Vabilo.
Z denašnjo številko završuje »Ljubljanski Zvon« sedmi svoj tečaj i;er se s čilimi močmi odpravlja na delo prihodnjega, osmega leta. Program, katerega si je »Ljubljanski Zvon« postavil pred sedmemi leti, po katerem se je zvesto ravnal ves čas svojega izhajanja, — ta program hoče neizpremenjen zvrševati tudi prihodnje leto; kajti izdatna vsestranska podpora, katero je »Ljubljanski Zvon« našel pri pisateljih naših, kakor tudi pri občinstvu slovenskem, kaže nam jasno, da list -v dozdanji obliki svoji" najbolje ugaja književnim potrebam naroda našega.
»Ljubljanski Zvon« bode zategadelj tudi odslej v prvi vrsti gojil leposlovje v najširjem pomenu te besede.
Priobčeval bode znanstvene in ukovite razprave iz različnih oddelkov človeškega znanja.
Zbiral bode narodno blago.
Skrbel   bode   za   točen   pregled   sočasnega    slovenskega •slovstva in imenitnejših proizvodov drugih slovanskih literatur, zlasti tir vaške,   ter nap6sled poročal  o   napredovanji  domačih književnih in umetnostnih zavodov.
Spisov, katere misli »Ljubljanski Zvon« priobčevati, ne bodemo -tukaj podrobno naštevali; sam6 splošno omenjamo, da so mu ohranjeni dozdanji preskušeni in priljubljeni sotrudniki njegovi, in da takoj v prvem zvezku prične več zanimivih daljših povestij in razprav.
Opiraje se na zgoraj razviti program, kakor takisto na dozdanje
-svoje  delovanje,   nadeje   se »Ljubljanski Zvon«, da mu tudi prihodnje
leto  ostanejo zvesti dozdanji njegovi prijatelji,   da   se pa  okoli njega
zber6   še   novi podporniki.    Saj  je naloga,   katero  mu je  zvrševati,
lepa in plemenita: vsestranski razvoj beletristične književnosti slovenske!
V Ljubljani i. decembra 1887.
Uredništvo „Ljubljanskega Zvona"«