Politični ogied. Avstrijske dežele. V soboto 25. maja, god  87. Vrbana, je a^strijski regiment baron Sokče^ič  zasel turako trdnjavo in otok Adakale 7 Dona7U pri Oi šo^i; otok nieri nekaj oralo7 in ima kakib 400 mobamedanskib prebivalce^, turški 7ojaki ao se poprej odpeljali. Tako je slednji turški vojak  zginil iz podona^ja poteru, ko se je zlati polumesec turških zasta\' 450 let 7 Dona^u lesketal; v Mitro- vici 7 Sla^onski granici pa delajo priprave, da se bodo turiki vojaki iz Bosnije od ondot po Sa^i in potem po Donavu za drugimi Turki odpeljali. Naj le giedo, ti divjaki, odkod so k nain prišli razbijat pred pol tisoč leti. Na Erdeljskem delajo pijonirji marljivo aanee tudi okoli Sibinia, potem  7 soteskah: Temeš, Poljaua, Ojtož in Badža, in mesto Czik je neki odločeno, da se ondi zbere  vec regimento^; tudi Krako7 iu Pržemisl 7 Galiciji hocejo baje takoj začeti z šancami obdajati, 7 juž-  neni Tirolskem pa 40.000 mož proti Italiji nasta-  viti. Zastran Bosnije še se pogajajo z turškim  sultanom, ki je ueki voljen deželo prepustiti A7- stiiji, 5e ga ta potem biani proti Rusom. —  Drža^ni zbor je za5el razpiavljati 0 novi nagodbi  z Ogersko; bržčas jo bo sprejel in naui 24 fl. da?ka na kavo naložii. — Volit7e za deželni zbor  štajerski se bodo baje vršile meaeca augusta; sli- šimo, ka uamialita celjski gla^ar g. Haas in 7itez Berks za uata707eisko-liberalno-nemško atranko kaudidirati. No, teb še nam je treba; ali nem- čurji drugib ne zmorejo 7e6? — Bivai narodni  župan 7 Pragi, dr. Bielski, je umrl iu imel sijajn  pogreb; českeinu narodu se slobodno toži po kiep-  kem, značajnem može^i, ki ie 1. 1866 mimo 7  Pragi ostal iu z kardinalom Švareenbeigom zma- gonosnim Prusom nasprofi šel in meato milosti  premaga7ce7 priporocil, kar je tudi dosegnil. —  Freimauieiji so pri na8 še 7edno posta^no prepo-  7edani, to pa jioi ue biani na Dunaju imeti društ70  in osno^ati najdenišnico, kder se niti 6—121etni fantiči moliti ne ucijo, ter za 07i za^od denarje pobirati. Neda^no se je proglasil poziv na milo- dare, na katerem sta podpisana cea. kralj. miuistra Hofmann in Hlumecky. — Na Ogeraketn je Dona7a pouzro5ila 7eliko škode, na Heivatskem pa Dra7a in Sa7a. — Znani škof Stiosmajer bil je, te dni 7 Belgradu, kder je bil od kneza Milana iu Mb-ikih ministrov častno sprejet. Za no7e volitve na Oger- skem so zedinjeni uporniki pod grofom Apponijem proglasili pozi7 do 7oiilce7, 7 katerem budo napa- dajo miui8tra Tiazaja zarad nagodbe z Avstrijo. Bržčas je pa ta pozi7 le od zvitili Magjarov do- go7orjen in pioglasen, da bi se dunajsktga drža7- nega zbora poslanci ogerakib 7olite7 ustrašili in 7 dogo^orjeno nagodbo z Tiszajem privolili! Vnanje države. Biamark je namislil nemške socijaliste zarad napada na cesarja Viljelma z posta^ami in policaji preganjati, tako kakor preganja celo nedolžne nemške katoli5ane, in je 7 ta namen ostro posta^o na87eto7al; drža^ni zbor je pa naS7et z 251 proti 57 glasom za^rgel; celo beseda sla^nega generala Moltkeja bila je zaatonj. Cesarja in Bismarka je to mo6no osupnilo in sta drža^ni zbor bipoma odposlala domo7. — V Milanu je zboro^alo 2000 republikancev in z živio-klici odobra^alo go^or južno-tirolskega begunca Pedergotija, ko je po^darjal, da se mora Italija polastiti Tirola do Brennerja, Gorice, Trsta in Istrije. — S^eto^na razstava 7 Parizu dela Franeozem res 7so 5ast; razsta^a je 7elikanska. Za^olj namera^ane stoletnice na spomin bogakletniku Voltairju je 7sled razglasa paiižkega nadškofa 30. maj den ob5ne pokove; po 7seb cerk^ah bodo Boga ja7no za odpuščanje prosili za 7sa razžaljenja po ostudnib in bogatajnih Valtairijancih; odločno postopanje nadškofo^o je storilo 7elik utis in celo lepublikansko ministerstvo je očitno prosla^ljanje Voltairja prepo^edalo. — Angleškib delavcib upor zoper fabrikante še ni pomirjen. — Na Španjskem 7 Kataloniji je 60 mladib ljudi hotlo kralja prognati in republiko proglasiti; drzno pod^zetje bilo je pa takoj zadušeno in puntarji pobiti ali izgnani. — Perzijski šab se je od ruskega carja poslo^il in je sedaj na poti 7 Berolin k nemškemu cesarju. — Panamansko zenieljsko ožino v Ameriki bodo kmalu začeli prekapati, da po 7elikanskem kanaln ladijam odprejo naravnostno pot iz Atlantiškega morja 7 Veliki ocean. — V Kantonu na Kitajakem je 7ibar 7rtinec tako razsajal, da je skoro 7se mesto razdrl in 10.000 ljudi nsmrtil. Turške homatije. Preteča 7ojaka med Rusi in Angleži zarad Turka se ni pričela, kakor 8e je obče bilo bati; ruski poslanik Šu7alo7 je Angleže toliko pomiril, da so privolili 7 shod e^ropskib ministi'07 ali že meseca marca napovedani: k o ngres. Bismark bo 11. junija t. 1. zbial ministre 7seh e^ropakih 7elevlad 7 Berolinu, kder se bodo torej turške zade^e konečno resevale. Če se bodo pri kongresu 7si ministri zbogali, tedaj je mir got«7, 6e ne pa je 7ojska neizogibna. Piiprave za njo se 7ršijo nepretrgano na Ruskem, Angleškcm, Turškem itd. V Carigradu je bil velik požar; pogorela je atara in velika palača turških ministro7, nekdaj stano7anje 7elikega 7ezirja. Rodopske 7staše so Ruai z pomo5jo Bolgaro7 potlacili in 7e5jidel poaekali. Bosenski Osmanli, t. j. pra^i Turki, so se zaeeli seliti 7 Azijo; pia7 imajo; z Bogom! Turški sultan se je močno uatrašil, ko je slišal, da se bodeta Rus in Anglež porazumila bržčas na turški račun. Zato neki zopet premišljiije, ali bi ne kazalo Carigrad zapustiti in 7 Bruso 7 Aziji oditi; tudi mu se je bati 7 Caiigradu turških zarotniko7, ki mu po ži^ljenju strežejo.