ftMER AMERICAN !N SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 48 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 26TH, 1036 LETO'XXXIX. — VOL. XXXIX. Ameriški župani zahfe Niti polovica volivcev se ni Gorka sapa je oiajala Efvr°p*ki diplomati na Governerju v Minneso- Japonska je dobila voja-iAngleška vlada je za fi je kompanija zase- S^oSS ^o armado, da se g — HVIIUI ijillcmi 9R fo!«., m ..;., \Tr, I ohrani svetovni mir udeležila volitev. Bondi in davki so odobreni Cleveland. 139,000 volivcev v' Clevelandu izmed 360,000 je šlo! New Orleans, 25. februarja, včeraj na volišče, da odobri za- vajo, da se nadaljujejo WPA dela reke in povodnji pretijo državam Chicago, 25/ februarja. tajnih posvetovanjih Rej lin, 26. februarja. — Ev-pska javnost se mnogo ukvarja s potovanji mnogih najbolj odličnih evropskih državnikov, p0_ ki se vršijo te dni. General Her- Na zborovanju zastopnikov ame- htevo župana Burtona, da se zvi- j vodnji pretijo najmanj dva naj- man Goehring, nemški minister1 ri.ških županov, ki se vrši v tem šajo davki v Clevelandu in dobi stim ameriškim državam, ko je in ta-'ni župnik Hitlerja, je ob-mestu, je bila stavljena zahts- mestna vlada sedem milijonov j gorka sapa zadnje dni otajala iskal predsednika poljske repu-va, da se vladna WPA nadalju- dolarjev več na leto denarja kot: .ed in so začele reke naraščati. ,jlike ministrskega predseclni-jejo in da ne smejo prenehati s dosedaj. j Ogromne množine ledu v Mis- ' Steve iradu in izjavil, da zapušča Brula jn Anlon jernač. Volit-službo, ker bo kandidiral za —ve bodo 10. marca, jredsednika Zedinjenih držav! R()jakll Novoselu v Steelton, iW„„. _______________ ... . ________ ............. ... . . Po"jPa., je zgorela hiša. Ogenj je stev nimajo, pač pa državne via- j je glasovalo 101,376 oseb za. icist Je Powdal- da -ie Slt korft- nastal sredi noči in gasilci niso de in mestna vlada v Washing- bonde in 51,877 proti. Ti bond i "inja ,)0 uhcah javnega mesta,, m0Jfli reiUti 1)0s]0pja> ker je vo-tonu. Jasno je, da morajo vse so bili potrebni in so jih voliv da *Proti zmrzovala. Družina tri omenjene vlade skupno delo-; ci tudi radi odobrili. vati, da se preživi brezposelno; -c-- prebivalstvo. < Starostna zavarovalnina -0 > proglašena neustavnim Policija V Braziliji areti-j Chicago, 25. februarja. Pau1j.{jer bo začel širiti prošnje, daihil, rala novega zarotnika? j Douglas, profesor ekonomije na j „e njega imeiHlje za l)redsedni- ' Mineapolis, Minn., 25. februarja.—The Strutwear Knitting Co., je včeraj zasegla bančne vloge governerja Minm^ota 01-sena vloge župana v Minneapo-lisu J.attimerja in vloge generalnega adjutanta narodne garde. V avgustu mesecu lanskega leta je- dal governor Olson zapreti tovarne omenjene kompa-nije radi delavskih nemirov. Kompanija je nato tožila gov?r-!'< rja, župana in generalnega adjutanta na $101,000 odškodnine. , Kompanija je trdila, da je governor dal zapreti tovarne navzlic dejstvu, da je več lelavcev )ilo pri volji delati. Governor 'e dal postaviti vojaško stražo pred tovarne kompanije, tako a lastniki niso mogli v tovar-o. in so bili oropani svoje oseb-e svobode in pravice; no da bi se zadeva pre,j obravnavala pri sodniji. ! Kompanija je najprvo zahte-ala od governerja $69,000, kar' predstavlja škodo, ki jo je po-Zj^očil gov rner konipaniji. — 'ompanija je sicer izgubila sa-no $23,000, toda postave dovoljujejo zahtevati ({vojno škodo,1 ko se dokaže, da je nekdo na-šč povzročil škodo. Nadalje je zahtevala kOmpa-ija $7500.00, da se ji plačajo t roški, ki jih je imela s tožbo in $25,000 za škodo, ker ni mo-gla sprejemati naroČil, ko so vojaške čete zasedle tovarno. Governer trdi, da je postavil •ojaštvo pred tovarno, da pre-' preči izgrede in tako obvaruje, vompanijsko lastnino. j i šangaj, 26. februarja. Ne-; uradna poročila iz Tokio miz na-, London, 2m. februarja.—An-njajo, da so se militaristi pola-, thony Eden, mladeniški angle-stili japonske vlade, potem ko ■ »ki minister za zunanje zadeve, so zarotniki pomorili več seda-i je imel včeraj svoj prvi govor njih japonskih političnih vodi- v parlamentu. Tekom govora jo teljev. j orisal načrt sedanje angleške Obsedno stanje je bilo razgla-1 vlade, da se ohrani svetovni mir. šeno po vsej Japonski. Močna' Veliko število poslancev ni bi-skupina militaristov, ki je zago-, o zadovoljnih ž njegovim go-varjala zasego Mandžurije ir. j voroni, ker ni v njem omenil Kitajske, se je polastila vseh mi- .ičesar glede oljnih sankcij na-nisterstev in policijske koman-i iram Italiji, kar bi bilo najbolj-de. •; ;e sredstvo, da se ustavi vojna Med umorjenimi je finančni j ' Afriki, minister Takahaši, odlična ja-; "Naš končni cilj je,' je govo-; ponska osehnost. ki-se jo n :pre-i <'il Eden, "svetovni sistem ku-stano upiral utilitaristični kliki. 1 lektivne varnosti, katerega bi Baje je bil umorjen tudi mini- -'<' posluževali vsi narodi. Kar sterski predsednik Okada in mi- -se tiče Anglije, ne bo obkrožila nister za notranje zadeve Goto.' nikogar.' Pri tem je Eden mi-Najstrožja vojaška cenzura je •'hI na Nemčijo in Francijo. — bila nemudoma vpeljana. Vsi i Slednja država si namreč pri-posku.si doseči glavno mesto To-) zadeva obdati Nemčijo z vojaš-kio potom kabla ali telefona so;ko silo, da bi se ne mogla Nem-zaman. Iz japonskih virov na1 či.ia nikamor ganiti. Kitajskem se poroča, da se. re- Eden je zagovarjal močno ob-volto začeli mladi vojaški čast-; »rožitev Anglije, tako da bo v niki. ; xilozaju ob vsaki priliki dati Kitajska je v velikih skrbeh "ovdarek svoji akciji in ohra-kajti če se zasidra militarističnn iti svetovni mir ter obenem tli« klika na vladi, tedaj je to zna- i braniti obsežne meje britan-nisnje, da bo .Japonska nadalje j kega cesarstva, trgala kose Kitajske. Na ministra so poslanci v par- Vlada sedanjega ministerske-; amentu stavili več vprašanj ga predsednika Okada jo dobila} oljnih' sankcij napram šele zadnji teden zmago pni ge-j Italiji. Eden se je spretno iz-neralnih volitvah, kar ja še bolj; naknil tem vprašanjem', rekoč, vplivalo na militariste, da soseda je Anglija za petrolej ne s sili« polastili vlade. uinkcije, toda brez Zedinjenih Z revolto je začel prvi regi ■ Iržav ne more ukreniti ničesar ment prve japonske divizije, ki1 uspešnega. Italija dobiva zad-je šele te dni dobila povelje, da! nje čase ogromne množine olja odpotuje na službo v Mandžuri-jiz Zedinjenih držav. ji. Drugih poročil ni mogoče!--o-—--- dobiti. ;topnik preprostega naroda in;ki šteje poleR ofieta in mater J ! la bi on storil mnogo več za na- Ae pet otr()]. je iy.Kllhi!a dobeJ ■od kot Roosevelt. Povedal je. sedno vwe> kar je imela Prepu.' I la bo odpotoval v kratkem v Ač_na je u8miljenju prijateljev, i Pennsylvamjo, kjer je doma ip iškorl« $7000.00. Ui«» .v Rio de Janeiro, Brazilija, 25. februarja. — Policija je v tem mestu aretirala Hrvata Serdo chicaški univerzi, je izjavil, da; ,keffa kandidata na demokrat-' najvišja sodni j a ne bo potrdila ^ kcnvenciii. Izjavil je tud| postavo, ki se tiče starostne za-, la ce bj vrfU ^J ^ —™ « ™l7tT za ! uarvwftlnin«. Profesor Doug as!.. „r.. ................ , . . , , AmenKl J« blwU ,S1 let 111 Škoda znaša $7000.00. Hiša zavarovana. V Thomas, W. Va., je umrl rojak Anton Jakoš star 60 let in doma iz Dol pri Litiji. V Echa, o katerem se trdi, da j^arovalnine Profesor Douglas! v. Washingtonu ne bi mogel de- -o- . . . ,. . . ie izjavil, da starostna zavaro-; !ovati v zvezi z izginotjem tajne zen- . . , . , io\au ... . • r, i val m na mora priti, toda sele po •• ske, ki ie pobegnila iz Evrope . . mnft(. ■ •. 1,(K • nK ..... 1 .. . , hudem boju in z mnogimi iz- priliki morilskega napada na . „ • Jugoslovanskega kralja Alek-1 P^membami. Preprican e, da Kanadčan v bolnici | sandra. Dotična ženska je za-1bo "aj višja sodn.ja ^dan « o- Pred kratkim je dospel iz rotnikom prinesla orožje, ki sojstavo Pršila za »'-^tavn0-'Prince George, Kanada, naš ro-, Sla rabili pri umoru kralja. Ob- . v ° . f . iak Mr. Louis Ostanek na ob- lasti v Braziliji trdijo, da je Italijani čakajo Otenzive;isk k svojemu bratu Antoniu Ech odpotoval v septembru me- j V Afriki Ostanek, 1369 E. 53rd St. V Rim, 25. februarja. — Sever- Clevelandu je pa zbolel in bili pušča tu dva sinova in brata, v: za predsedniško nomina-; stari domovini pa ženo; nadalj-j na dva sinova in druge sorodni-l ke. -o—- Anglija namerava obdariti grško kraljevino Atene, 255. februarja. — V j grških krogih prevladuje prepričanje, da namerava angleška J »avzoč ob umoru jugoslovanske- na laška armada v Abesiniji se (odpeljan v Glenville bolnico -ipf^ P^ariti Grški važ^ otok j . .. — .' .. ~ ______i-- ______^mimim n.„'t«»«iii .... 1..U1... '_i..y*.. i t/i per, aRo ursKa ooui zi Kralje- secu 1934 v Evropo, kjer je bil nske- ga kralja. Ko se je vrnil v Bra-1 pripravlja na novo ofanaivo, Prijatelji ga lahko obiščejo v| Policija ustavila gledališko predstavo v Zagrebu Zagreb, 25-. febikiarja.—Več tisoč ljudi se je zbralo včeraj pred spomenikom Stjepana Ra-.1 ica v tem mestu. Hči pokojnega hrvatskega borca je pozivala ljudi, da nadaljujejo z bor-:o za "svobodno Hrvatsko." — Pozneje so demonstranti začeli s parado in kričali: "Doli s Francijo! Doli z Marseljem!" Policija ni nadlegovala demonstrantov. Zvečer se je vršila slavnostna predstava v hrvat-' skem narodnem gledališču, kjer •;e je predstavljala igra "Kralj-kmet." Občinstvo je burno ploskalo. Končno je pa neka hrvatska ženska stopila na oder in '.ačela napadati katoliško duhov ščino, ker slednja baje podpira proti - hrvatske načrte v Beogradu. Nastopila je policija, ki je zapovedala, da se preneha z igro in gledališče izprazne. Demonstracije so bile naperjene v prvi vrsti proti slovenskemu ministru dr. Korošcu, ki je katoliški duhovnik. vo vlado. Radi teh govoric, ki, se širijo že več mesecev, je ita-Državna zbcmica lijanska vada začela utrjevati Včeraj .je začela ponovno zbo- otoke Rhodes in Karpathos. —| rovati državna zbornica v Co-i Na teh otokih se nahaja 40,000 lumbusu. Dela nima skoro no-! vojakov, poleg tega pa ima Ita- so mu Hrvati priredili — katere namen bi bil zavzeti vaz-|sobi št. 312. banket! Brazilska vlada name- ne abesinske postojanke v Ala-rava izročiti Echa jugoslovan- ji okraju. Fašisti pričakujejo ski vladi. dnevno, da je padla ta važna __0____; postojanka. Mnogo novih zra- V Euclidu j koplovov je bilo poslanih na ^ Potrditi je treba samo | lija 20 manjših bojnih ladjih v! „ fronto. Skoro 10,000 novih čet; . Opozarja se vse direktorje -e dospelo iz. Italije v Afriko. nacrt glede vohtve sodnikov m; njih pristaniscih. Za utrdbe na Slovenskega društvenega doma 1200 nadalinih tankov je bilo po-1 spremeniti index sistem v ura-j DodekaneŠkih otokih je Italija v Euclidu, da se vrši nocoj iz- sjanij-j tja 1 ^i^ okrajnih avditorjev. izdala nad 100 milijonov lir. redna seja. Prošeni so vsi di-j' ' Skupna društva --o—- rektorji, da se nocoj udeležijo y bolnici Nocoj je seja skupnih druš-| Delo dobi SGJe točno ob 7 :30. Vabi se tu-j V St. Luke's bolnici se naha- tev fare sv. Vida v navadnih; Na farmah dobi delo rojak, ki CH Gospodinjski odsek, da se te ja Mrs. Frances Marolt, 1214 prostorih. Zastopniki in za stop- so razume na konje in živino in se.je udeleži v polnem številu. E. 169th St. Obiski zaenkrat J nice so prošeni, da se gotovo | farmarska dela sploh. Za naslov Tajnik. I niso dovoljeni. 'udeležijo. I vprašajte v našem uradu. Oropana lekarna Sinoči okoli 11). ure so trije roparji vdrli v Toedtman lekarno na 6411 Superior Ave. V lekarni so bili tedaj Misses Alice in Jane Roje, 1269 Norwood Rd. in Walter Taves, 6306 Edna Ave. Roparji so vse ustrahovali in pobegnili s $100.00. Popravek V zahvali Agues Markovič, ; 19485 Shoreland Ave. bi se moralo pravilno glasiti ime Mr. in i Mrs. Thomas Zdešar in ne Law-i renče Zdešar. Socialisti ne bodo podpi- "T77"0 \ i rali Roosevelta Ali je relif ustaven? Od- New York, 25. februarja. — vetniki tožijo Na očitanje levega krila soci- Washington, 25. februarja.— alistične stranke, da bo desno Odvetniki iz Louisville, Kentu-; krilo socialistov podpiralo F. D. cky, ki zastopajo posestnike vi Roosevelta za izvolitev, so oclgo-clotičnem mestu, so včeraj na vorih desničarji, da to ni resni-najvišji sodniji vložili tožbo, v j ca. Desničarji trdijo, da j > le-kateri zahtevajo, da najvišja : vičarska skupina socialistov "! t-sodnlja razjasni, če je dobil F.,j gala od kraja do konca." Kot I). Roosevelt ustavnim potom i znano, imajo socialisti v maju $8,000,000,000, katero vsoto je | mesecu v Clevelandu predsecl-vporabil za relif brezposelnih, i'niško konvencijo na kateri bo Odvetniki t rdijo, da sme kon- j izvoljen predsedniški kandidat gres dovoliti denar 1? za speci-j stranke. Pričakuje se, da pritlične svrhe, ne pa "na deb?lo," de tedaj med - reakeionarci in ne da bi se pri tem točno ozna-: progresivci v socialistični stran-čilo, za kaj se bo denar rabil.1 ki do hudih spopadov, a so bodo Beseda "relif" je preobširna, končno žedinili. trdijo odvetniki, da bi bila>sp'?-| —---o---— cifična. Kongres je prekoračil Nove hiše svojo oblast, ko je dal predsed- V Clevelandu se je pričela niku relifni denar. ; večja kampanja za gradnjo no- -------—o-—-------vih hiš. Da Cleveland potrebu- Več dela j je od 3000 do 7000 novih hiš. The Fisher Body naznanja, jo( brez vprašanja. Enako šte-da bo od četrtka naprej več dela' vilo starih hiš bi se moralo poly ogromni tovarni. Delalo se dreti, ker niso več sposobne in bo po pet dni namesto po štiri,1 spodobne za bivanje ljudi. Po-dosedaj. V Fisher Body to- javile so se kompanije, ki bi varnah v Clevelandu dela v nor- gradile hiše za $3700 do $5000. malnem Času do 8000 delavcev. Te hiše bi imele pet do šest sob j Tovarna je zadnje čase dobila, z garažami. Lot v ceni ni vštet. 1 velika naročila. Delalo se bo v če bi se na letošnjo pomlad za-1 treh oddelkih po sedem ur na čelo z obširno gradnjo, tedaj moža na dan. Letošnje leto bo bi bilo pomagano zlasti stavbin-skrajno ugodno za gradnjo no- skim delavcem in depresija bi | vih avtomobilov. j se skoraj popolnoma umaknil i. Cenejša jajca Leta 1834 jik je zeblo Te dni so so jajca na trgu Ko smo se pritoževali o letoš-precej znižala v ceni. Ne sa- nji zimi in mrazu, nam bo pd-iiio toplejše vreme je za to od- leglo menda, ko čitamo poročilo govorno, pač pa tudi kokoši sa- urednika Hoffmann iz New Yor-; me, ki ob tem času delajo .'over- ka v letu 1834, ko piše, da je bi-time.' la, zima v februarju omenjene- S. N. čitalnica ga teta tako ostra, da mu je Slov. Nar. Čitalnica Sloven- zmrznilo črnilo na peresu i ku. s skega doma na Holmes Ave. ima katerim je pisal novice. Moral nocoj večer ob 7:30 važno sejo. je vzeti svinčnik. . . AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 26TH, 1936 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■111 Bt. Clair Ave. Cleveland. Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka. 3 cente SUBSCRIPTION RATES: V. 8. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. 8. and Canada $3.00 (or 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 month* Cleveland and. Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for S months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879 83 No. 48, Wed., Feb. 26, 1936 Po volitvah: kdo bo plačal? Nekako dobra tretina vseh volivcev v Clevelandu je zasedla pretekli torek volivne koče v Clevelandu in odgla-sovala s primerno majhno večino, da se podeli administraciji sedanjega župana Harold Burtona sedem milijonov dolarjev poleg vseh drugih milijonov, ki jih dobiva mesto Cleveland od stoterih različnih davkov. Republikanci v City Hallu so v torek zvečer noreli od veselja, ko so ponovno doživeli zmago in dobili milijone od lahkovernega naroda, milijone od komaj ene tretine vseh volivcev v Clevelandu. Skoro 225,000 volivcev v Clevelandu je ostalo doma v torek in ni volilo. Oni pa, ki ob vsaki priliki hočejo iztisniti sleherni cent od davkoplačevalca, od onega malega človeka, ki si je s težko mujo tekom dolgih let postavil hišico, da'živi lahko v svojem, ne da bi njega in družino metali iz stanovanja, ta mali človek bo moral plačati tekom enega leta sedem milijonov sedanji mestni republikanski vladi. Mi se dostikrat čudimo, zakaj so gotovi komisarji, župani, governerji in kongresmani, ki neprestano silijo za nove davke, tako skrajno zakrknjeni, da ne pomislijo na ogromno večino naroda, od katerega neprestano zahtevajo večje in večje davke. To morajo biti v resnici ljudje brez vsakega srca, ljudje, ki so po dve ali štiri leta v javnih uradih in tekom te kratke dobe izmolzejo milijone za svoje sebične ali nesebične namene, in ko se poslovijo iz urada, potem ko jih narod brcne iz njih, se smejejo in mislijo: mi smo imeli svoj good time z milijoni, vi pa plačujte, bedaki! "Ameriška Domovina" sama bi zagovarjala nove davke za mestno vlado, ki rabi denar za upravo mesta, ako bi bilo uredništvo prepričano, da gre denar v resnici za potrebno in za delo, ki koristi večini clevelandskega prebivalstva. Toda odkar smo videli, kako je narod dovolil bivšemu županu Davisu deset milijonov dolarjev, in so ti milijoni povzročali prave orgije med osebnimi pristaši ex-župana Davisa, in ko je mestna vlada ob istem času do skrajnosti zanemarjala postrežbo ljudem, o čemur dobro ve tisoče naših ljudi v naselbini, ko so jim smeti in odpadki silili v grlo iz dvorišč, odte-daj smo bili mnenja, da ne pomaga nič, če daste mestni vladi miljone ali pa ničesar, zanikerni bodo kot so bili dosedaj! Novi župan Burton do danes niti najmanje ni pokazal, da je tisti neodvisni načelnik mesta, za katerega se je izdajal", ko je kandidiral za župana in lovil neodvisne, kaline. Mestna postrežba pod Davisom, kot pod Burtonom je enaka: podobna ničli. Plače mestnih delavcev se niso zvišale, toda so se dvignile plače visokih uradnikov, katere je polo-vil Burton iz vseh krajev Amerike, da služijo njegovim namenom. Poleg tega pa naši policisti in ognjegasci niso bili pozabljeni. Povprečni mali lastnik hišice ali posestva v Clevelandu bo moral letos plačati od $12.00 do $40.00 več na davke, da se je nasitilo mestno gospodo v City Hallu. Vzemimo slovenskega lastnika hiše, ki ima prostor za dve družini. Od svojega posestva je danes plačeval, če je sploh mogel plačati, povprečno $60.00 davka na leto. Radi torkovih volitev bo pa plačal v bodoče $72.00 davka na leto, torej $12.00 več. Ali bo to vzel iz svojega žepa ali bo računal družini, ki ima del njegove hiše v najemu? Mali posestniki so bili zadnje čase že itak veliki reveži, predvsem oni, ki so plačali le nekaj na svoje posestvo, a renta niso dobivali, da bi redno plačevali naprej, sami pa tudi niso zaslužili toliko, da bi preživljali družino. Cleveland ima nad 14,000 državljanov jugoslovanske narodnosti, predvsem naših Slovencev. Niti 7,000 teh ni glasovalo glede davkov, kot kažejo volivna poročila v okrajih, kjer prebivajo naši ljudje. Zdelo se je tisočerim, da je bolj komodno sedeti doma kot pa iti v volivno kočo za eno samo minuto in preprečiti mestnim gospodarjem, da ne zapravljajo nadaljne milijone. Vedno in vedno kričimo v javnosti: kam gredo milijoni?! Takrat pa, kadar je treba preprečiti izdajo milijonov, tedaj sedajo državljani doma in kadijo svoje pipe miru in se smejejo: bodo že brez mene opravili! Da, res je, toda pritisnili vas bodo tu ali tam, in plačali bodo vsi, ki niso volili na ta ali oni način! iKazen za državljansko zanikernost nikdar ne izostane. Smejejo se samo oni, ki so dobili vaše milijone in ki se bodo umaknili iz javnega življenja, kakor hitro jih bodo te milijone pognali za svoje sebične namene! —:-o-- V priznanje Rev. Milan Slajetu Cleveland, O. — Prav iz sr- n.je in vzgajati svoje otroke v članom, našim katoliškim so-bratom pri SNPJ. Rev. Slaje je docela razgalil to socialistično gnezdo, iz katerega že več let širijo protiversko gonjo na račun članstva, ki je po veliki večini katoliško. Članek Father Slajeta je za vsakega katoličana zelo pomenljiv. Tak članek ne bi smel iti mimo nas v pozabljenje, komur je kaj na tem, da si ohrani vero in mu je na tem, da ostanejo verni njegovi otroci. Rev. Slaje se ni potegnil zase in ne za duhovski stan, pač pa se je potegnil za nas, ki trdimo, da smo katoličani; in želimo ostati kot taki do smrti. Rev. Slaje, kot vesten duhovnik, stoji na braniku, odkoder opazuje zlo, ki ga širi Prosve-ta na ^škodo našemu, narodu — Vsak treznomisleč in količkaj prevdaren katoličan bo priznal, da veje iz Prosvete odločno pretikatoliška propaganda. Urednik Prosvete, sam odpadnik od vere, se drzne na lastno iniciativo pisati proti Bogu in ga javno tajiti. Da je to dar se mi je nudila prilika, še nikdar nisem' te prilike zamudil, da ne bi šel pogledat te prekrasne igre. Videl sem jo že na vseh mogočih odrih, z vsemi mogočimi močmi igrano. A naj je bila podana tu ali tam, s takimi ali onakimi močmi — vedno in vsakokrat sem imel nad vse prevzemajoč užitek od n.je. Pač je nje vsebina tako lepa, a tudi tako domača, da se mi je tako primilila, kakor se primili človeku vsakdanja stvar, katere se ne naveličaš m gledati, ni uživati. Igro "Revček Andrejček" je pedal minulo nedeljo na odri: Slovenskega doma na Holmes Ave., cerkveni pevski zbor "Ilirija." Gotovo je mnogoštevilnim udeležencem kratka vsebina igre, ki je bila objavljena v reklami, naznačala, da je igra res nekaj lepega — vsaj tistim, ki niso igre še prej videli — kajti dvorana Slovenskega doma je bila dobesedno do zadnjega kotička napolnjena. In prav goto- vselej in ob vsaki priliki, ko gre za. dobrobit in< kulturni napredek slovenskega naroda, pokažejo širokogrudne in radodarne. Torej hvala za darove Mr. Dre-nilcu, Mr. Ižancu, Mr. Lauriču, Mr. Trčku in Mrs. Bernot ter jih vse priporočamo našim članom in rojakom, da jih podpirajo ter jim na ta način vsaj deloma poplačajo žrtve, katere imajo v korist in napredek slovenskega naroda. Prav lepa hvala tudi vsem članom slov. čitalnice, ki so V blagu ali denarju kaj darovale za napredek in obstoj iste, kakor tudi tistim, ki so bili na zabavni večer s kakim delom zaposleni. Uspeh je bil povoljen. Seveda, pričakovati je bilo v enem ali drugem oziru boljšega. Ako bi se naši rojaki malo bolj zanimali za obstoj naših kultur-uih organizacij, bi bilo veliko boljše. Tako pa je največjim to deveta briga. Da pa ne bom tukaj pisal kakih moralnih pridig, se končno prav lepo zahva- Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. Redki so pari, da bi tukaj v svet prevarljiv in goljufiv. Iz Ameriki praznovali zlato poroko, radi tega jih moramo tem bolj ceniti in upoštevati. Pred nekako letom dni sta praznovala zlato poroko Mike in Ivana Set-nikar in še nadaljujeta pot življenja med nami. Naj bi se še dolgo veselila svojih dni! njiju poročila bomo slišali, kaj vse sta doživela v 32 letih bivanja tukaj in sta videla, cla tujina ni tista kot domovina. Sicer je naša nova mati, ameriška gruda, polna komodnega življenja, dokler ima človek močne mišice in zdrave roke. Kljub te- Dne 14. februarja pa sta ob- ; mu si boš težko kaj prihranil in hajala zlato poroko Mr. in Mrs. ko boš star ne boš sam svoj gos-John Svete, obe notranjski kore- podar, kakor si bil v stari do-nini, doma iz fare Preserje. Naj j movini, da si imel le kravico in nekoliko opišem na tem mestu njivico. faro Preserje. Nedaleč od tod Četudi manj podkovani s šola- je žalostna gora, božjepotna cer- mi iz domovine> smo šli v svet v kvica, ki se dviga, skoro bi re-|yeri n& syoje pošt8no srce in kel, kar iz ljubljanskega barja zdraye roRe To š1q po veliki navpik. Zadej na desno je mo- yečini z ysemi pionirj. y gyet gočni Krim, kamor hodi poletij. naši pionirji in pionirke so na oddih ljubljanska gospoda. | s,. y syet z y€r0 y grcu in y cilju Spodaj se leno vali reka Ljub- za pošteno "življenje in trdno vo- vo ni bil nihče razočaran. Z ma-jlim vsem tistim, ki so to pri-lo izjemo moramo ugotoviti, da reditev posetili ter se jim pri- ljanica, ki izvira nedaleč odtod, ljo za pridnQ de]o pri Vrhniki ter nosi na svojem delo, ki ga počenja urednik Pro- j so bile vse vloge v dobrih ro-svete, v resnici delo pekla, sejkah. Tudi so igralci dano jim lahko sodi iz tega, ker nima od, nalogo nad vse dobro izvedli, tega urednik ničesar spraviti i Pred vsem moramo omeniti An-drugega nego težko zadolženje \ arejčka, ki nam je tako realno, pred Bogom, zakar bo enkrat da-1 tako skozi in skozi resnično jal težak račun. Samo norec pravi, da ni Boga! Tako pravi sv. Pismo. Urednik Prosvete prav dobro ve, da so SNPJ postavili 99'- poročam še za nadaljno naklonjenost in podporo. Rojaški pozdav J. J. ZAHVALA predstavil zavrženega in izmoz-] -- ganega kmetiškega delavca, ka- y prijetno dolžnost si štejem da se iskreno zahvalim sorodnikom in prijateljem za skrbno premeteno napravljen 'surprise' ob priliki mojega godu in roj teremu je nemila usoda lahko vzela vse, le enega ne — dobrega srca. Andrejčkova vloga ni katoličani. Ce jih danes ni veclbila lahka in moram njegovo toliko v jednoti, je kriva temu j versatilnost še posebej povdari- čilega dne 2. februarja, protiverska propaganda. Dobro j ti, ako vzamem v obzir, da ni- posebnega-sluteč nas posetijo sem zasledoval zadnjih 38 let! so nekateri drugi igralci igrali | omenjenega dne sorodniki in najprej Glas Svobode, potem: svoje vloge tako od srca, kakor J prijatelji obloženi s finimi jest-Proletarca in sedaj Prosvete.! :io je on. Tu sem spada župan v i nam i in pecivom, skupno sto-Xajvee zla za katoličane je sto- Hrastar, o katerem se mi je pjjq v sprejemno sobo in zakli- zdelo, da se je včasih malo pre- | eejo: "Surprise!" Do solz gi- več zanašal na šepetalca. Vse-injena se nisem mogla zavesti kakor ni to v bogve kaki meri položaja, dokler mi niso pričeli kvarilo njegovega nastopa, na- pesamezno segati v roko in vo-vzlic temu, da so morebiti nje- ščiti najboljše k mojemu rojst-gove kretnje vsled tega dejstva *,iemu dnevu in godu. včasih nekoliko zastajale. Ana j Iskreno zahvalo za nezabno in Marička, Hrastarjevi hčeri, i presenečenje naj prejmejo sle- rila Prosveta. Glas č. g. Milana Slajeta, ki je poznan med vsemi Slovenci e Clevelandu, med njimi zelo priljubljen irV'šp'B'Stovan, je bil pravi klic za nas katoličane. Rev. Slaje nam je natančno opisal, kako pridejo takile propada tor j i, kot je urednik Prosvete, med narod kot volčje v ov-■j i obleki. Katoličani so bili brezbrižni in odpadniki so se polastili vodstva in na vsaki konvenciji po nekaj proti veri sklenili. Ko jim je šlo vse tako lepo in brez zapreke od rok, so postali še bolj predrzni in so sedaj prišli na dan s "svobodomiselno šolo." In ta korak rdečih propagatorjev je sedaj re- sta svoji'vlogi izvrstno izpelja->(ječi: Mr. John Petrič, oče, Mrs. ii, posebno pa se je to pot od- Mary Znidaršič, Mr. Geo. in likevala Marička. Tudi Tone | Mrs. Jean Znidaršič, Mr, Frank hrbtu težke čolne, naložene s kamenjem, ki je bil nalomljen v Podpeči, kateri kamnolom slovi daleč naokrog. Na vsakem holmu j tukaj je cerkvica in človek z one strani barja, če stoji pri Bev-kah, Blatni Brezovici, Notranjih ali Vnanjih goricah, ima krasen razgled na te bele cerkvice, katerih vsaka je kot kraljica vrhu svojega hriba. Farna cerkev sv. Vida lahko zre na vse svoje podružnice, razven do male sv. Lovrenca cerkvice, ki sto-Nijlji ob jezeru pod goro sv. Ane. kjer vodi pot v Tomišelj in na Ig. Torej s tega prelepega kraja sta prišla gori omenjena zlato-poročenca. S temi vrsticami sen' ju hotel spomniti na ta nebešk. kraj. če sem že pisal od drugil krajev, zakaj bi ne pisal od mojega rojstnega kraja, kjer sere kot deček in pozneje kot fant prebival svojih 25 let. Naj izrazim čut dušne radosti, ki sme jo uživali vselej, kadar so zapeli zvonovi svojo nebeško glasbe iz 5 cerkva, ko je naenkrat zvo-, nilo 17 zvonov. To je bila god Medtem ko je v domovini no mogoče se povzpeti do višjih za-'. i služkov, je mnogokrat po raz-I merah v tujini začasno mogoče. To so doživeli mnogi naši lujdje, toda k temu pa moramo beležiti tudi toliko bridkih razočaranj, hitrih izgub in propadov vseh pridobljenih dobrot, da se koncem starih let pionir razočaran ozira nazaj in premišlja, kaj ma od vsega truda in napora, 3d vseh skrbi in težav, ocl vseh težkih in nevarnih del. Nova domovina mu je dala, toda vzela mu je zopet nazaj. Naši pionirji niso navajeni živeti ocl milo-darov, ne prosjačiti. Bili so- ze-'o previdni gospodarji, živeli so skromno in varčevali, delali pridno in si postavili domove, )osteno od njih plačevali dav-(e. Niso poznali razkošja in nedtem, ko so drugi rajali in zapravljali, so naši pionirji varčevali in si marsikaj pritrgali, !a bodo lahko na stara leta ložje iiveli. Ponos naših pionirjev je bil v iplošnem njih lastni dom, da ne oodo tuji gospodarji jim ukazo- .......i • i • m I wa'i in iim ustrahovali otroke. Korbar je deležen pohvale v is-|j„ Mrs. Anna Znidaršič, Misis|ba; Sc.J.e_n.l^iir ne .„ V prvih letih naseljevanja je bi- ti meri. Najbolj je občinstvu ■seveda ugajala "špasna" stran igre, za katero je v veliki meri skrbel Nace Riglar. Oseba, glas, kretnje, vse kakor ustvarjeno z?, tako vlogo. Spočetka tako nesrečno zaljubljeni France ni zaman igral svoje vloge tako sen klic vsem katoličanom, zla- j dobro, saj je bil ob koncu sti pa onim, ki so člani SNPJ, da so. na straži. Svobodomiselna šola ne pomeni nič drugega kot nove vrste gonjo proti veri. Vam članom-katoličanom jo hočejo obesiti na vrat, da bi z vašim denarjem pomagali za-' strupljevati vašo lastno mladino s protiVerskimi nauki. Zato: bodite na straži in kadar pride čas, storite svoje, da se ne boste kesali, ko bo prepozno! v zadnjem dejanju — bogato obdarjen. Janezon Zlobec se je sicer v celoti potrudil in tudi izpeljal dano mu nalogo povolj-iio, le škoda, da ni bil njegov glas dovolj mečan. Ako naj kot kritik še pograjam razsvetljavo, ki v nekaterih prizorih! ni odgovarjala ni besedilu, wi prizoru — potem mora pač biti .ostanek moje kritike prisrčna pohvala igralcev in igralk; kajti igra je bila Frances Znidaršič, Mr. in Mrs. Ana Herzar, družina Frank in Victoria Jelušič, družina Joe in Josephine Petrič, Mr. Louis in Mrs. Frances Petrič in Mrs. Mary Vodičar. Iskrena hvala Mrs. Mary Znidaršič za zasnovano zaroto in načrt, ki ga .je izvršila v moje veliko presenečenje. Hvala mo- Philip večjih praznikih so vrhu tega streljali še iz možnarjev, kar j.e še poveličevalo slavnost. Fantje smo še pred tretjo uro zjutraj vstali in ši potrkavat in še ni i bil dan, ko je že zaplaval glas zvena iz visokih lin preko vasi in holmov, tje preko barja in še čez. Takrat je veljala beseda, da človek ne živi samo od ,kruha se za nas bojujejo. Anton. Grdina —--o- Revček Andrejček -0- ZAHVALA To sem napisal po svoji vesti in dolžnosti kot katoličan in v celoti izpeljana izvrstno, nad j delno povrniti to, kar se je me član sv. Cerkve in ker se čutim vse pričakovanje dobro. Pri- ni storilo, dolžnega, cla branim njene sve- zori so se vrstili tako nemote- Mrs. Mary Lavricha, tinje in da zagovarjam one, ki I no, skoro bi dejal naravno in j 1133 E. 167th St. ! vsakdanje prisrčno in resnično,j j da je moral sleherni uživati ig-! ro z vsemi svojimi čuvstvi. j Prisrčne čestitke vsem igralcem in igralkam na tako lepem us- --J pehu, posebno pa režiji. Le So gotove stvari na tem bdž-1 \ strajno po začrtani poti najem svetu, ki se jih ne moreš prej! Še je lepih slovenskih nikdar nagledati. Vsak dan jih i iger in še je slovenskih src, ki morebiti vidiš, a vsak dan se rada pobite k takim igram, jih ponovno razveseliš. Vsak M. U. dan se ti zde le vedno še lepše, j -- Vsak dan se ti bolj primiljuje-i jo, ti priraščajo k srcu. Taka; stvar ima pač lastnost, ki te! vsega prevzema, te objema, ob-' jema ti dušo in srce. jemu scprogui za točno in obil-. . , v, , , , ... ampak da dušno življenje pre-no postrežbo zlate kapljice, ki; 1 , 0..„„ um.'__ se ie v prijateljskem razpolo-, • , , • Iv., - . manjkanje, toda nasa srca so zenju pridružila mojemu godo-|i M _ , ,, „_,.„,_ vanju. Veselo razpoloženje in utrditev prijateljskih vezi do '4 ure zjutraj so nam potekle hitro, skoro neopaženo na čas. Končne naj se ponovno iskreno zahvalim vsem za vse, kar so mi dobrega storili v zagotovilu, da bom poizkušala vsaj ca čestitam Rev. Milan Slajetu, za članek, ki je bil priobčen v Ameriški Domovini v št. -10 in 41 pod naslovom "Gospodje katoliški veri. Rev. Slaje je zapisal tako resnične besede in tako v jasni luči prikazal vso zlobo protiver- Tem potom se spadaj podpisani zahvaljujem vsem, ki so darovali za gasilsko društvo v Velikem gabru pri St. Vidu. — Darovali so sledeči: Po $2.00: Matevž Hribar, Mr. in Mrs. Ižanc; po $1.00: Frank Kovačič, Joe Koporc, Mrs. Frances Novak, Tony Zupančič, Jce Umperger, Tony PlanUnšek, Frank Gliha, Joe Krai, Joe Kožar, Carl Lisjak, Alcis Gliha, Anton Anžlovar. Po 50c: Alois Zupančič, Mar-Igro "Revček Andrejček" sem j torn naših slovenskih časopisov tin Strmele, Frank Zupančič, Slov. Narodna čitalnica na Holmes Ave. 1): lžnost nas veže, da se po - i sega vse drugo. Sicer je bilo pomanjkanje, toda naša srca so ibila vesela, ko je nedelja veljala j za nedeljo in praznik za praznik. Cerkev je nudila tolažbo in zadovoljstvo v tistih srečnih dnevih. Človek pa tega« v mladosti ne zna ceniti. Naprej želi in hrepeni za srečnejšimi in še za ve-selejšimi dnevi. Šli smo v svet, česar mnogim ni bilo potreba in za mnoge bi bilo bolje, če ne bi šli z lepega rodnega kraja v tujino, in mnogim je bila tujina v nesrečo. Skoro bi bil zašel s pota pionirskega popisovanja. Naj mi naš ljubljeni par oprosti, saj bosta tudi onadva sama rada priznala dejstvo, kako namreč.je lo težko dobiti stanovanje za družino z otroci. Zato je pa bila : prva skrb pionirjev za svoj lastni dom. Treba je pa bilo silnega varčevanja, največkrat tudi stradanja, da se je plačevalo za dom. Hodili so po 2 uri daleč in še dlje, da so si prihranili zjutraj 5 centov in zvečer 5 centov, zraven so pa težko delali 12 ur za $1.25. Kdo je takrat vedel za veselice, kdo je poznal gledišča, kdo je kuril s plinom, kdo- je imel v hiši gorko vodo in banjo v hiši? Toda vrtec okrog hiše je pa moral biti. V hiši je bila miza pa stoli, svetilka za petrolej, peč za premog, za kuhati in greti. Naši pionirji so- stremeli za tem, da se i z nebi j o dolga. In svoje razmere so si znali uredili tako, da so izhajali in redno plačevali tekoče račune. Privoščili so si samo to, kar je bilo neobhodno potrebno za življen-ski obstanek. (Dalje prihodnjič.) videl že mnogokrat, čital prav iskreno zahvalimo vsem, Frank Kastelc, Frank feuflteršič, ahko bi dejal — že neštetokrat, j ki so na katerikoli način pripo- Mrs. Frances Dremel, Joe Osta- okrog Prosvete in pamet." Tolske propagande, katero uganja je članek, da bi ga moral vsak I list Prosveta in to celo na ra-prebrati dvakrat in premišljati j čun katoličanov, ki so kot člani o njem vsak oče in vsaka mati, .katerim je kaj na tem, kako ohraniti svoje versko prepriča- SNPJ prisiljeni plačevati za vzdrževanje lista. Ce se kje in komu godi krivica, se godi tem A naj sem jo prečital že tolikokrat, vedno mi je mila znanka, kadarkoli vzamem knjigo v roke. In lahko vam povem, da jo že ne vem kolikokrat čitam baš tako, kakor bi jo čital prvič — z istim zanimanjem. Ka- mogli k boljšemu uspehu prire- nek, Anton Baraga, Frank Kral, ditve, katero je priredila Sloven-! Anton Zorko; 25c: Jack Jame. ska narodna čitalnica v soboto Iskrena hvafe, vsem daroval-15. februarja v Slovenskem do- cem! mu na Holmes Ave. V prvi vr- Matevž Hribar, sti naj se zahvalim našim slo- 718 E. 157th St. venskim trgovcem, kateri se Cleveland, O. OPOZORILO Opozarjam vse člane društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, da pridejo praznovat sv. Jožefa, oziroma god našega dobrega člana in blagajnika. Veste, on se boji, da mu bo ohajčana zmanjkalo, če bi čakal do meseca marca in bo obhajal svoj god na 29. februarja. Torej pridite ta večer vsi, ki se zanimate za društvo. Odbor je| pripravljen pomagati, da si kaj opomore-mo. Ne pozabite torej in oglasite so na 29. februarja ob osmih zvečer pri J. Nose, 21950 Miller Ave. T. Zdešar, članica. -10- :ii, Močan potres so- imeli včeraj v japonskem pomorskem mestu Osaka. Potres je trajal 10 sekund. Ce verjamete a!' pa ne "i«—— Oni dan sta se dajala v oficU naš urednik in Mr. Matija Po-tokar in sicer zaradi godu sv. Matijeta, katerega je naš urednik spravil v svet, cla se bo obhajal v pondeljek, v resnici j« bil pa v torek letos, ker je prestopno leto. Meni se ne zdi ravno dosti razlike, če ima kdo god v pondeljek ali torek, ampak naj bo rojak vesel, da ni bil rojen na 29. februarja, 1<;' bi mogel obhajati svoj god samo vsaka štiri leta. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 26TH, 1936 S Luckies so manj kislobne Preobilica Kiilobe Drugih Znanih Vrst Natl Lucky Strike Cigaretami Z.adn|e kemične preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrsto preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. KRIŽEM PO JUTROVEM Po ■em&kem larlnUk« K. M«j» Pred Selimovo hišo me je srečala četa Arnautov. Plašno so se umaknili in me pustili mimo. Pri vratih je stala Merzi-na in gledala za njimi. Njen obraz je žarel od jeze. "Emir, ali se je že kedaj kaj takega zgodilo?" je siknila. "Kaj?" "Da zapove mutasallim hišno preiskavo pri svojem agi?" "Tega ne vem, ker še nikdar nisem bil aga kakega mutasal-lima." "In — ali veb, kaj so iskali?" "No—?" "Ubeglega Arabca! Ujetnika so iskali pri poveljniku ujet-niške straže—! Pa naj mi le pride tisti Selim aga domov! Povedala mu bom, kaj bi bila jaz storila na njegovem mestu!" "Ne prepiraj se z njim! Dovolj žalosti ga še čaka danes!" "Kake žalosti?" "Odpotovali bomo." čisto prestrašeno me je pogledala. "Seveda! Spri sem se z mu- i tasallinom, ne maramo več j ostati v mestu, kjer on poveljuje." "Allahi — walalhi — tallahi; —! Gospod, ostani! Prisilila j bom tega človeka, da bo spošt-Ijiveje govoril s teboj." Seveda bi me bilo silno zanimalo, kako bo to svojo obljubo j izpolnila, žal pa nisem imel, časa in zato sem pustil Merzino j pri vratih, odkoder je še dolgoj hrumel.njen glas k^'kor grom daljne nevihte. Na stopnicah je stal moj baši-bozuk. Cul me je priti in me počakal. "Effendi, posloviti se moram od tebe!" mu bom pismo. Sedaj pa Allah s teboj, Ifra! Allah naj čuva tebe in tvojega osla! In ne pozabi nikdar, da mu moraš vsak večer kamen na rep obesiti!" Tovariji so sedeli v Angleževi sobi oboroženi do zob in pripravljeni na boj. Velik krik so zagnali, ko sem vstopil. Halef bi me bil skoraj objel od veselja in Anglež mi je dal roko s takim veselim obra- Kako kuje življenje.. Frank Buck: Izjalovljen piknik v malajski džungli Odkar je kača zapeljala našo No, ker z lovom staro mater Evo v raju z jabol-ibomo pa piknikali. kom, jo smatramo kot največji človeški sovražnik v živalskem svetu. Ne samo, da ji je bilo usojeno, da se mora plaziti v prahu vse svoje življenje, ampak se jo tudi preganja in pobija bolj kakor vsako drugo žival. Povprečen človek, ki kora-či v nedeljo popoldne na izpre-hod v spomladansko naravo in zom, da sem jasno videl, v koli- zagleda ob potu neškodljivo,ka je menoj! Plačo ti bom ki skrbi si je bil za mene. "Je bilo nevarno, sir? vprašal. "Tičal sem že v luknji, iz katere sem rešil Amada." "Ah —! Krasen doživljaj! Ujetnik ste bili! Kako dolgo?" "Dve minuti." "Ste se sami rešili?" "Sam." I "Kako je bilo? Pripovedujte.!" Pripovedoval sem mu svoje doživljaje na kratko, ves razburjen me je poslušal in vzklikal i svoj "Jako dobro!" in "Sijaj-ino!" ter obžaloval, da ni bil po-j leg. H koncu sem pridjal: "In veste, kaj je še novega?" "Kaj ?" "črez dobro uro odpotujem!" Angležev obraz se je mahoma spremenil v dolg prestrašen vprašaj. "Odpotujemo — ?" "V Gumri," sem še dostavil. "O —! Škoda! Je bilo zelo lepo tukaj! Zanimivo!" "Pa ste še sinoči dejali, da vam ne ugaja, master Lindsay!" "Sinoči —! Da! Jezen sem bil! Ni bilo dela! Pa je bilo vkljub temu lepo, zelo lepo! Romantično! Yes! In kako je v Gumri ju?" "še vse lepše!" "Well! Pojdem v Gumri!" Odšel je, cla pripravi konja. še Haddedinu in Halefu sem moral pripovedovati. Moham-meda je najbolj razveselila novica, da bomo kmalu odpotovali. Hrepenel je za sinom. Koj je tudi on šel, da se pripravi. Medtem sem v svoji sobi napisal pismo za Ali beja. Poročal sem mu na kratko o dogodkih v Amadiji in se mu zahvalil za pismi, ki mi ju je poslal in ki sta mi bili tako zelo koristni. Svoja pisma sem oddal Sele-ku. Nemudoma je zapustil Ama-dijo. Ni hotel potovati s Turki, rajši je kot Jezid sam potoval. Tedaj so nagli koraki prišli po stopnicah. Selim aga in Mer-zina sta vstopila. "Gospod, ali je res, cla boš zapustil Amadijo?" me je vprašal Selim. "Saj si čul, kaj sem rekel rau-tasallimu!" "Pa nisem verjel, da gre za "Pojdi dal!" "0 emir, saj sem jo že dobil!" "Od kyga?" "Od moža z dolgim obrazom 1" "Koliko?" "Poglej!" Z radostnim obrazom je segel za pas in mi pokazal polno pest srebrnega denarja. "Le pojdi z menoj! če je mož z dolgim obrazom plačal tebe, bom pa jaz plačal tvojega osla." "Allah kerim! Svojega osla pa ne prodam!" "Obdrži ga! Le njegovo plačo ti bom dal!" "Ma ša 'llah —! Potem pa j koj pojdem!" Šel je z menoj. Sama sva bila. Napisal sem mu izpričevalo in mu dial tudi nekaj denarja. ,,Ves iz sebe je bil od veselja. "Emir, še nikdar nisem imel takega dobrega effendi j a, kakor j si ti! O da bi bil ti moj juzba- j ši, moj miralaj —! čuval bi nad ! tvojim življenjem in te branil v j bitki in se boril kakor tistikrat, j ko sem izgubil svoj nos, ki ga sicer nimam več. To je bilo namreč v veliki bitki pri —." "Pusti to, dobri Ifra! Popol- nosu. noma sem prepričan o tvojem! "Kam potujete, junaštvu. Si bil danes pri muta- i "Tega mutasallim ne sme ve-sallimu?" j deti. V Gumri potujemo." "Da. Baš čauš je prišel' po i "Pa nocoj ne dospete!" mene. Zelo mnogo me je izpra- i "Prenočili bomo med potom." ševal. j "Gospod," je prosila Merzi- "Kaj pa?" i na, "ostani še vsaj nocoj! Pri- "Ali je kak ujetnik pri nas, pravila ti bom svoj najboljši pilili si pri Jezidih mnogo Turkov law!" Pobil, ali si morebiti minister iz! "Odšli bomo! Vse je že pri-Stambula in še mnogo drugega j pravljeno.' čo, se bo nehote ozrl za kakim kamnom ali kolom, da jo ubije. Sicer nikakor ne mislim zagovarjati kač, saj niti jaz nisem nikak njih prijatelj, čeprav sem že videl tako lepo pisane, kot pač le more biti kaka stvar in tudi take, ki so najbolj strupene na svetu, vendar naj bi tudi kače imele svoj "fair chance" med drugim stvarstvom na zemlji. V naslednjem vam hočem povedati o dveh slučajih, ko sem vjel dve živi kači na mojem pohodu v malajsko džunglo in priznati moram, da sta se prav tako srdito borili za svojo prostost, kot bi se borila vsaka druga žival pod tem milim nebom. Da napravim nekaj novih filmskih slik in da vjamem kar največje število mogoče raznih živali, da jih odpeljem seboj v Ameriko, sem pred desetimi meseci napravil taborišče v severni Jahore, na Malajskem polotoku. že zadnjih 23 let sem naprav-Ijal v džungli taborišča, kjer sem lahko naenkrat imel vjetih in pod eno streho do tisoč živali in ptičev, predno sem jih odposlal v Singapore za dolgo vožnjo proti domu. Ta moja taborišča so glasna, polna vrišča in trušča. Seveda, tristo opic napravi že precej nemira, deset čevljev dolg tiger in dva leoparda tudi pripomorejo k renčanju in tuljenju in pol ducata hijen napravi s svojim zavijanjem tak koncert, da si mora človek zati-sniti ušesa. Prištejte k temu še neprestano čivkanje par sto ti-' čev in videli boste, cla sem si včasih zaželel mirnega kotička kje v samotni džungli. In ravno ta želja, da bi se za par ur odstranil od tega neprestanega vrišča, je bila vzrok, da sem svetoval mojemu prvemu služabniku Aliju, da bomo napravili piknjk v džungli. V bližini sem imel nastavljene pasti za tigre in tako sem nameraval imeti ob istem času zabavo in posel, ko bom nadzoroval pasti, obenem pa užival vso sladkost pravega ameriškega piknika. Seveda, beseda "piknik" je bila čisto nova za Alija. "Pik-nik?" je počasi ponovil za menoj vprašujoče. "To je star ameriški običaj," sem se nasmehnil. Podaš se v "že sedlajo!" je zajavkala j gozd s košaro jedil v roki, se "mirta." Obrisati si je hotela vsedeš pod kako drevo in to je oči, pa žal, prišla je z roko le do piknik. Včasih vzamemo seboj res. "Za res gre, za res! kar si niti zapomnil nisem." "Vaša pot, Ifra, bo peljala skozi Špandare. Povej občinskemu predstojniku Spiandare-•i;i. da odpotujem danes v Gum-' ' >" da sem beju njegovo darilo že naprej poslal. In v Ba-:'driju boš obiskal Ali beja in izpopolnil poročilo Selekovo." "Tudi on odide?" Kje je?" "Spodaj pri konjih." "Ampak zakaj tako nenadoma, effendi?" je žalostno popm-ševal aga. "Ne ljubi se mi več ostati v bližini tvojega mutasallima." j "Saj se ga vendar ne bojiš?" "Mutasallim sam najbolje ve, ■da se ga ne bojim." j "In jaz tudi vem, gospod!" jo pridjal aga. "Saj si izsilil iz nje-|ga dva tisoč piastrovf" "Mirta" je začudeno gledala. Dal j (Dalje prihodnjič.) tudi vinar ice (hot dogs), ki jih spečemo pri ognju." Hot dogs sem mu prestavil v malajščino in Ali je široko zazijal, misleč, da sem znorel, ker hočem v h osti jesti vroče pse. Pojasnil sem mu te klobasice, vendar ko ,je deval jedi v košaro, je skrbno pazil, da ni šlo notri drugega kot ribe, sir, kuhan riž, biskviti in nekaj sadja. Torej je bil glede vročih psov čisto brez skrbi. Ko smo pregledovali ni bilo nič, Malajci so, kot vsak drugi, veliko boljši družabniki, če imajo poln želodec. Ko pridemo torej do male odprtine v gozdu, kjer je ob robu stalo veliko drevo, ki je dalo dobro senco, sem se ustavil in rekel: "Tukaj bomo napravili piknik." Nosači, Ali in dva druga Ma-lajca, so odložili bremena in po travi smo pogrnili veliko blazino, ki smo jo prinesli seboj nalašč za to. "Naberi nekaj kokosovih orehov," ukažem Aliju. "Pri pikniku je treba vselej tudi pijače." Veste, v džungli se ne pije vodo, razen če je temeljito prekuhana. Prekuhano deneš v kamnito posodo. Nikdar ni popolnoma hladna. Kako tudi, ko je pa v senci 100 stopinj toplote. Zato pa, ker nismo imeli pri roki vode, sem se namenil, da bomo pili tekočino iz kokosovih orehov, ki je mleku podobna in jako osvežujoča pijača. Sluga je prinesel dva oreha in ker nista zadostovala, sem ga poslal še po druge v džunglo. Med tem časom sem pa začel izkladati jedi po blazini. — Kmalu je izgledalo vse jako okusno in slastno in vabeče kot je še kak piknik, ki sem se ga udeležil v Ameriki. Nehote so mi ušle misli na razne piknike doma, kjer smo se vedno tako dobro imeli. Take in enake misli so mi pa prepodile opice, ki so prišle na drevje jiad nami, razburljivo klepetale med seboj in nas zvedavo ogledovale s svojimi bistrimi očmi. Sicer niso bile povabljene na piknik, vendar. so bile dobrodošle. Četudi sem že dopeljal v Ameriko kakih 12,000 opic, se nisem nikdar naveličal opazovati jih pri njih igrah. Zato sem bil zelo vesel prihoda opic, da bom imel tako piknik s prosto zabavo. Takrat zaslišim iz džungle klic Alija. Bil je to glas poln groze. Zgrabim za puško in v tistem trenotku plane iz grmovja Ali, brez orehov. "Tuan!" zavpije, "pyton! Velikanski pyton je v grmovju. Prišel sem mu blizu, predno sem ga ugledal. Skoro cla me je zagrabil!" Torej smo skoro imeli piknik par sto jardov od pytona, največje kače na svetu in najbolj nevarne. Ker prineso pytoni dober denar na trgu, sem sklenil, dal vjamem tega pytona. "Vzemite vrvi!" zakličem. Sam pa vzamem kos platna,! ki je bilo na dnu košare in re-j čem Aliju, naj nas vzame do prostora, kjer je videl pytona.j Ni bilo daleč. Ce bi se bila ka-| ca parkrat zagnala, pa bi bila! lahko z nami piknikala. (Dalje prihodnjič) —.--o--- Oproščeni jetniki bi se radi vrnili v zapore Varšava, 25. februarja. — Pred kratkim je poljska vlada pomilostila 27,000 jetnikov v raznih zaporih in od tedaj se čuje o raznih zločinih po deželi. Obenem se je pa priglasilo stotine izpuščenih, da bi se radi vrnili v zapore. Več izpuščenih jetnikov je nemudoma in očitno zagrešilo ta ali oni nov zločin, samo da bi jih prijeli in zopet vtaknili v zapore'. Vlada je izpustila jetnike, da bi si prihranila stroške. Sovjetska vlada je odlikovala kravje dekle Moskva, 25. februarja.—Stotine kravjih dekel iz raznih krajev Rusije se je zbralo v glavnem mestu, da dobijo od vlade visoka odlikovanja, ker so pomagale pri prizadevanju, da se dobi več mleka od krav. Dekleta, ki so namolzla tekom leta najmanj 3500 listov (925 galo-nov) mleka, so dobila odlikovanje. Tudi kokošarji, ki so dobili od ene kokoši na leto 165 ali več jajec, so bili odlikovani. Je bil poslan, da ubije tr:' jetnike Joliet, 25. februarja.— Arthur Weiss, bivši paznik v Joliet državnih zaporih, je pričal včeraj pred posebno komisijo, ki preiskuje razmere v zaporih da mu je bilo leta 1931 dano povelje, da ubije tri jetnike, ki so pobegnili iz zaporov. Tedanji ravnatelj je oddal tozadevno po-yelje, rekoč, da vzame preveč časa loviti pobegle kaznence. —• Dotični trije so bili od paznikov v resnici ubiti. Pozneje je bil Weiss odpuščen kot paznik, ker je bil preveč rabiaten z ljudmi. MALI OGLASI VSE VLOžNE KNJIŽICE zamenjajte za pohištvo, električne pralne stroje in rcfrifferatorjc. KRICHMAN & PERUšEK FURNITURE CO. 15428 WATERLOO KOAD Odprto zvečer (x) Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjevo grenko vir.o jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerodnostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Trinerjevo grenko vino, ki je tekom zadnjih '44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu _ , spanju in oodobnim težavam. Pri vseh Zglasite se pri nas in mi vam raz- ; lekarnarjih. Želite imeti zaslužek? ložimo kako ti lahko napravite bodočnost in dober zaslužek. lepo MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. Vprašajte za Jerry Bohinc, 9. do 3. ure TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago DNEVNE VESTI Komunistična propaganda pri bojni mornarici Los Angeles, 25. februarja.— Tukaj so prišli na sled obširni propagandi mladih radikalčbv, i ki so nameravali mornarje na^ bojnih ladjah prepojiti s ko-j munistično propagando. Dve smo napravili kakih osem milj ženski sta bili aretirani na b",j-| poti. Vse so bile še' prazne.; ni ladji Mississippi. Pomorske1; Ena je bila sicer sprožena in oblasti so izjavile, da se opazuje j tudi sledove smo videli okrog, še tri mlade fante, ki so nago-! toda leopard je bil bržkone pretvarjali mornarje k nepokoršči-| več prebrisan, da bi se dal vje-|ni napram poveljem. Omenjeni! ti. To past smo zopet nastavili' in šli naprej. Tako smo nosili čisto brez potrebe zvitke močne vrvi seboj, ki smo jih nameravali rabiti za vjete leoparde. ženski sta imeli ob času aretacije pri sebi mnogo komunistične literature. Pomorske oblasti v Los Angelesu so jih izročile državnim oblastem. Copyright 163«. Iho American Tnbioca CoatnHt Vsak potegljaj manj kisloben -Luckies so LAHKA KAJA BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA Petindvajset let je preiskovalni štab The American Tobacco Company stalno delal, za proizvedo razmeroma finejšo cigareto - namreč cigareto, ki ima najtnartj rezkih sestavin, z izboljšano bogatostjo okusa - "LAHKO KAJO". Po našem mnenju vključujejo Lucky Strike Cigarete število pristnih temeljnih izboljšanj, in da vsa ta izboljšanja skupaj proizvedejo finejšo cigarcto - moderno cigareto, cigareto, napravljeno iz bogatega, zrelega dela tobaka -Lahka Kaja. S—1—1 ' 1.7 .....1—1—I.. i. 7 I_1,,.|.....i. i ,.,;■—i—1——1—u-j-a-S—1—»—>—J—, BALANCE • ; IUCKY STRIKE J : ' ' 1 1 BRAN D S wwMm,mM4fl j j 1 BRAN D C » | BRAN D D 1HHMMHHMM -JL .. •Iiidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorij« In Preiskovanih Skupin. a kaja BOGATEGA, ZRELEGA DELA! TOBAKA—"IT'S TOASTED' AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUAR Kojeni prešiči, naravnost iz deželo, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šiisi-ke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ko-Ijeino vsak pondeljek in četrtek, do-peljemo na dom vsak torek in petek. Oobiie tudi izvrstno goveje in telečje meso po cenah na debelo. II. F. HEINZ r. WILI.OHGIIBY Tel. VVleklifTe 110-1-2 Dr. Anthony L. (iarbas SLOVENSKI ZOROZDItAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu <»411 St. Clair Ave.. HEndersoii 0919 SLOVENSKO KEGLJIŠČE DCAN HOWLING ALLEY Man v fried H a u p t m a n u, sinček Bruito Hduptmanna Otrok ,sr pač ve zaveda poln žaja svojega očeta. JQS. , POZELNII^ , vaš stari znanec, la tnil< 1»322 St. Clair Ave. Jako lahka odplačila Jako lahko odplačila Nič obresti Mrs. Huey.P. Long, soproga umorjenega senatorja, je bila imenovana v s e n a t n o zbornico Zed. držav, kjer bo zasedla mesto svojega soproga, dokler njegov termin ne poteče. NAJVEČ ZA VAŠ DENAR MAYTAG i! M istega* hitrej- V |f [hj šega, skrb n e j šega pranja; več natanč-TpL J WdKxjT nosti v izdelavi in I ' i nM mi a t e r i j a 1 u; več 1 -v___J IjPPL- J vrednosti v dolarju, ^^RZ V- dobi ženska, ki iz-" L bere Maytag. Samo v Maytagu dobite iz enega kosa vlit aluminast čeber, gyra-tator pralni obrat, iznajden po Maytagu, valjčni izžemalee vode in še mnogo drugih prednosti. Poizvejte in primerjajte. Vprašajte za lahek odplačilni načrt, t Je tudi poceni MAYTAG model 110 za samo $69.50 KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave. ENdicott 2252 $22.50 posteljni vzmeti $11.75 $39.50 Innerspring modroci .. .......$19-75 $48.50 Davenport $29-75 $.36.75 stoli . $16.75 $14.50 postelje $8.00 $50.00, peči $38.50 Croslev radio $38.75 847.50 G.E. radio $29.50 Mi sprejmemo CUSTODIAN • NORTH AMERICAN INTERNATIONA I HRANILNE KNJIŽICE $20 delnice kot dolar za dolar Angelčki so v nebesih, ne na zemlji, je rekel policist R. C. Barton in mali Clifford Sogers je. moral poiskati svoje hlačice.