniak Poljska cz 17. Georgi Kashkin Bolgarija cz 18. Hristo Peev Bolgarija cz 19. Jifi Stodulka CSSR cz 20. Marcel Wiertz Belgija Bultaco 21. Juel Rasmussen Danska Husqarna 22. Heikki Mikkola Finska Husqarna 23. Jyrki Storm Finska Husqarna 24. Jaroslav Homula CSSR CZ 25. OUe Pettersson Švedska Suzuki 26. Ploner VValter Italija Montesa 27. Simon Fercnc Madžarska CZ 28. Gal Tibor Madžarska CZ 29. Giinther Eckenbach Zah. Nemčija cz 30. Sylvain Geboers Belgija cz 31. Heinz Hoppe Vzh. Nemčija cz 32. Reinard Fischer Vzh. Nemčija cz 33. Buli Tom Ola Norveška Husqarna 34. Andcrsen Carl Reidcr Norveška Husqarna 35. Kalevi Vehkonen Finska Husqarna 36. Eugeniusz Straczek Poljska CZ 37. Kavinov Vladimir ZSSR CZ 38. Bengt Arne Bonn Švedska Husqarna 39. Dovids Cristian Romunija CZ 40. Karel Konečny CSSR CZ 41. Chitu Štefan Romunija CZ 42. Stefenel Jean Claude Francija CZ 43. Bele Adoli Jugoslavija CZ 44. šoštarič Leon Jugoslavija CZ 45. Stevanovič Matija Jugoslavija CZ Prvi tek Drugi tek Skupna uvrstitev psi ILNA HULEJ PO domača hrana TO izbrane pijače KI prenočišča VABLJENI BESUCHEN SIE HULHMUUUGESCHAFT (B&utlk%ue Ljubljana, Miklošičeva c. i KOTEKS — TOBUS miNIMMieHIHM vsak dan V trgovinah 2IVIL.A KRANJ Prijazno vas vabi GOSTILNA M I F R N I K Klnchcniouor — HoicnUvn ITI L L U II i E\ • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko IS Km Od IJUbalJakaga pradora ob castl v Celovec •aiiaiiaaa»iaa Wmmbbm»SS5^ največja zaloga kmetijskih strojev na primorskem TERP1N tvrdka I LIH lil imp.exp. [ustanovljena leta 1927) i l Vss: PO SLEDI GOREKIR fl VAŠA PRILOŽNOST Brez odlašanja sledite izdelkom GORENJA. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova, številko garancijskega lista izdelka GORENJE, ki ga imate. če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na GORENJE Tovarna gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA) ŠTEVERJAN (S. Floriano del Collio) GORIZIA — ITALIA tel. 87218 (3 km od Gorice) TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NIBBI (z električnim vžigom in lučmi) V zalogi imamo še sledeče stroje: iBa-Bab^'***^1^ MOTORNE KOSILNICE ——> 10—13 KS in Diesel — motokulti- vatorjs 14—18 KS tovarne NIBBI KOSILNICE tovarne ALPINA KOSILNICE tovarne IPUS TRAKTORJI od 30 do 80 KS na dvo ali štiripogonska kolesa tovarne LAMORGHINI STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAMBELLI BENCINSKE IN DIESEL motorje tovarne LOMBARDINI ZA VSE STROJE VELJA ENOLETNA GARANCIJA, ZANJE IMAMO STALNO V ZALOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS. PIŠITE V SLOVENŠČINI • NA RAZPOLAGO SMO VAM ZA VSA POJASNILA "TB»"5»,9l»B«ajBBa}/p«<- Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Besuchen Sie uns. Slo vver-den mit einheimisehen Speisen und Getriinken sehr cjut bedient! VVillkommen! Josef Viilach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: strauss STROJE In APARATE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snevi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohištveno okovje, železnina POTROŠNIKI TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO ZARJA JESENICE VAM NUDI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE OD 24. DO VKLJUČNO 30. APRILA, PO ZNIŽANIH CENAH SLEDEČE BLAGO: STEKLENIČENO BELO IN RDEČE namizno vino 11 4.80 N din naravni sadjevec 11 12.— N din ananas sirup 11 5.— N din VELIKA PONUDBA IN UGODNE CENE VSEGA OSTALEGA PREHRAMBENEGA BLAGA. CENJENIM ODJEMALCEM IN VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA ZARJA JESENICE mlečno 1/2 kg čokolado sveži, zelo okusni Balkan keksi v 1/2 kg zavitkih alžirske sočne pomaranče kg 10.50 N din 3.50 N din 4.50 N din Prihodnji mesec spet kmečka ohcet Trzie je pripravljen na velik dogodek Danes ob desetih bo sprejem delegacij in vodij posameznih ekip pri predsedniku občinske skupščine, tekmovalci pa bodo peljali svoje jeklene kon'ičke na tehnični pregled. Po treningu se bo ob 14.10 začelo državno prvenstvo, ki ga bo otvoril predsednik Motokros komiteja tovariš Rino Simoneti. To bo začetek ogorčenih dvodnevnih borb, na katere nI pripravljena samo tekmovalna proga, temveč vsa tr-žiška občina. Prijazno mestece pod Karavankami se je že pred dnevi odelo v zastave, trgovine so posebej lepo pripravile izložbe, saj si jih bodo ogledali ljudje iz dvajsetih dežela Vzhoda in Zahoda. Čeprav bodo letos tekmovalci prebivali v hotelih - predvsem na Ljubelju - gostoljubnost tržiških prebivalcev ni nič manjša. V teh dneh vse živi za svetovno prvenstvo. Danes ne boste mogli najti parkirnega prostora v središču mesta, zato pa je tu pravi raj za radovedneže In za poznavalce državnih znamk registrskih tablic. Prav posebno so se na prvenstvo pripravila trgovska in gostinska podjetja, ki bodo poskrbela za okrepčilo gledalcev. Lepo vreme, ki se obeta, bo tudi pomagalo, da bodo tisoči gledalcev napolnili podljubeljsko dolino. V. E Ljubljana bo ob koncu prihodnjega meseca že peto leto zapored prizorišče največje turistično-folklorne prireditve — kmečke ohcetl 1969. Znano je, da se na tej prireditvi vsako leto poroči po starih slovenskih običajih več mladoporočencev iz tujine in Slovenije. Tako bo tudi letos kar deset parov iz Italije, Avstrije, Nizozemske, švedske, Danske, Tunizije, Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze in Slovenije reklo na ljubljanskem magistratu svoj svečani »da«. Na letošnji kmečki ohceti bodo prišli na račun zlasti občudovalci narodnih noš, saj organizatorji pričakujejo, da jih bo v svatovski povorki več kot 2000. Sem je treba prišteti še številne narodno zabavne ansamble, folklorne skupine in godbe na pihala. Povorka letošnje kmečke ohceti bo šla po nekoliko drugačni poti kot prejšnja leta — od Gospodarskega razstavišča po Titovi cesti na Trg revolucije, od tu pa do magistrata in po poročnem obredu po Miklošičevi, Dalmatinovi, Gosposvetskl in Celovški cesti do dvorane Tivoli, kjer bo svatovsko kosilo. Na Trgu revolucije bo tudi tradicionalno šranganje, ob tej priložnosti pa bedo nastopale folklorne skupine. Za kmečko ohcet 69 je tako v naši državi kot tudi v tujini veliko zanimanja. Organizatorju prireditve so se že prijavili številni novinarji in fotoreporter-ji, cslotno prireditev pa bo prenašala tudi naša televizija. Letos bo kmečko ohcet posnela tudi posebna televizijska ekipa iz ZDA, v filmu pa bodo vključeni posnetki Bleda, Pirana, Portoroža, Postojne in Lipice. Ob tej priložnosti naj zapišemo še to, da te dni že prodajajo srečke za loterijo Kmečka ohcet, medtem ko je združeno železniško trans- portno podjetje iz Ljubljane že odobrilo izreden 50-od-stotni popust za potovanje z vseh slovenskih postaj v Ljubljano. V. G. Vintgar za 1. maj V Vintgarju je še vedno zelo veliko snega. »Vsako leto po vojni smo za prvi Spored Dva dni bodo brneli motorji in njihovi vozači se bodo potegovali za naslove najboljših na svetu, v državi in še za pokal Karavajpk. Spored tekmovanj Je takle: SOBOTA 10. do 14. ure trening za državno prvenstvo 14.10 začetek državnega prvenstva v kategoriji do 250 ku- bikov; trije teki bodo trajali do 17. ure, ko bo razglasitev najboljših. 17. do 18.30 trening za pokal Karavank z motorji do 750 kublkov ln neuradni trening za svetovno prvenstvo. 20.30 sprejem tekmovalcev in gostov v Kompasovem Ganil hotelu na Ljubelju. NEDELJA 9. do 12. trening za pokal Karavank in za svetovno prvenstvo 14. ura: fanfare naznanijo začetek otvoritve svetovnega prvenstva 14.30 do 15.15 prva dirka za svetovno prvenstvo 15.25 do 15.30 prva dirka za pokal Karavank 16.15 do 17.00 druga dirka za svetovno prvenstvo 17.10 do 17.35 druga dirka za pokal Karavank 17.50 razglasitev rezultatov Ker bo dostop na prireditveni prostor vseskozi mogoč, dovoz na parkirne prostore prav tako, si bodo ljudje lahko ogledali tudi samo posamezne dele tekmovanja. Spomladansko čiščenje v Naklem Na pobudo turističnega društva je krajevna skupnost Naklo na eni zadnjih sej sprejela sklep, da se na področju KS Naklo (to je v vaseh Naklo, Strahinj, Žeje, Cegelnica, Malo Naklo, Pivka, Polica in Okroglo) organizira akcijo, ki so ji dali enostavno ime »spomladansko čiščenje«. V tej akciji, ki bo trajala do 1. maja bodo sodelovali razen turističnega društva in krajevne skupnosti tudi vse druge družbene politične in gospodarske organizacije. Vsa gospodinjstva in lastniki poslopij na področju KS Naklo so dobili posebno pismeno navodilo, kjer je točno nakazano, kaj je potrebno storiti, da bi naselja čimbolje uredili in očistili za 1. maj in za začetek turistične sezone. V navodilu so pozvani vsi prebivalci ter tudi šolska mladina, da aktivno sodelujejo pri čiščenju in urojanju zgradb, hiš, dvorišč, vrtov, poti, plotov, živih mej itd. Vsi lastniki hiš so na-prošeni, da po svojih močeh olepšajo fasade hiš ter da okna in balkone okrasijo s cvetlicami lončnicami, gredice pred hišami pa posadijo z rožami itd. Kmetovalci so opozorjeni, da po končanem oranju in brananju počistijo ceste in pota po končanem delu. Vse odpadke in smeti pa naj bi v bodoče odlagali na posebej za to določena mesta. Za nadzor in vodenje akcije je določana posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov KS, turističnega društva in SZDL. Ta komisija bo nadzirala potek akcije na terenu. Na terenu bo komisija ugotovila in kasneje tudi javno pohvalila najbolj prizadevna gospodinjstva, če pa bo potrebno, pa bo tudi javno grajala tiste, ki se iz malomarnosti akciji ne bi odzvali. F. Križnar APRIL — mesec Pavlihe 10 x po 50.000.-S din 100 x po 1000.- S din Ob 99-letnici PAVLIHE, Podrobnosti o razpisu berite v PAVLIHI! Lov in % V aprilu in maju je na Gorenjskem odprt lov na velikega petelina in ruševca. Dnevna taksa v lovskih družinah za tuje goste je 10 dolarjev, odstrelna taksa pa za velikega petelina 100 dolarjev, za ruševca 60 dolarjev. Vse informacije v zvezi z lovom tujih gostov daje Lovska zveza za Gorenjsko, Kranj, Trg revolucije 1, telefon 22-470. 4) V revirjih ribiške družine Kranj začnejo z ribolovom v maju. Ribolov v Zbiljskem jezeru in jezeru črnjava pa je odprt skozi vse leto. S 1. majem je moč v Savi in Kokri s pritoki loviti postrvi (potočna postrv in šarenka). V Kokri pa se prične s 1. junijem tudi lov na lipana. V vseh revirjih (Sava, Kokra s pritoki, bajer Bobovk, jezero črnjava, Zbiljsko jezero) lahko domači in tuji gostje love potočne postrvi, šarenke, 'ščuke, klene, mrene in podusti (slednja je zaščitena samo v obdobju od 20. marca do 20. maja). Cene: Zbiljsko Jezero: za domače goste velja dovolilnica 10 dinarjev, za tuje 30, Sava: domači gostje 20, tuji 50, Kokra: domači 20, tuji 60, črnjava: domači 20, tuji 40, Bobovk: domači gostje 3 dinarje. Na dnevno dovolilnico lahko gost upleni tri postrvi/ tri lipane ali pa 6 belic. Dnevne dovolilnice za ribolov je moč dobiti na ribiški družini v Kranju, Kranj, Trg revoiucHe 1, telefon 22-470. Razen tega pa so dovolilnice na razpolago za Zbiljsko jezero v turističnem društvu Zbilje, pri Rezel Albini, Zbilje 31 in pri Petrovič Mariji, gostilna Podreča. Dovolilnice za Savo in Kokro lahko domači in tuji gostje kupijo v hotelu Evropa, pri Kompasu v Kranju, pri Creini in pri Turistu v Kranju. Dovolilnice za Kokro ima Alp hotel v Hotemožah, Nikolaj Madžarovič na Sp. Jezerskem 2 in Povšnar Jože Kokra 36. Za jezero Črnjava in za Kokro pa izdaja ribolovne dovolilnice tudi hotel Hrib v Preddvoru., . maj Vintgar usposobili za turistični ogled. Tudi letos bomo skušali očistiti sneg z mostov,« je dejal tovariš Klinar, predsednik turističnega društva Gorje. J. V. O V hotelu Zlatorog v Bohinju bo med prvomajskimi prazniki vsak dan zvečer ples. Na Blejskem jezeru bo 1. maja tradicionalna prvomajska regata. Izločilno tekmovanje bo že 30. aprila ob 9. uri. Finale pa bo naslednji dan ob 9. uri dopoldne. 6 V Podljubelju bo 26. aprila državno prvenstvo v motokrosu. V nedeljo, 27. aprila, pa bo v Podljubelju svetovno prvenstvo v motokrosu. # Boldnj — Od 30 aprila do 5. maja bo zaseden hotel Zlatorog, med prvomajskimi prazniki pa tudi hotel na Voglu in Mladinski dom. V drugih hotelih in zasebnih turističnih sobah je še prostor. Snega je na Voglu Ša dovolj in žičnice ter vlečnice obratujejo. % Bled — Dovolj prostora je v vseh hotelih in zasebnih turističnih sobah. Park hotel bo imel med prvomajskimi prazniki odprto Kazino, kjer bo ples. V hotelu Jelovica bo 1. in 2. maja ples v restavraciji. # Kranjjka gora — Prostor je v hotelih in zasebnih turističnih sobah v Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku. 6 Tržič — V restavraciji PoŠta in v zasebnih turističnih sobah je še prostor. V Podljubelju in na Ljubelju je od 25. do 28. aprila vse zasedeno. Dovolj prostora pa je na Zelenici, v Domu na Kofcah in v domu pod Stor-žičem. Dom na Dobrči je odprt samo ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih. Vse žičnice na Zelenici obratujejo, snega pa je še dovolj. # Kranj — V obeh hote-lih in zasebnih turističnih sobah je dovolj prostora. Prostor je tudi v hotelu na šmarjetni gori, v Domu na Joštu, na Jezerskem, v Preddvoru in v domu Rade Kon-čar v Bašlju. V Domu na Krvavcu je sicer še prostor, vendar pri poročajo za prvomajske praznike rezervacije. Zimsko kopaUšče v Kranju je odprte v.;ak dan, razen ob ponedeljkih in torkih. Na sejmišču v Kranju je vsak dan od 9. do 15. uri odprto avtomatsko kegljišče. @ Kamnik — V Kamniku, Kamniški Bistrici in v Domžalah je tudi dovolj prostora-