GozdVestn 82 (2024) 4-5166
Uvodnik
Sanacija naravne ujme je priložnost za učenje 
in priprava na prihodnost
Slovenske gozdarke in gozdarji se vse pogosteje soočamo z izzivi, ki jih 
povzročajo naravne ujme, kot so vetrolomi, podlubniki in požari. Pod-
nebne spremembe, naraščajoča pogostost ekstremnih vremenskih pojavov 
in človeške aktivnosti močno vplivajo na sposobnost narave, da se sama 
obnavlja in ohranja svoje ključne funkcije. Zaradi tega postajata sanacija 
in obnova gozdov bistvenega pomena za ohranjanje stabilnosti gozdnih 
ekosistemov ter zagotavljanje trajnosti funkcij gozda.
Za učinkovito spoprijemanje z naravnimi ujmami in zmanjševanje tveganj 
pri gospodarjenju z gozdovi so ključne raziskave o pojavnosti motenj 
in njihovih vzrokih. V tokratnem Gozdarskem vestniku predstavljamo 
analizo naravnih motenj na Bovškem, kjer so med letoma 1995 in 2020 
spremljali sanitarni posek zaradi vetrolomov in napadov podlubnikov. 
Tovrsten analitični pristop lahko predstavlja temelj za razvoj prilagojenih 
strategij, ki bodo omogočale hitrejše in učinkovitejše odzive ob prihodnjih 
naravnih ujmah.
Poleg znanstvenih raziskav so za uspešno sanacijo gozdov nepogrešljive 
tudi praktične izkušnje, ki jih gozdarska stroka pridobiva pri obnovi poško-
dovanih območij. Obnova prizadetih gozdov po vetrolomu na Polovniku 
in požarih na Potoški gori ter Goriškem Krasu je proces, ki zahteva tesno 
sodelovanje med gozdarji, lastniki gozdov, lokalno skupnostjo in drugimi 
deležniki. Sanacija ni le odstranjevanje poškodovanih dreves, temveč 
vključuje tudi ciljno obnovo s saditvijo ali setvijo ter vzpostavitev ustrezne 
infrastrukture, ki bo zmanjšala prihodnja tveganja.
Sonaravna obnova poškodovanih gozdov zahteva celovit pristop, v katerem 
pridobljene izkušnje, podprte z rezultati raziskav in prilagoditvami gozdno-
gospodarskih načrtov, tvorijo temelj za oblikovanje odpornejših gozdov. 
Naravne ujme so neizogibne, a z znanjem, premišljenim načrtovanjem in 
prilagajanjem lahko zmanjšamo njihove posledice ter zagotovimo zdrave 
in odporne gozdove za prihodnje generacije.
Dr. Aleš POLJANEC in Boris RANTAŠA