V Bazovici je s partizanko pesmijo navdušil pevski zbor Kombinat L rm[M Ab ¿1 fl L # ' C*, r ^ i Draga 2009: minister Boštjan Žekš o Slovencih v zamejstvu in po svetu DRAGA 2009 A iWfu&'fc Primorski dnevnik NEDELJA, 6. SEPTEMBRA 2009 Št. 211 (19.610) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tiho sporočilo bazoviških junakov Aljoša Gašperlin Bazoviški junaki so umrli za svobodo, enakopravnost in narodni obstoj. Padli so pod fašističnimi streli pred 79 leti, toda njihove vrednote so še kako aktualne. Pravijo sicer, da svoboda in demokracija nista pod vprašajem, pa vendar ... Dogajanje v Italiji v zadnjih mesecih dokazuje, da se lahko stebri demokracije krepko zamajejo. Vprašanje je, koliko so trdni in koliko so ljudje pripravljeni preprečiti, da se zrušijo. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so z bojem in žrtvovanjem svojih življenj sporočili, da se je treba za svobodo in pravice boriti do zadnjega. Junaki niso padli samo za nas na Primorskem, ampak za svobodo slovenskega naroda, ki mu enakopravno pripadajo slovenske narodne skupnosti, četudi so potem ostale izven meja, kot so si jih oni zamišljali. Slovenija jih podpira, pa vendar lahko stori še več. Na primer tudi tako, da v šolskih programih posreduje mladim informacijo o tem, kje vse živimo Slovenci in zakaj. In kako težko je obdržati materni jezik, lastno zemljo in identiteto. Tudi v primeru razlastitev ali divjih gradenj, kot se nam to dogaja danes. Manjšina je brez jezika in zemlje obsojena na propad. Toda jezik sami zanemarjamo, tako pri nas kot v Sloveniji, zemljo nam stalno jemljejo že od časa fašizma. Sami pa se vse manj branimo. Kje so časi, ko je znala manjšina z odmevnimi demonstracijami zagovarjati svoje pravice? Res je, svet se je spremenil, toda odnos nekaterih do naše skupnosti se ni. Bazoviški junaki nas bodo danes tiho spomnili, da je boj za lastne pravice vselej aktualen. GORICA - NOVA GORICA - Včeraj ponovno oživili letališče na Rojah S poletom Ede 5 sta se leteča brata vrnila V spomin na Edvarda in Jožeta Rusjana odkrili obeležji lokev - Z nagovorom predsednika D.Turka Nagrada Vilenica Claudiu Magrisu LOKEV - Sinoči se je v kraškem podzemlju v bližini Lipice sklenila 24. izvedba mednarodnega literarnega festivala Vilenica, na kateri so letos osrednjo nagrado posvetili tržaškemu germanistu in esejistu Claudiu Magrisu. Predsednik Republike Slovenije, Danilo Türk, se je v svojem govoru spomnil, kako je pred leti neki književnik (Peter Hand-ke) menil, da naj bi Srednja-Evropa bila zgolj meteorološki pojem. »Izkazalo se je, da ni imel prav: meteorologija je postala globalna in Srednja-Evropa ni z meteorološkega vidika zanimiva,« je obrazložil Türk in dodal, da je srednje-evropski prostor bogat z izku- šnjami, vključno s tistimi tragičnega tipa, in z besedno ustvarjalnostjo. Za Magrisa je predsednik prvič izvedel iz neke ameriške revije, v kateri je o njem pisal kanadski esejist ruskega porekla. Izhajajoč iz na-grajenčevega dela Donava, v katerem le-ta piše, da je Slovenija idealna habsburška pokrajina, se je Türk vprašal »kam in ali gremo naprej od tiste idealne habsburške pokrajine?« Po njegovem se včasih v Sloveniji obnašajo »enako provincialno trmasto in z veliko vztrajnostjo, ko bi morali včasih tudi poslušati druge« in biti pripravljeni sklepati kompromise. (Mch) NA 3. STRANI GORICA - Nenaklonjena vremenska napoved je preprečila polet iz Ajdovščine do Gorice, ki so ga odložili na prihodnjo soboto. Na goriških Rojah pa se je Eda 5 le dvignila od tal in dvakrat omogočila množičnemu občinstvu, da je doživelo emocijo letalske pustolovščine izpred stotih let. Sanje dveh slovenskih pionirjev letalstva so tako včeraj ponovno zaživele na goriškem letališču, kjer se je kakih petsto Goričanov in Novogoriča-nov udeležilo čezmejne prireditve Vrnitev domov bratov Rusjan. Ob odkritju spomenika Edvardu in Josipu in repliki Ede 5 sta slovesnost poživili letali družbe Adria Airways, ki sta preleteli nebo nad udeleženci. Slovesnost, ki so se je udeležili mnogi upravitelji z obeh strani meje, sta kronali fotografski razstavi. V letališkem hangarju je posnetke s snemanja filma Leteča brata Rusjan ponudil na ogled štandreški rajonski svet, dokumentarno razstavo pa Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Na 9. strani Avto podrl mladega kolesarja v Devin u Na 4. strani V Trstu novo srbsko društvo Nikola Tesla Na 5. strani Sprostitev avtoceste skozi Goriško ni luksuz Na 8. strani Izpadi elektrike spravili ob živce vinogradnike v Števerjanu Na 8. strani Obiščite nas v vinski kleti v Vipavi, kjer lahko izbirate med izvrstnimi vini in kakovostnimi mlečnimi izdelki vinske kleti in mlekarne VIPAVA 1894. www.vipaval 894.si Delovni čas trgovine VIpavka: ponedellek-petek: 8 - 19h sobota: 8 - 13h nedelja, prazniki: zaprto 2 Nedelja, 6. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Več kot 10.000 izdelkov za šole, urade in podjetja. facau, V office C contract Ul. Caboto, 19/1 - ind. cona zahod - 34147 Trst Tel: 040383979 - Fax: 040383292 - www.facau.com Urnik: od ponedeljka do petka 8.30-17.30 bazovica 2009 - Danes ob 15. uri osrednja svečanost, dopoldne slovesnost pri Sv. Ani Tri aretacije na Katinari Na bazovski gmajni Sinoči koncert ŽPZ Kombinat iz Ljubljane in taborni ogenj pri spomeniku Z bučnim ploskanjem med pesmijo Vstajenje Primorske se je zaključil koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane, ki je bil sinoči v centru Zarja v Bazovici v okviru niza prireditev Bazovica 2009. Pevke, ki jih je vodila Mateja Mavri, so spremljali mandolinist Branko Smerdelj, kitarist Robert Slanič in harmonikar Miran Pečenik. Zbor Kombinat je zapel vrsto borbenih pesmi, ki jim je občinstvo sledilo z navdušenjem, po končanem koncertu pa so taborniki Rodu modrega vala prižgali tradicionalni taborni ogenj pri spomeniku na bazovski gmajni. Osrednja spominska prireditev bo danes ob 15. uri na bazovski gmajni ob častni straži tabornikov RMV in skavtov SZSO. Spominski dan pa se bo začel že ob 10. uri s tradicionalnim pohodom Športnega združenja Sloga. Dopoldne bo ob 11. uri spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani (zbirališče ob 10.45 pred vhodom), na kateri bo govoril Matjaž Bidovec, nečak bazoviškega junaka, zapel pa bo Mladinski zbor Tončka Čok iz Lonjerja-Katinare pod vodstvom Manuela Purgerja. Svečanost na bazovski gmajni bodo popoldne oblikovali združeni pevski zbori pod vodstvom Marka Sancina (trobenti Janko Andolšek in Jan Foraus) ter Godbeno društvo Nabrežina. Uvodni nagovor bo podal sam Milan Pahor. Na dan ustrelitve Ferda Bidovca, Franja Ma-rušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valen-čiča bosta glavna govornika član italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in poslanec v državnem zboru RS Franco Juri ter kulturna delavka iz Rezije in predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro. Zbrane pri spomeniku na bazovski gmajni bo nagovorila tudi ministrica za obrambo Republike Slovenije Ljubica Jelušič. Ministrstvo za šolstvo in šport RS pa je sporočilo, da se bo slovesnosti v spomin na štiri ustreljene junake udeležil tudi slovenski minister za šolstvo Igor Lukšič. Med mašo za-dušnico, ki bo v Bazovici ob 20. uri, bo govorila glasbenica Tamara Ražem Locatelli. KMECKA ZVEZA Prava uporaba tropin Deželni svet je ta teden odobril odlok št. 2005, ki dovoljuje odstranjevanje stranskih proizvodov vinifikaci-je (tropin) za njihovo uporabo na njivi kot gnojilo. To možnost imajo samo vinarji, ki proizvajajo vino iz grozdja lastnih vinogradov, ne pa trgovci. Če vinar kupi grozdje v količini, ki ne presega polovice lastne proizvodnje, lahko raztrosi po njivi le tiste tropine, ki izhajajo iz grozdja, pridelanega na kmetiji. Ostale tropine, ki nastanejo iz kupljenega grozdja, pa mora obvezno oddati v destilarno. Pred omenjeno agronomsko uporabo tropin na njivi je potrebna njihova denaturacija z uporabo litijevega klorida (5-10 gr/q) ali živinorejske soli (sale pastorizio - 1 kg/q). O posegu je treba obvestiti pristojne organe oz. deželno upravo in pe-riferični urad Inšpektorata za kontrolo kakovosti (Ispettorato controllo qualita I.C.Q.) Pridelovalec bo moral poslati po faksu izpopolnjeno priponko odloka (Allegato B) na Deželno direkcijo za kmetijske, naravne in gozdne vire in na Centralno direkcijo za okolje in javna dela ter na že omenjeni periferični urad ICQ Vidmu najmanj štiri dni pred začetkom izvedbe posega, ki spremeni tropine v neuporabne za človeka (denaturacija). Podrobnejše informacije nudijo uradi Kmečke zveze. V počastitev spomina na bazoviške junake sugestivni taborni ogenj in navdušujoča partizanska pesem pevskega zbora Kombinat kroma « dh ti ■k ž && n r*M r ^ iil i : ■ »H Mejna policija je v petek popoldne blizu katinarske bolnišnice trem ljudem odvzela prostost. Najprej so policisti začeli zalezovati avtomobil z ljubljansko registracijo, ki je privozil iz Slovenije. Sumili so, da sedi v avtomobilu oseba, ki nima veljavnih dokumentov za vstop in bivanje v Italiji. Vozilo je dospelo do katinarske bolnišnice. Tam je iz avta stopila ženska, ki se je na pločniku pridružila skupini znancev. Posegli so policisti in ugotovili, da je 43-let-na Romka J. L. (podatkov o njenem državljanstvu kvestura ni posredovala) brez vsakršnih dokumentov, pred časom pa jo je doletel odlok milanskega prefekta, ki jo je izgnal iz države. Na Ka-tinari so jo čakali sorodniki, ki živijo v romskem naselju blizu Milana: vračala se je v bistvu domov. Policisti so aretirali njo, enega izmed sorodnikov, za katerega je javno tožilstvo v Piacenzi odredilo pripor, pa tudi voznico avtomobila, 50-letno slovensko državljanko K. M., ki je žensko pospremila v Italijo. Trojico je nato zaslišal tožilec. Globa za lenega taksista Razjarjeni občani so sporočili tržaški občinski policiji, da naj bi nekateri taksisti, ki parkirajo svoja vozila pred glavno avtobusno postajo (pri parkirišču Silos), pogosto zavračali zahteve strank. Redarja v civilu sta šla preverit, ali se to res dogaja. Pred njunimi očmi se je dogodek ponovil: družina iz Padove (oče, mati in dva otroka) je zaprosila 61-letnega taksista, naj zapelje do Ul. San Lazzaro, taksist pa prošnji ni ugodil. Lenemu šoferju sta se približala redarja, ki sta mu na podlagi 86. člena prometnega zakonika naložila 77 evrov globe. Dela v Ulici Ginnastica Zaradi okvare bo podjetje AcegasAps od jutri dalje popravljalo napeljavo električnega toka v Ul. Ginnastica, med hišno št. 50 in križiščem z Ul. Rossetti. Zaradi izkopa bodo uvedli začasne prometne spremembe: v Ul. Rossetti bo prepovedano parkirati od 9. do 17. ure. V naslednjih dveh tednih se bodo posegi nadaljevali: vozila, ki prihajajo iz Ul. Ginnastica, bodo morala pri omenjenem križišču obvezno obrniti proti Trgu de Gasperi (med 9. in 17. uro). Avtobusi bodo vozili po običajni trasi. INTERVJU - Sonja Amf Kocjan preživela trpinčenje v zloglasni tržaški Vili Triste »Rane so se zacelile, brazgotine so ostale: četudi bi se maščevala, mi ne bi vrnili odvzetega« Ko jo poslušaš, skoraj ne moreš verjeti njenim besedam. Ko ti na primer s skoraj blaženim nasmeškom na ustih pokaže nogo in sledove pasjega ugriza. Sledove, stare petinšestdeset let, saj jih nosi vse od takrat, ko so jo v tržaški zloglasni Vili Triste fašisti obešali za zapestja, proti njej hujskali volčjake, ji zapirali prste v vrata, na njenem telesu ugašali cigaretne ogorke ... Življenje gospe Sonje Amf Kocjan je najbrž podobno tistemu marsikatere Slovenke, ki je pod fašizmom odraščala na Primorskem. In vendar imaš ob poslušanju njene zgodbe skoraj občutek, da se je usoda krivično poigrala z njo in njeno družino. Da so se vse najslabše človeške lastnosti in plati zgodovine znesle nad njimi. Ko je bila Sonja stara tri leta, je izgubila očeta: fašisti so mu dali piti plinsko olje, na smrtni postelji v goriški bolnišnici je ženi ponavljal, naj Sonjo in bratca Mirana nauči pisati in brati v slovenskem jeziku. V Sonjinem življenju zaseda slovenska beseda posebno mesto. Kot otrok je rada deklamirala antifašistične pesmi, ki jih je pisala njena mama Pavla Benko: o Mussoliniju in njegovem »nadležnem tropu«, a tudi o Slovanih, ki se bodo vzdramili in končno zagospo-darili svoji zemlji. Še danes se jih spominja in jih mimogrede recitira. Rokopise tistih verzov in druge politične spi- se je mama skrivala v votlem kipcu lur-ške matere božje. Ko jih je leta 1942 sosed ovadil fašistom, češ da skrivajo partizane (»Tisti prvi partizani so na glavah nosiliplave baske s slovensko zastavo.«), se kipec skoraj čudežno ni razbil: fašisti so uničili vse, kar so našli v hiši, svetnikov in božjih podob pa se niso dotaknili. Tudi vera ima v Sonjini zgodbo posebno vlogo. Sama pravi, da je najbrž v veri našla pogum za kljubovanje trpljenju: poskusom spolnega nasilja (najprej s strani slovenskega soseda, nato s stra- ni italijanskega orožnika), ko so jo mučili in skakali po njenih nogah in trebuhu, ko ji na štanjelskem gradu pet dni niso dali ne jesti ne piti in je začela piti vodo iz straniščne školjke. Najbrž ji je vera stala ob strani tudi takrat, ko razum ni mogel vsega pojasniti. Ko je brat Miran padel kot partizan, ko so fašisti aretirali mamo Pavlo, a kruti usodi kljub temu ni bilo dovolj: mamo so, po ovadbi, da je fašistična vohunka, naposled likvidirali partizani ... »Če bi imela rožni venec, bi bil že zguljen, toliko sem v tistih mesecih mo- lila.« Na primer takrat, ko je prisluhnila sestrični Franja Marušiča (tistega Marušiča, ki se ga bomo danes spomnili na bazovski gmajni), in se na pamet učila imena ljudi, ki so živeli v Jugoslaviji, ali so bili že mrtvi. »Včasih sem med zasliše\>anjem povedala eno teh imen: nekaj dni so jih iskali, mene pa pustili pri miru. A jaz sem še in še molila, da ne bi slučajno našli koga z istim imenom.« Krščanska vzgoja mame Pavle je bila Sonji vodilo skozi vse življenje. »Vedno nam je ponavljala, da moramo ljudem odpustiti. Maščevanje rodi maščevanje, sovraštvo rodi sovraštvo.« Sonja dolgo ni želela spregovoriti o prestanem trpljenju. »Rane so se zacelile, brazgotine so ostale: a tudi če bi se maščevala, mi ne bi nihče vrnil tistega, kar mi je bilo odvzeto. Kljub temu pa sem razumela, da spomini na tisti čas ne smejo v pozabo, posebno danes, ko se nekateri hvalijo, da so se borili proti partizanom. In ko odlikujejo karabinjerje, ki so bili nemški ko-laboracionisti.« Najbrž je predvsem zaradi tega naposled pristala na radijski intervju in snemanje dokumentarnega filma. Slednjega je z naslovom Sonja režirala Loredana Gec, po nocojšnjem televizijskem dnevniku pa ga bo predvajal slovenski program Rai. Njegov ogled vam bo ponudil še veliko detajlov Sonjine zgodbe. Poljanka Dolhar / TRST Nedelja, 6. septembra 2009 3 ŠTANJEL, LOKEV - Slovesna podelitev 24. mednarodne literarne nagrade v jami Vilenica pri Lokvi Claudiu Magrisu Danilo Türk: Magris veliko prispeval k medsebojnemu kulturnemu razumevanju Kristal Vilenica na jutranjem pesniškem branju v Štanjelu prejela Albanska pesnica Luljeta Lleshanaku LOKEV - Včerajšnje dogajanje se je na 24. mednarodnem festivalu Vilenica pričelo v Štanjelu, kjer so v tamkajšnji Spacalovi galeriji v okviru literarne matineje z branjem svojih del nastopili Ines Cergol iz Slovenije, Dan Lungu iz Romunije, Victor Rodriguez Nunez (Kuba), Jana Benova (Slovaška), Herkus Kunčius (Litva) in Vlada Uroševic iz Makedonije. Sledila je uprizoritev odlomka iz monodrame »Poroka čistilke Marije« avtorja Toneta Partljiča in v režiji Vinka Moederndorferja, ki ga je izvedla igralka Mojca Partljič. Občinstvo je nato imelo priložnost spoznati nagrajenki 9. mlade Vilenice, to je Jano Stekar (v skupini od 6 do 10 let) iz Števerjana in Gajo Rup-nik Caruso (skupina od 11 do 14 let) iz Idrije. Jutranji spored je nato ponudil nastop Stephena Jamesa Smitha, dobitnika nagrade poetry slam, ki jo podeljujejo v okviru festivala Cuirt na Irskem, na katerem redno nastopa tudi dobitnik kristala Vilenica. Slednjega, delo akademskega slikarja Petra Abrama, ki ga mednarodna žirija podeljuje izmed avtorjev, ki se predstavijo v zborniku festivala in na literarnih branjih, je letos prejela albanska pesnica Luljeta Lleshanaku. Večerni spored zaključne slovesnosti festivala se je pričel pred vhodom v jamo Vilenico. V kraškem podzemlju so udeležencem najprej ponudili v poslušanje poslanico Borisa Pahorja, čigar glas so organizatorji posneli na trak. Številno Nagrajeni Claudio Magris kroma občinstvo je prisostvovalo kulturnemu sporedu, režijo katerega je podpisal Igor Likar. Pozdravni nagovor je v hladnem kraškem podzemlju imel predsednik Društva slovenskih pisateljev, Slavko Pregl, ki je poudaril kako so se na Slovenskem v teku zgodovine ljudje v kriznih časih pogosto obračali k pisateljem, saj naj bi nikomur drugemu ne verjeli. Predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk je v svojem govoru razmišljal o pomenu srednje-evropske miselnosti in istovetnosti ter se vprašal o prihodnosti slovenske države, ki hoče ime- Sugestivno okolje jame Vilenice je bilo tudi tokrat enkratno prizorišče slovesnosti kroma ti suverenost tudi v Evropski uniji. Predsednik RS je bil v drugem delu svojega izvajanja nekoliko kritičen do slovenske politike, ki po njegovem ne zna prisluhniti v zadovoljivi meri drugim in s tem izkazati svojo suverenost. Za zgled je v tem pogledu vzel letošnjega osrednjega nagrajenca Vilenice, Claudia Magrisa, ki naj bi z delom Donava veliko prispeval k rasti medsebojnega kulturnega razumevanja na evropskih tleh. Večer - ki sta ga povezovala Nina Jerman in Dražen Drago-jevic in v okviru katerega so svoje odlomke brali Ines Cergol, Forrest Gander (ZDA), Luljeta Lleshanaku (Albanija), Leonard Nolens (Belgija) in Eva Son- nenberg (Poljska) -, so sooblikovali Boris Cavazza (interpretacija besedil), plesalca Kjara Starič in Kaja Lin Avguštin Jagodic ter glasbenika Bogdan Herman (glas) in Vasko Atanasovski (saksofon). Spored se je sklenil s podelitvijo nagrade Claudiu Magrisu, ki mu jo je uročil predsednik DSP Slavko Pregl. (Mch) SEPTEMBRA V TRSTU NOVI CENTER Specializirani center AdriaGomme SuperService v ulici Carpison vam nudi: bogato izbiro pnevmatike, manjše mehanske posege, prodajo dodatne opreme in prilagojene možnosti plačila. AdriaGomme, vaš zaupni serviser nedaleč od doma. AdriaGomme je center 1 Wi SUPERService Là .im h »tun la fuluü atlci i tuvm Prisotni smo tudi vZgoniku. Obrtna cona Zgonik - Proseška postaja 26/A tel: 040-2528144 Gomme Ad ri ci ¿¡lying tel: 040 3498121 - ¡nfots@adriagomme.it 4 Nedelja, 6. septembra 2009 TRST / draga 2009 - Predavanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša Pogled »uradne« Slovenije na Slovence zunaj njenih meja Zmerni optimizem glede prihodnosti zaradi napredka Slovenije - Srednja pot za slovenstvo najboljša perspektiva Drugi dan 44. študijskih dni Draga 2009, ki potekajo pod šotorom v Parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah, je bil posvečen pogledu »uradne« Slovenije na položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu po padcu meja oz. v dobi globalizacije. Organizatorji - Društvo slovenskih izobražencev - so predavanje na to temo zaupali najvišji institucionalni osebnosti resorja, ki se ukvarja s problematiko Slovencev zunaj meja Slovenije, se pravi ministru Boštjanu Žekšu, ki je glede prihodnosti zmeren optimist zaradi hitrega napredka Slovenije in tudi slovenstva, kar tudi prispeva k večji zavesti pripadnosti slovenstvu v svetu tudi pri generacijah potomcev izseljencev, ki morda niti ne obvladajo več slovenščine. Glede položaja slovenskih manjšin v sosednjih državah oz. odnosov z omenjenimi državami pa je po njegovem mnenju srednja pot najboljša perspektiva za slovenstvo nasploh. To je bila glavna misel Žekševega predavanja, v katerem je minister, katerega je uvodoma predstavila moderatorka Vida Valenčič, podal svoje misli o tistih Slovencih, ki živijo v zdomstvu in tistih, ki so pripadniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Vseh Slovencev zunaj Slovenije je po Žekševih besedah okoli 500.000, kar pomeni dvajset odstotkov slovenskega življa. A to je le ocena, je posvaril minister, prvič, ker se manjšin ne da šteti, drugič pa, ker ne obstaja definicija, kdo je Slovenec. Slovenci po svetu so po Žekševih besedah »otožna zgodba«, ker gre povečini za ljudi, ki so se morali izseliti iz gospodarskih razlogov oz. za njihove potomce, ki so ohranili v srcu domovino, čeprav se dogaja, da ne znajo več slovenskega jezika, ki tako ni edini znak pripadnosti slovenstvu. Vse to delovanje izseljencev se ne bo ohranilo, ker ekonomske emigracije ni več, Slovenija pa mora kljub temu to dejavnost podpirati. Drugo vprašanje pa so tisti ljudje, ki so Slovenijo zapustili v zadnjem času in so v tujino šli iskat boljših možnosti za delo. Ti se ne vključujejo v slovenska društva, vendar, ker so po ministrovih besedah ključni del slovenske inteligence, bi morala biti družbena klima v Sloveniji in tudi v zamejstvu taka, da bi obstajala želja, da se ti ljudje vrnejo, kar terja spremembo trenutno še precej zaprte slovenske miselnosti. Predavatelj je v nadaljevanju naštel pozitivne in manj pozitivne plati položaja slovenskih manjšin v sosednjih državah, kot npr. brisanje Slovencev iz hrvaške ustave, vpliv slovensko-hrvaškega spora na položaj Slovencev, neurejeno financiranje po-rabskih Slovencev s strani madžarske države, dalje razvpit primer dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem, glede slovenske manjšine v Italiji pa predvsem krizo, ki jo trenutno preživlja Slovensko stalno gledališče, kjer je ponovil tezo, da bi morala zanj finančno primerno poskrbeti predvsem italijanska država, saj je SSG del mreže italijanskih stalnih gledališč, Slovenija pa bi morala okrepiti gostovanja tržaškega gledališča na slovenskih tleh, ter problematiko vidljivosti slovenskih televizijskih programov v Benečiji, kar pa bi v nekaj letih rešila digitalijacija. Med pozitivnimi stvarmi pa je Žekš poudaril predvsem naraščanje vpisov otrok v slovenske oz. dvojezične šole v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, poudaril je tudi vlogo Slovenske manjšinske koordinacije Slomak. Pred začetkom predavanja sta udeležence Drage 2009 pozdravila slovenski konzul v Trstu Božidar Humar in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin, v dopoldanskih urah pa so v Bambičevi galeriji na Opčinah odprli fotografsko razstavo Petra Cvelbarja o treh desetletjih Drage. Danes se bo Draga 2009 zaključila z dopoldanskim predavanjem Edvarda Kovača o postkrščanski eri in popoldanskim predavanjem Mateja Makaroviča o Sloveniji, Evropi in globalizaciji. Napoveduje se tudi predstavitev fotomonografije Alice Zen o Alojzu Rebuli, pod šotorom v Parku Fin-žgarjevega doma pa so obiskovalcem na voljo tudi vprašalniki v okviru ankete o možnih novih organizacijskih prijemih Drage. Ivan Žerjal Minister Boštjan Žekš (ob njem moderatorka Vida Valenčič), je glede prihodnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu zmeren optimist kroma JOŽEFINSKA ČETRT - Vsedržavna pobuda združenja UDI Štafeta in sprevod proti nasilju nad ženskami »Kdor pretepa eno žensko, izvaja nasilje nad vsemi ženskami.« S tem geslom je včeraj popoldne krenil po ulicah Jožefinske četrti sprevod proti nasilju nad ženskami (na sliki Kroma), ki sodi v okvir istoimenske štafete. Slednja je včeraj z Goriškega dospela v Trst: štafeta se je začela 25. novembra lani v sicilskem mestecu Niscemi, končala pa se bo točno eno leto pozneje v Brescii. Namen organizatorjev - italijanskega združenja žensk UDI -je informirati prebivalce o perečem problemu, ki zadeva ženske in moške vseh starosti in družbenih slojev. Šta-fetno palico predstavlja amfora, ki jo po dve tekačici naenkrat prenašata po vsej Italiji. Amfora je dospela v Furlanijo-Julijsko krajino s Sardinije, danes ob 11. uri pa bo na obisku v koprski palači Gravisi, kjer jo bodo pozdravili člani društva Pari opportunita - Enake možnosti (POEM). To bo tudi edini čez-mejni dogodek v okviru štafete. UDI sodeluje v Trstu s centrom GOAP. Šole odpirajo vrata Teden, ki se začenja, bo potekal v znamenju začetka pouka na večini šol in vrtcev s slovenskim učnim jezikom. Že jutri bodo v šolske klopi sedli dijaki Nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini, katerim bodo v torek sledili vrstniki NSŠ Iga Grudna v Nabrežini. V sredo se bo pouk začel za malčke otroških vrtcev in učence osnovnih šol novonastale Večstopenjske šole na Vrdeli, dan pozneje, v četrtek, pa se jim bodo pridružili še dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, ki po novem spada pod omenjeni večstopenjski zavod. Vedno v četrtek se bo pouk začel tudi za glavnino ostalih šol in vrtcev: v klopi bodo tako sedli malčki otroških vrtcev in učenci osnovnih šol dolinskega in openskega didaktičnega ravnateljstva ter učenci in dijaki Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, ob njih pa še dijaki Liceja Franceta Prešerna in Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Goljufija s predprodajo luksuznih avtomobilov Finančni stražniki so stopili na prste tridesetletnemu Tržačanu, ki je osumljen, da je preko neobstoječega podjetja iz Nemčije in Avstrije uvažal luksuzne avtomobile ter jih z lažnimi fakturami obračal lastnikom več italijanskih av-tosalonov. Slednji podjetniki so tako prodajali avtomobile po znižani ceni, s čimer so kršili pravila poštene konkurence. Finančna straža je ovadila na prostosti Tržačana in šest lastnikov prodajaln avtomobilov v severni, srednji in južni Italiji. Tridesetletnik je z dobro premišljenim načrtom najprej ustanovil podjetje, ki naj bi prodajalo avtomobile. Zatem je navezal poslovne stike z nemškimi in avstrijskimi prodajalci dragih avtomobilov. Od tujih partnerjev je kupoval vozila (skupaj naj bi jih kupil 150), naročal pa jim je, naj avtomobile pošiljajo drugim avtosalonom (dejanskim kupcem), v razna italijanska mesta. Na papirju je bil kupec Tržačan, ki je baje izdajal tudi lažne fakture. Njegov »nevidni avtosalon« je na ta način zbijal davek na dodano vrednost IVA, njegovi italijanski partnerji pa so lahko prodajali vozila z 20-odstotnim popustom. Predvsem v času, ko je avtomobilska industrija v krizi, je s podobnimi nezakonitimi popusti zelo enostavno prekositi vsakršno konkurenco. Združba naj bi oškodovala državno blagajno za dober milijon evrov. Zgorela delavnica V petek zvečer se je v neki mizarski delavnici v Trstu vnel požar, ki je povzročil precej škode, nihče pa se ni poškodoval. Zgodilo se je na vogalu med ulicama Rossetti in Buonarroti, nedaleč od glavne tržaške bolnišnice. Gasilci, ki so imeli kar nekaj dela, so ugotavljali, da je bil požar bržkone podtaknjen. DEVIN - Nesreča Kolesar pod avto V Devinu se je včeraj popoldne hudo poškodoval mladoletni kolesar, ki ga je podrl avtomobil. Približno ob 14.45 se je nesreča pripetila v zasebni ulici, ki malo pred križiščem s cesto za Ribiško naselje (če vozimo proti Tržiču) zavije z državne ceste št. 14 proti desni. Večji avtomobil, za volanom katerega je sedel domačin, je podrl kolo in 17-letnega kolesarja, prav tako Devinčana. Na-brežinski karabinjerji še ugotavljajo, kako je do nesreče prišlo. Na prizorišče je prva dospela služba 118, ki je zaradi oddaljenosti od katinarske bolnišnice priklicala helikopter. Slednji pa zaradi močnega vetra ni mogel varno pristati: naposled je ponesrečenega mladeniča prepeljal na Katinaro rešilec. Hudo poškodovanega kolesarja so sprejeli s pridržano pro-gnozo, sinoči se je na oddelku za reanimacijo boril za življenje. OPČINE - Včeraj v Prosvetnem domu praznično odprtje Društveni bar SKD Tabor odslej v rokah družine Ferfoglia Po avgustovskem premoru (med katerim je hudo neurje povsem razdejalo dvorišče Prosvetnega doma) sta društveni bar SKD Tabor na Opčinah prevzela nova upravitelja. To sta Openca Carlo in Kristjan Ferfoglia, oče in sin, ki sta sinoči z veselico praznovala uradno odprtje. Med gosti bara so po novem tudi Kristjanovi soigralci: mladi barman je namreč eden stebrov Jadrana kroma / TRST Nedelja, 6. septembra 2009 5 kroma trst - Novo srbsko kulturno društvo Nikola Tesla V načrtih kultura in otroško varstvo Konec prihodnjega tedna pri Domiu roštiljada s trubači Damira Sedica Medtem ko je v preteklih dneh v srbskem Leskovcu potekal priljubljeni in tradicionalni festival mesa ali tako imenovana roštiljada, ki je doživela že dvajseto izvedbo, bomo prihodnji vikend pri Domju priče tržaški različici srbske roštiljade, ki jo bo letos prvič pripravilo novoustanovljeno srbsko Kulturno društvo Nikola Tesla. Osnovni namen tega društva, ki trenutno še nima svojih prostorov, je razvijanje in izvajanje kulturnih dejavnosti s področja srbske kulture ter ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih vrednot, njegovi ustanovitelji pa imajo v načrtih tudi otroško varstvo po zelo ugodnih cenah. O društvu, pogojih za njegovo uspešno delovanje in o roštiljadi, ki bo bržkone zadovoljila vse ljubitelje mesa, smo spregovorili z glavnima pobudnikoma ustanovitve novega srbskega Kulturnega društva v Trstu, z Gradimirom Nisicem in njegovo soprogo Jeleno, ki sta v zadnjih dneh na pomolu Audace upravljala kiosk s srbskimi specialitetami na žaru v okviru manifestacije Pod istim nebom (Sotto lo stesso cielo). Za naš dnevnik sta prijazna sogovornika uvodoma povedala, da nikakor ne želijo konkurirati že obstoječim srbskim združenjem, ampak tržaškim občanom srbske narodnosti ponuditi še kako alternativo, saj je srbska skupnost v našem mestu zelo številna. »Pokazati našim ljudem in tudi Italijanom ter pripadnikom drugih narodnosti, ki živijo v Trstu, da mi nismo zgolj pridni zidarji in pleskarji, temveč da smo ljudje z bogato kulturno dediščino, izročilom in tradicijo, je osnovni namen novega Kulturnega društva«, je razložil Gradimir, ki je ob tem še dodal, da znotraj društva želijo izvajati kulturno vzgojo in širiti poznavanje srbske zgodovine in tradicije. To bodo člani društva, ki trenutno šteje okrog 30 oseb, poskusili uresničiti z izvajanjem različnih kulturnih programov, folklornih nastopov, likovnih delavnic itn, ob vsem tem pa bi si društvo želelo izvajati tudi pridobitno dejavnost, ki bi se opravljala le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev Kulturnega društva. Med to pridobitno dejavnost sodi «baby parking» oz. varstvo otrok med prvim in sedmim letom starosti. Zamisel za varstvo, ki bi prav prišlo marsikateremu staršu, ki ima nujne, a ne dolgotrajne opravke, je podala naša sogovornica Jelena Nisic, ki je bila pred svojo preselitvijo v Trst vzgojiteljica v rodnem Leskovcu. «Staršem ponuditi možnost, da otroka po ugodnih cenah za kratek čas pustijo v varstvu, je danes še kako dobrodošlo, saj se prav vsi soočamo z napornim vsakdanom, ki nam pušča bore malo prostega časa», meni Jelena, ki je v isti sapi apelirala na starše, naj - v kolikor se bo ta njena želja uresničila - starih igrač ne odvržejo, ampak naj jih prinesejo v njihovo kultuno društvo. Sicer moramo na tem mestu povedati, da trenutno društvo še nima svojih prostorov, a naša sogovornika računata na podporo dobrih ljudi, ki bi jim lahko pomagali najeti primerno stanovanje Gradimir in Jelena Nisic po ugodni ceni. Več o novem srbskem Kulturnem društvu Nikola Tesla pa bodo zainteresirani lahko izvedeli v petek, 11., soboto, 12., in nedeljo 13. septembra, ko bodo njegovi člani pri Domju na samosvoj način promovirali svoje društvo in organizirali pravo pravcato ro-štiljado, na kateri ne bo manjkalo jedače in pijače, poskrbljeno pa bo tudi za ples in glasbo. Gradimir Nisic je obljubil, da bodo s tem festivalom mesa obiskovalcem približali srbsko tradicijo, še posebej tisto iz Leskovca, katerega mojstri so sloves jedi iz mesa ponesli po vsem mestu. Ob tem se je naš sogovornik za gostoljubje zahvalil dolinski občini in dodal, da se bosta prireditve bržkone udeležila tudi srbski konzul v Trstu Vladimir Niko-lic in oče Raško Raškovic. Mojstri žara pa bodo pekli pleskavice, svoje mojstrstvo bodo pokazali tudi s pripravo 30 kilogramske pleskavice, s katero sicer ne bodo podrli pred dnevi doseženega rekorda, ko so v Leskovcu spe-kli plesakvico iz kar 49 kilogramov mesa. Gigantno plesakvico bodo nato z lepinjo brezplačno delili obiskovalcem, ki bodo uživali tudi ob glasbi, za katero bodo vse tri dni skrbeli trubači Damira Sedica, za ples pa bodo poskrbele folklorne skupine iz Trsta, Nove Gorice in Kopra. Poskrbljeno bo tudi za ljubitelje umetnosti, ki bodo lahko pobliže spoznali likovni opus srbskega umetnika Bratislava Andel-kovica, za promocijo srbskih živilskih izdelkov pa bo poskrbelo srbsko podjetje Porečje Vučje, ki bo na prireditvi postreglo s svojim ajvarjem, džemom in viljamovko. Naj ob koncu še povemo, da se bo dogajanje pri Domju vse tri dni začenjalo ob 17. uri, ko bodo mojstri začeli pripravljati vrhunski roštilj. Prireditev bodo popestrila tudi razna tekmovanja, med katerimi naj omenimo sobotno tekmovanje v tem, kdo bo pojedel največ pekočih feferonov, v nedeljo pa bodo pobudniki gurmanskega praznika razglasili tudi mis tržaške roštiljade. (sč) kraška ohcet Organizatorji hvaležni vsem, ki so pomagali Po uspešnem poteku in zaključku 24. Kraške ohceti se organizatorji zahvaljujejo vsem inštitucijam, podjetjem, društvom,gostilnam in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji praznika. Naša zahvala gre predvsem: Tržaški trgovinski zbornici, Deželni upravi FJK , Tržaški Pokrajinski upravi, Uradu vlade R.Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, družbi Autoporto Fer-netti, Zadružni kraški banki, Slovenski kulturno gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij, podjetju Trieste Trasporti, restavracijama Fur-lan in Križman, nošam, uslužbencem repentabrske Občine, Civilni zaščiti z Repentabra, silam javnega reda, Stršinovim s Cola in Zu'št'rijnem, pevkam folklorne skupine Kraški šopek iz Sežane, članicam in mešanemu zboru KD Rdeča zvezda iz Saleža, gospodu župniku Tonetu Bedenčiču, cerkvenemu pevskemu zboru župnije Repentabor in Martini Feri, glasbenim skupinam in harmonikarjem, Tiberiu Mauri, podjetjem in posameznikom, ki so darovali v »košaro darov« novoporočencev, osmičarjem, obrtni sekciji SDGZ, tiskanim in elektronskim medijem, ki so o manifestaciji poročali , še posebno pa vsem domačinom, predvsem mladim, ki so se tokrat posebno izkazali. Včeraj danes [I] Lekarne U Kino Danes, NEDELJA, 6. septembra 2009 ZAHARIJA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 13.01 - Luna vzide ob 19.53 in zatone ob 8.24 Jutri, PONEDELJEK, 7. septembra 2009 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,5 stopinje C, zračni tlak 1016 mb raste, veter 49 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 25,5 stopinje C. OKLICI: Slobodan Conic in Margaryan Gayane, Gabriele dAmbrosi in Maria Bruna Rotunno, Elvis Cari in Deborah Brandolin, Diego Lacovig in Keti Muzi-ca, Gian Pier Romeo Bouerdick in Barbara Cantalino, Pietro Decleva in Cristina Bongiorno, Bruno Politi in Alessia Guerrini, Marino Rizman in Liliana Lombardo, Carlo Masi in Sara Evangelista, Masi Taberto in Manuela Simonetti. Nedelja, 6. septembra 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul Commerciale 21 (040 421124), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ul. 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale, Trg Ospedale 8, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ul. 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ul. 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ul. 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Video-cracy - Basta apparire«. CINECITY - 10.45, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Segnali dal futuro«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.40, 20.00, 22.10 »Ricatto d'amore«; 10.55, 13.05, 15.15, 17.35, 20.00, 22.10 »La custode di mia sorella«; 11.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.10, 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri 3D«; 11.10, 12.10, 13.10, 14.10, 15.10, 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »L'era glaciale 3 -L'alba dei dinosauri 2D«. FELLINI - 15.45, 17.50 »Le 13 rose«; 20.00, 21.45 »Fa la cosa sbagliata«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ricatto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Cheri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.15, 17.00, 18.35, 20.10, 21.50 »Le ombre rosse«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 20.20, 22.10 »Brez povratka 4 3D«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Grda resnica«; 16.10, 20.00 »Taxi 4«; 18.00, 21.50 »Vse moje bivše«; 14.50, 16.40 »G-Force«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La custode di mia so-rella«; 20.15, 22.15 »Il messaggero«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Segnali dal futuro«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Sex movie in 4D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 3: 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »Segnali dal futuro«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.10, 22.00 »Ricatto d'amore«; Dvorana 5: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »La custode di mia sorella«. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. geom. Giancarlo FORAUS Dim ENERGETSKEGA VARČEVANJA "VAS ZANIMA BREZPLAČNI ENERGETSKI PREGLED SVOJEGA STANOVANJA ALI DELOVNEGA OBJEKTA?" 'InipMNM isuL ft Obiščite nas ob Dnevu energetskega varčevanja in prinesite s seboj podatke o svojih stroških: brezplačno vam bomo ponudili svetovanje za znižanje letne uporabe energije! v četrtek, 10. septembra, med 9. in 19. uro na Trgu Sv. Antona v Trstu. www.termoideale.it - info@termoideale.it 6 Nedelja, 6. septembra 2009 TRST / 44. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009 Park Finžgarjevega doma Opčine Dunajska cesta 35 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Danes. 6. septembra Ob 10. uri: dr. Edvard Kovač POSTKRŠČANSKA ERA ALI VEK NOVEGA KRŠČANSTVA? Ob 16. uri: dr. Matej Makarovič SLOVENIJA, EVROPA IN GLOBALIZACIJA Ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru sveta maša, ki jo bo daroval msgr. Evgen Ravignani. Med popoldanskim predavanjem bo poskrbljeno za varstvo otrok (ŠC Melanie Klein). ¿j Čestitke SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga vabi na tradicionalni hiiwo/öfjp U Rttifc -¡VriZd Septembrski ucuiki fura^nih Danes ob 10.00: -odprtje kioskov a» - sejem tipičnih pridelkov Krasa - fotografska razstava Diega Gerija »Kmečki utrinki« ter razstava gradiva in izdelkov projekta »V sožitju z naravo danes in jutri« ob 17.30: - nastop Pihalnega orkestra DIVAČA - pozdrav županov Občine Dolina in Občine Hrpelje-Kozina ob 19.00: ples s skupino NE MEJUGAT Praznik prirejamo pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »ODPRTA MEJA« V NOVEM ČASU m OBČINA PQIINA * Öt^IHA HtPEmi H.ÜJIH" ZKB<& Draga IRMA in SAVINO. Danes velika fešta bo. Skupaj vsi veseli vaša 3 x okrogla leta slavimo ter na »pen-ziji« ne pozabimo. Še na mnoga skupna leta vama iz srca želita Nataša in Vesna z družinama. Naša draga pevca IRMA in SA-VINO praznujeta danes v Dragi kar nekaj okroglih obletnic. Ob tej priliki jima iskreno čestitamo in voščimo še mnogo takih praznovanj - MePZ Skala - Slovan. Draga ANICA in BERTO! Ob 40. letnici skupnega življenja vama želimo, da bi bila vajina skupna pot še nadalje obsijana s soncem in ožarjena z ljubeznijo. Slava, Dušan, Pavel in Jadranka. Dragi DIEGO, za šagro letos si bil vesel, zabaval si se, na odru pel, polnoleten si postal, vse naj, naj ti želijo Rado, Marisa, Patrik, Petra in Paula. Danes praznujeta MARIJA in BRUNO zlato poroko. Lepe čestitke in veliko sreče in zdravja jima želijo Marčela in Branko z družino. V lepem kraju, v prijetni družbi praznuje svoj visoki jubilej naša draga mama, nona in pranona ROŽA KORADIN. Zdravja in srečnih dni ji voščijo sin Ervin, Ingrid, vnuka Lajris, Marko, mali Samuel in Edvard. Čestitkam se pridružuje tudi Edvige Verk. Kot strela z neba zadela nas je novica, da poroči se MARINO, »naša priča«. Zaradi dela zahajal je v Gorico in glej očaral MAŠO, kar pravo lepotico. Večno zvestobo sta si včeraj obljubila, plesala, se slikala, pa tudi šampanjec pila. Skupaj nazdravili smo jima prav vsi. Dragima novopo-ročencema želimo obilo srečnih dni. Banko, Majda, Natalie in Erik. Danes BIANCA 80 jih ima. Še mnogo let ti želimo, da bi bila v naši družbi. Voščimo ti iz srca MPLPNB. Te dni je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani z odliko diplomiral Ob tem mu z najboljšimi željami za prihodnost čestitajo vsi domači M Izleti SPDT prireja v soboto, 12., in nedeljo, 13. septembra, dvodnevni izlet na Kamniški Grintavec (2558m). Zbirališče in odhod je predviden ob 6.00 pred hotelom Danev na Opčinah. Na razpolago bo društveni kombi. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Li-vio). SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 7.30, ob 11.00 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flo-sarsko malico, popoldne še ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). 9 Šolske vesti DIJAŠKI DOM TRST obvešča, da so v teku vpisovanja za popoldansko bivanje in učne ure pod vodstvom strokovno vzposobljenega osebja, za osnovne, nižje srednje in višje šole. Za informacije S Mali oglasi S Poslovni oglasi in vpis : ul. Ginnastica 72 - Trst, tel. 040573141 NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra. ob 7.45. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA obvešča starše oziroma učence, da bo šolski avtobus vozil že od ponedeljka, 7. septembra, po naslednjem urniku: Gročana 7.20, Hrvati 7.30, Boršt 7.33, Boljunec 7.38. Drugi šolabus bo odpeljal iz Prebenega ob 7.20, iz Mačkolj ob 7.22 in iz Lakotišča ob 7.30. Poskrbljeno bo tudi za povratek domov. Učenci naj čakajo na istem mestu kot prejšnja leta. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI Igo Gruden v Nabrežini se bo pouk začel v torek, 8. septembra, s sledečim urnikom: 7.45 -13.15. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah (Finžgar, Milčinski in Zupančič) začel v sredo, 9. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih (Lo-njer in Barkovlje) bo tudi stekel 9. septembra, prvi teden od 8. do 12.30 brez kosila. Pouk na srednji šoli Ciril in Metod (Sv. Ivan in Katinara) bo stekel 10. septembra od 8. do 13.30. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk v vseh šolah in vrtcih pričel v četrtek, 10. septembra, ob 8. uri. Prva dva dneva se bo pouk zaključil ob 12.30 brez kosila. Reden pouk s kosili in podaljški, se bo v vseh osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 14. septembra. V otroških vrtcih pa se bo v tednu od 14. do 18. septembra pouk zaključil ob 13.30 po kosilu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da se bo pouk v vrtcih in šolah začel dne 10. septembra, ob 8. uri in se zaključil ob 13. uri. Vse nadaljnje informacije bodo starši prejeli prvi dan pouka. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v četrtek, 10. septembra, od 8.00 do 11.30. Dijaki trgovskega oddelka in I. geo bodo imeli pouk na sedežu Zavoda, Vrdelska cesta 13/2, dijaki 2., 3., 4. in 5. geo pa na podružnici šole, Ca-nestrinijeva ploščad 7. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 10. septembra, ob 10. uri. Veroučitelj vabi k začetni šolski maši isti dan ob 9.30 v svetoivansko cerkev. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah, otroških vrtcih in na nižji srednji šoli Ivana Cankarja začel v četrtek, 10. septembra. Prvi dan pouka bo v otroški vrtcih in na osnovnih šolah potekal od 8. do 13. ure vključno s kosilom, na nižji srednji šoli pa od 7.50 do 11.40. Starši učencev otroških vrtcev, osnovnih šol in dijakov prvega razreda nižje srednje šole Cankar so vabljeni, da se zadržijo prvo uro na krajšem sestanku z učnim osebjem, na katerem bodo prejeli vse potrebne informacije. VZGOJITELJICE OBČINSKEGA OTROŠKEGA VRTCA OBLAK NIKO PRI SV. IVANU vabijo starše novo vpisanih otrok na sestanek, ki bo v četrtek, 10. septembra, ob 16. uri v prostorih vrtca v Ul. alle Cave 4. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dvomesečne stare psičke. Tel. št.: 040-229224. NA KRAŠKI OHCETI v Repnu sem izgubil nekaj okroglih gumbov narodne noše. Če jih je kdo našel naj prosim javi na št.: 347-6849247. NA PROSEKU oddajam opremljeno stanovanje v najem. Tel. 320 - 1509155. ODDAM V NAJEM trisobno stanovanje v centru Sežane, prenovljeno leta 2005. Najemnina po dogovoru. Tel. 040 -291488 v večernih urah. PEČ NA PELLET extraflame duchessa, 10 kw, rabljena samo eno zimo, še eno leto v garanciji, prodam za 1.300 evrov. Podarim štiri vreče bukovega pelleta in sesalnik za pepel. Tel. št.: 335-5981232. PODARIM rabljeno dnevno sobo v dobrem stanju. Tel. št.: 347-5813011. PRODAJAM grozdje malvazija na trti, odlične kakovosti, v Barkovljah. Tel. št.: 040-43142 PRODAJAM stanovanje, ul. Giuliani. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. Klimatizirano in s centralnim ogrevanjem. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št. 348-5289452. PRODAJAM DOMAČ KROMPIR, tel. 0481-78066 ob uri obedov. PRODAM belo grozdje iz obale pod Križem, malvazija, glera. Tel. št.: 040220104. PRODAM grozdje za vino. Tel. 040280674. PRODAM knjige za prvi in drugi razred družboslovnega liceja ter knjigi Kemija Danes 1 z delovnim zvezkom in Dreimal Deutsch. Tel. št.: 340-3968716. PRODAM knjige za prvi razred liceja: Obča geografija in L'Italiano: grammatica e scrittura. Tel. št.: 339-3280638. PRODAM nissan king cab, letnik '92, 2.500 diesel, črne barve, cena po dogovoru. Tel.: 329-1838599. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. št.: 347-6868225. PRODAM KOMAJ KUPLJENO knjigo matematike Planum, primerno za 2. letnik gimnazije. Cena 15,00 evrov. Tel. 340-9732328. PRODAM MODERNO OTROŠKO SOBO: pograd (soppalco), pisalna miza, stol, nočna omarica, tri police, omara in TV polica. Barva češnja/modra. Cena 450,00 evrov. Tel. 335-8006047 po 14.30. PRODAM PEČ NA DRVA v dobrem stanju, cena 600 evrov. Tel. št. 040 - 214526. PRODAM STANOVANJE na Proseku (Ul. S. Nazario), 70 kv. m., v odličnem stanju. Tel. 347-9091856. PRODAM knjige za vse razrede Klasičnega liceja. Tel. 349-6236171. PRODAM štedilnik na drva, v dobrem stanju, dolžina 1 m. Tel. 338-7318445. PRODAMO grozdje po ugodni ceni, tel. št.: 347-6915635. V BLIŽINI Senenega trga (P.zza Foraggi) oddajam opremljeno stanovanje; kuhinja, ena soba, kopalnica in shramba. Tel. 040-948080. V DANAH PRI SEŽANI prodam zazidljivo parcelo 680 kv. m., lepa lokacija s pogledom na Nanoško planoto. Tel. 3387412320. V DOLINSKI OBČINI prodam grozdje in vino refošk. Cena po dogovoru. Tel. št.: 348-5913172 ob uri kosila. ŠTUDENTKA jezikovne fakultete išče delo kot varuška; možna tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 340-2551371. sintesi □genija za rckUmne n vicvclnc hHKuflilwi|C išče tajnico in junior account-a P-ntrt-b™ je ¿nanje ibali^jn&kcf^a In tmcnskrzd jpilha. iaft>i*-ne iftlflvn» lihtftnf* rti litom nh urcHlncm področju. Ski^ prcC5.:ivi:tv dcpolmena J sluhom "v iVMitj z j-rtonom c Mdr&ivM osebnih podajo* d i 196*03. dovolim uporabo osebnih pfldsjhpv" poiijite ns nmioftf- dci CsfiriM, 19 34133 TriUTritite - lt*Nd/lldi(|a PRODAM GROZDJE - belo in črno ter mošt. Tel. 00386-41216542 PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 SV. JAKOB BLIZU TRGA prodam opremljeno stanovanje: dve spalnici, bivalna kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samostojno ogrevanje. Tel. ali SMS: 329-1099409 CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST IŠČE VZGOJITELJE za delo na vzgojno-socialnem področju. urad@sddsk.org PISARNA IŠČE VAJENKO za tajniško mesto, po možnosti s trgovsko izobrazbo. Prijave pošljite na naslov pisarna@email.it ŠZ BOR IŠČE DVE OSEBI z znanjem slovenščine za upravljanje društvenega bara v popoldanskih urah. Prednost imajo univerzitetne/i študentke/tje. Telefonirati v večernih urah (20.00 - 21.00) na 335.303914 ali na 040.51377 (ponedeljek -petek 16.00 - 19.00). Hi Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah, št. 133, odprla osmico. Vabljeni ste na domač prigrizek! NA KONTOVELU - Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel.št.: 040-229270. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040229439. OSMICA NA KATINARI PRI NADLI-ŠKOVIH je odprta za nekaj dni. Margaret in Boris Mihalič z družino vabita na obisk. OSMICO je odprl Milič Stanko v Zgo-niku. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-299800. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. Loterij a 5. septembra 2009 Bari 56 21 80 55 1 Cagliari 49 34 70 14 5 Firence 35 85 7 28 3 Genova 7 85 1 64 50 Milan 64 75 72 84 16 Neapelj 39 49 85 18 25 Palermo 82 41 40 58 68 Rim 49 9 8 4 84 Turin 66 34 18 67 81 Benetke 89 45 35 1 83 Nazionale 71 72 49 53 26 St. 107 15 31 39 49 64 85 jolly 56 Nagradni sklad 6.935.447,37 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 47.996.143,24 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 23 dobitnikov s 5 točkami 45.231,18 € 2.458 dobitnikov s 4 točkami 423,23 € 97.759 dobitnikov s 3 točkami 21,28 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 9 dobitnikov s 4 točkami 42.323,00 € 434 dobitnikov s 3 točkami 2.128,00€ 7.460 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 51.269 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 122.989 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 6. septembra 2009 7 Svet slovenskih organizacij vabi na simpozü o problematiki financiranja slovenske šole v Italiji: Kaj ovira slovensko šolo na poti do finančnih sredstev in drugi problemi v zvezi z zakonom 38/01. Moderator: dr. Drago Štoka V dvorani Tiziano Tessitori na Deželnem sedežu FJK, Trg Oberdan 5 v četrtek, 10. septembra 2009, ob 17. uri Ü3 Obvestila IZREDNO - KRUT obvešča, da sta na razpolago še dve mesti za potovanje na Sicilijo in Malto, od 13. do 18. septembra. Nemudoma poklicati urad na tel. št. 040 - 360072 v jutranjih urah. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 7. septembra, po običajnem urniku. ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR obvešča, da potekajo redne pevske vaje za petje pri nedeljski maši, ki jo prenaša tržaška radijska postaja, od 20.ure vsako sredo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29). Toplo vabljeni tudi novi pevci! 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: danes, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globaliza-cija. V ponedeljek, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. KINOLOŠKI KLUB KOMEN prireja tečaj šolanja psov vseh pasem in vseh starosti. Tečaj za mladiče od 3 meseca starosti dalje prične danes, 6. septembra, ob 9.45 na klubskem poligonu v Komnu. Za informacije kličite na 00386-41345201 ali 339-2863299. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA vabi danes, 6. septembra, na tradicionalni praznik grozdja. Odprtje kioskov ob 18. uri, ob 19. uri nagrajevanje najlepših »ra-šponov« in ples z Maurom. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se danes, 6. septembra, ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. SKD GRAD od Banov, vabi danes, 6. septembra, na »Šagro pod kostanji«, na vaškem trgu pri Banih. Topli vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi danes, 6. septembra, na Septembrski vaški praznik v Gročani. Ples in zabava s skupinami The Maff, Ni panike in Ne me jugat, dobro založeni kioski in sejem tipičnih pridelkov Krasa. Danes, 6. septembra, ob 17.30 nastop Pihalnega orkestra Divača in pozdrav županov sodelujočih občin. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru po- bude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK PESCATORI vabi danes, 6. septembra, v Ljudski dom v naselju Sv. Sergija na praznik komunističnega tiska. TABORNIKI RMV obveščajo, da se bomo danes, 6. septembra, zbrali na bazovski gmajni ob 14.30 v popolnem kroju. Taborniški srečno. ŽUPNIJA SV. MARTINA S PROSEKA vabi na praznik Marijinega rojstva v torek, 8. septembra, ob 18.10, k slovesni sv. maši, ki jo bo v domači cerkvi daroval g. škof Evgen Ravignani. Po sv. maši bo vodil procesijo s kipom Matere božje. To bo tudi prilika, da se poslovimo od našega g. škofa. Dobrodošle narodne noše in vsi ljubitelji naše skupne matere Marije. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v torek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste mlade muzi-kante od 9. do 16. leta; prva vaja v torek, 8. septembra, v Štalci, v Šempola-ju, ob 19.15. ŽENSKA PEVSKA SKUPINA STU LEDI sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 9. septembra, ob 20.30 v domu A. Ukmar-Miro pri Domju. AO SPDT vabi na plezalni tečaj za začetnike. Predstavitveni večer bo v sredo, 9. septembra, ob 20.30 na ulici sv. Frančiška v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD. Za informacije: Goran 3408597787 ali po mailu gorano-bad@yahoo.com. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 9. septembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'al-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 11. septembra: »Smešne pripovedke smešnih živalic«, »Karleto neubrani petelinček«; 9. in 16. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren prireja vadbo Pilatesa in telovadbo za zdravo hrbtenico: ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba. Uvajalni tečaj za začetnice bo začel v sredo, 9. septembra, ob 18. uri v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Za informacije tel. na št. 333 3616411 od 17. do 18. ure - Sonja. TFS STU LEDI sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 9. septembra, ob 20.30 v domu A. Ukmar-Miro. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV-TRST obvešča pevke in pevce združenega zbora ZCPZ, da bodo vaje v sredo, 9. septembra, ob 20. uri v Finžgar-jevem domu na Opčinah. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina obvešča člane, da bodo volitve za izbiro deželnih predstavnikov v četrtek, 10. septembra, od 18. do 21. ure v Gradišču ob Soči. Izbrani predstavniki se bodo udeležili državnega občnega zbora za izvolitev glavnega odbora za obdobje 2010-2013.0b tej priliki bomo obiskali vinsko klet Bortoluzzi v Gradišču. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it ali tel. št.: 333-4219540 (Luciano). ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. DELAVNICA OGRLIC v priredbi Študijskega centra Melanie Klein, bo potekala v soboto, 12. septembra, ob 10. uri v ul. Cicerone 8. V okviru delavnice bomo izdelali ogrlico z obeskom Swarov-sky. Prijave na info@melanieklein.org ali na tel. št.: 328-4559414. Mesta so omejena. ZDDRUŽENJE ZA BIODINAMIČNO KMETOVANJE organizira tečaj evritmije v Domu Brdina na Opčinah (Proseška ulica 109). Prvo od sedmih srečanj bo v nedeljo, 20. septembra, ob 10. uri. Za vse potrebne informacije lahko telefonirate do 12. septembra od 13. do 15. ure na tel. št. 333-1118664. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo od 12. septembra urad na ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto med 17. in 18. uro. SLOVENSKI VERNIKI so vabljeni na 61. Marijanski shod, ki bo v nedeljo, 13. septembra, na Opčinah s pričetkom v cerkvi ob 15. uri. Precesijo in sv. mašo bo vodil škof msrg. Evgen Ravignani. MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN začne z vajami v ponedeljek, 14. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Vabljeni vsi pevci in tudi nove sile so zelo zaželjene. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM rekreativna telovadba se začne z vpisovanji v ponedeljek, 14. septembra, po običajnih urnikih. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK MILJE prireja na Trgu Cali-terna do ponedeljka, 14. septembra, praznik komunističnega tiska. Vsak dan odprtje kioskov ob 17. uri, vsak večer razstave in ples. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE Študijski center Melanie Klein prireja tečaje slovenščine vseh stopenj. Informativni sestanek bo potekal v torek, 15. septembra, ob 20. uri v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo pevska vaja v torek, 15. septembra ob 20.45 na sedežu na Padričah. PLESNA SKUPINA VIGRED za osnovnošolce in učence nižje srednje šole obvešča, da bo prvo srečanje v četrtek, 17. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Seslja-nu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina -Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabre-žini - v Uradu za šport in prosti čas -Nabrežina 102 (tel. 040-2017370). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENCKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 12-36 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. Število mest je omejeno. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mileva). DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regio-ne.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. IS Prireditve OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo odvijala danes, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Vljudno vabljeni vsi pevci. SKD TABOR - OPČINE V četrtek, 10. septembra, ob 19. uri »Solidarnostni koncert za prosvetni dom«; ob 20. uri odprtje razstave »Kaj? Pokrajine...ure...obli-ke... « Razstavljajo: Kristjan Signoracci, Alenka Piccini in Jakob Jugovic; ob 20.45 nadaljevanje koncerta. Sodelujejo v prvem delu: MoPZ Tabor, SOMPD Vesela Pomlad, gojenci in profesorji Glasbene matice prof. Verenka Terčelj, Rebecca Jark iz razreda prof. Mojce Ši-škovič, Tina Renar in Marta Donnini, učenki prof. Andrejke Možina, Godalni kvartet GM; v drugem delu Openski trio, Marko Feri, Martina Feri z bendom, Egon Tavčar, ansambel Taims, Zoran Lupinc, Aleksander Ipavec in Piero Purini iz Tria Etnoploč, Kraški ovčarji, The Grinders. Pridružite se! SKD BARKOVLJE vabi v petek, 11. septembra, na Goldonijevo Krčmarico Mi-randolino v izvedbi tretjega letnika tečajnikov Studio Art. Režija Boris Kobal. Začetek ob 20.30. Predstava bo na prostem, v slučaju slabega vremena bo v dvorani. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 11. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo«. O avtorju in delih bo spregovoril dr. Damir Globočnik, kustos Gorenjskega muzeja v Kranju. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli pevci Klape Mali grad. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi člane na družabno popoldne v soboto, 12. septembra, s pričetkom ob 16.30 v prostore Dopolavoro Ferroviario v Nabrežini. Zabaval vas bo Duo Melody. SKD VIGRED - POLETNI VEČERI 2009 Šempolaj, šolsko dvorišče (pokrit prostor pod vrtcem) v ponedeljek, 14. septembra, ob 20. uri, nastopajo: osnovnošolska skupina dramskega odseka društva Jaka Štoka z igrico »Presneto lep dan«; nižješolska skupina dramskega društva Jaka Štoka z igro »Kdo je napravil Coco srajčico«; Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca iz Šempolaja s prizorom »Butalci«. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.00-20.00, Opčine, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. t 3. septembra nas je zapustil naš dragi Pavel Paoli Žalostno vest sporočajo žena Alma, otroci Rozana, Peter, Boris z družinami in brat Evgenij Zadnji pozdrav bo v sredo, 9. septembra, ob 13.00 v cerkvi na Katinari. Darujte v dobrodelne namene. Trst, 6. septembra 2009 ZAHVALA Leandro Coretti Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Posebno se zahvaljujemo dr. Spetiču, lovski družini, nosilcem cvetja, vaščanom in sosedom. Vsi njegovi Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Slavizza Carli vd. Carli (Slava) Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala g. župniku Miklavcu, nosilkam cvetja in vaščanom. Družina Trebče, 6. septembra 2009 Pogrebno podjetje Alabarda 10.9.2004 10.9.2009 Gunther Si vedno v naših srcih Papa Boris Hervatin, Luciana in Morris Trst, 6. septembra 2009 3.9.1995 3.9.2009 Zofija Knez por. Zobin Z ljubeznijo se je spominja mož Luciano Mačkolje, 6. septembra 2009 / TRST Nedelja, 6. septembra 2009 8 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Demokratska stranka vztraja pri cestninski postaji v Tapoglianu »Sprostitev avtoceste ni luksuz, a strateška izbira« Zaradi hitre povezave Ljubljana-Gorica in centra IKEA v Vilešu bo promet povečan - »Romoli naj poseže« »Sprostitev v avtoceste med Vilešem in Moščenicami ni luksuz, pač pa strateška izbira, ki je za razvoj goriškega gospodarstva nujno potrebna.« S tem opozorilom se goriški predstavniki Demokratske stranke obračajo na upravo Furlanije-Julijske krajine, od katere zahtevajo, naj se namesto preureditve cestninskih postaj v Vilešu, Redi-pulji in Moščenicah raje loti študije ter preveri, kateri bi bili učinki njihove ukinitve in izgradnje nove postaje v kraju Tapogliano. »Na območju goriške pokrajine se bo promet v prihodnjih letih močno povečal. K temu bosta botrovala odprtje odseka Vi-pava-Razdrto, do katerega je prišlo pred kratkim, in odprtje veletrgovine s pohištvom IKEA v Vilešu, ki ga napovedujejo za 21. oktober. Mimo cestninskih postajah v Vilešu in pri Moščenicah bo šlo ogromno vozil in lahko predvidevamo, da bodo nastajale dolge kolone. Mnogi šoferji z Vzhoda se bodo zato izogibali tema dvema prometnima zamaškoma in bodo izbirali alternativne poti. Če pa bodo prometni tokovi obšli Goriško, se bodo drugam selila tudi podjetja. Goriško gospodarstvo bi izgubilo razvojno priložnost,« je povedal goriški občinski tajnik DS Giuseppe Cingola-ni. Le-ta je spomnil, da se za ukinitev cestninskih postaj pri Vilešu, Redipulji in Moš-čenicah, izgradnjo nove postaje v Tapo-glianu v videmski pokrajini ter sprostitev avtocestnega odseka do Moščenic, ki bi rešile problem zastojev, ne zavzema le DS. Istega mnenja so predstavniki goriškega pakta za razvoj, okoljevarstveniki in številni predstavniki desne sredine. Med temi je goriški župan Ettore Romoli, ki se je pred časom javno izrekel za ta predlog. »Romoli lahko vpliva na deželno vlado, zato zahtevamo, naj pri pristojnih poseže,« so ob Cin-golaniju poudarili načelnik PD v goriškem občinskem svetu Federico Portelli, predstavnik goriško-števerjanskega krožka Demokratske stranke Marco Rossi in Bruno Crocetti, član skupine za infrastrukture pri goriški DS. Le-ta je pojasnil, da študija družbe Autovie Venete iz leta 2006 kaže, da bo leta 2011 dnevno prehajalo skozi postajo v Vilešu 41.000 vozil, »ti podatki pa ne upoštevajo izgradnje veleblagovnice IKEA«. Po Crocettijevih besedah bi gradnja nove cestninske postaje v Tapoglianu ne pomenila bistveno večjih stroškov kot širitev treh obstoječih, ki jo načrtuje dežela, prednosti pa bi bilo veliko. Giuseppe Cingolani bumbaca »FJK pravi, da sprostitev avtoceste ni ekonomsko vzdržna, češ da bi se zaslužek družbe Autovie Venete zmanjšal. V resnici pa je rešitev tega problema zelo enostavna. Avtomobilisti, ki bi avtocesto zapuščali v Tapoglianu, bi pač plačali nekoliko višjo vsoto. Sistem "virtual-ne cestnine" so že uvedli v mnogih krajih,« je povedal Cingolani in dodal: »Dežela ne more apriorno zavrniti alternativne možnosti. Zahtevamo, da preuči ŠTEVERJAN - Motena trgatev na Valerišču Izpadi elektrike spravljali vinogradnike ob živce Pogosti izpadi električnega toka so v minulih dneh spravili ob živce vinogradnike z Valerišča v Števerjanu, ki so morali počakati kar tri dni, da je bil problem odpravljen in je trgatev spet nemoteno stekla. Prizadetih je bilo vsaj pet kmetij, ki imajo na Valerišču svoje kleti. Kot je povedal Simon Komjanc, so večkratne prekinitve elektrike v sredo, četrtek in petek ovirale trgatev, predvsem delo v kleteh, saj električni tok poganja stiskalnice in ledenice. Okvara je nastala na Va-lerišču, kjer ima družba Enel napravo, ki zagotavlja dovod elektrike tamkajšnjim kmetijam. Nanjo so bile sprva priklopljene tri kmetije, pred kratkim pa so priključili še dve, kar je očitno preseglo njene zmogljivosti, še posebno v popoldanskem in večernem času, ko se je delo z vinogradov preselilo v kleti, pojasnjuje Komjanc. »Zadeva pa bi se v kratkem razpletla, če bi družba Enel takoj odreagirala. Nemogoče je bilo z njo stopiti v stik. Na klice je odgovarjala avtomatska telefonska tajnica in s posnetim glasom ponavljala, da osebje odpravlja okvaro v Števerjanu, v resnici pa delavcev ni bilo na spregled,« je še povedal Komjanc, ki mu je nazadnje presedlo in se v petek obrnil na ka-rabinjerje. Očitno je zaleglo. Še istega dne so prišli tehniki in se spopadli z okvaro. Da naj bi bil problem odpravljen, je včeraj potrdila županja Franka Padovan. »Preverili bomo jutri, ko se bomo vrnili v vinograde trgat,« je pripomnil Simon Komjanc. Letošnja trgatev na Jazbinah bumbaca OBLETNICA Prvih deset goriških let za nadškofa De Antonija prednosti in negativne točke tega predloga in na njihovi podlagi odloči, kako poseči. Upoštevati je treba učinke na razvoj Goriške, vprašanje onesnaževanja in izboljšanje prevoznosti, ne pa le zaslužkov družbe Autovie Venete.« Portelli je napovedal, da bo vprašanje sprostitve avtoceste prinesel v goriški občinski svet. »Nujno je, da o teh pomembnih temah skupaj razpravljata desna in leva sredina,« je povedal Portelli. (Ale) Dino De Antoni bumbaca Mineva deset let od dneva, ko je v Chioggi leta 1936 rojeni duhovnik Dino De Antoni prišel v Gorico kot goriški nadškof. V škofa je bil posvečen 15. septembra 1999 v Chioggi, Gorica pa ga je pričakal 26. septembra. »Desetletnica bo priložnost, da goriška krščanska skupnost izrazi zahvalo za svojega pastirja,« pravi nadškofov generalni vikar Adelchi Cabass. Na nadškofiji so namreč pripravili program dogodkov, ki bodo pospremili desetletnico. »Imeli bodo pastoralni pečat. To pomeni, da bodo vanje soudeležene poleg skupnosti vernikov tudi institucije. S temi ima Cerkev odnose, druga na druge vplivajo, seveda ob upoštevanju različnih vlog,« je dodal Cabass. Obeleževanje desetletnice se bo začelo v petek, 18. septembra, ob 19.30 s slovesno liturgijo večernic v goriški stolni cerkvi, ki jo bo ob nadškofovi udeležbi vodil predsednik papeškega sveta za družino, kardinal Ennio Antonelli. Sledila bo ob 20.30 v avditoriju kardinalova »lectio ma-gistralis« na temo vloge krajevne Cerkve v luči drugega vatikanskega koncila. V torek, 22. septembra, bo nadškof sprejel predstavnike civilnih in vojaških oblasti iz goriške pokrajine; vabljeni bodo tudi deželni svetniki in župani z območja goriške nad-škofije, ki obsega nekatere občine iz vi-demske in tržaške pokrajine. Sprejem bo v nadškofijski palači, k vhodu v katero - naj spomnimo - je vzidan dvojezični, sloven-sko-italijanski napis, ki ga je tam hotel De Antonijev predhodnik, nadškof Pietro Co-colin. Vrhunec obeleževanja desetletnice bo v nedeljo, 27. septembra, ob 17. uri, ko se bo v oglejski baziliki začela slovesna zahvalna maša, ki jo bo vodil goriški nadškof, somaševali pa bodo škofje in duhovniki iz dežele in sosednje Slovenije. Homilijo bo imel škof Evgen Ravignani, ki bo svoje mesto na čelu tržaške škofije kmalu prepustil nasledniku Giampaolu Crepaldiju. TRŽIČ - Ceremonija pred palačo »Albergo impiegati« Po lepotnem posegu pridobili hotel in sedež pisarn Po lepotnem posegu, ki je ovrednotil njegove arhitekturne in zgodovinske značilnosti, je včeraj v Tržiču ob udeležbi številnih občanov in upraviteljev ponovno zaživelo poslopje »Albergo impiegati«. Stavbo v ulici Co-sulich, ki so jo zgradili med letoma 1912 in 1927 za potrebe tržiške ladjedelnice, so preimenovali v »Euro Palace Monfalcone«, v njej pa bo ob hotelu s štirimi zvezdicami tudi upravni center s pisarnami tržiške občine in drugih ustanov. Med drugimi bodo sedež našli zveza občin ANCI, konzorcij za razvoj trži-škega industrijskega konzorcija in konzorcij Ditenave. Tržiški občinski upravi je obnova zapuščenega poslopja uspela s pomočjo postopka »project financing«: denar za resta-vriranje palače - približno 15 milijonov evrov -, so ob javni upravi vložili tudi zasebniki. »Po dveh letih gradbenih del smo oživili eno izmed najpomembnejših stavb našega mesta. Najti sredstva in določiti pravi namen je sprva zgledalo nemogoče, ob koncu pa je mesto zmagalo tekmo,« je povedal župan Gian-franco Pizzolitto, ki sta mu včeraj čestitala deželni odbornik Roberto Molinaro in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Po svečanem rezu traku so se številni udeleženci ceremonije sprehodili po notranjščini obnovljene palače altran GORICA - ISIG-ova poletna šola Je Evropska unija sploh Evropa? V ospredju tudi Gorica in Nova Gorica ter dinamike preseganja meja Inovacija in ustvarjalnost Evrope po padcu Berlinskega zidu je zlata nit enotedenskega seminarja International summer school, ki bo v Gorico privabil preko 90 podiplomskih študentov druž-beno-politoloških ved in številne akademike z različnih kontinentov. Tradicionalni dogodek se začenja jutri in ga prireja goriški inštitut za mednarodno sociologijo ISIG. »Splošni model politike, ki je usmerjen v evropsko integracijo, se danes spopada s serijo težav. Prav je, da se vprašamo, če evropski narodi sploh enačijo Evropsko unijo z Evropo in kaj poleg solidnega gospodarskega sistema pričakujejo od te politične tvorbe,« vsebino seminarja pojasnjuje Alberto Ga-sparini, ravnatelj zavoda ISIG, in dodaja, da pa ne gre pričakovati, da bodo v Gorici prišli do absolutnih zaključkov: »Naš cilj je, da udeleženci na osnovi socioloških modelov in razprav izpostavijo nekaj domnev o tem, kam se EU kot politična tvorba usmerja.« Mednarodna poletna šola se bo uradno začela jutri ob 11. uri v sejni dvorani goriške pokrajine s pozdravnimi nagovori predstavnikov krajevnih oblasti. V živo bo stopila v torek, 8. septembra, ob 9.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci, kjer bo Bruno Tellia, docent na Univerzi v Vidmu, vodil seminar o preseganju delitev, ki jih je Berlinski zid povzročil v Evropi. Seminar se bo nadaljeval popoldne, ko bo med 15. in 17. uro beseda tekla o dinamikah preseganja mej ter za primer vzela analizo odnosov med Gorico in Novo Gorica. Prisotna bosta tudi goriški župan Ettore Romoli in novogoriška podžupanja Darinka Kozinc. Goriška občina, ki je pokrovitelj dogodka, bo poskrbela za organizacijo družabnih priložnosti in koncertov, ki bodo spremljali potek seminarja; le-ta se bo odvijal na dveh lokacijah, in sicer v pokrajinski sejni dvorani in v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 6. septembra 2009 9 LETALIŠČE NA ROJAH - Po sto letih so se včeraj ponovile sanje bratov Rusjan Eda 5 je nazadnje poletela, Edvard in Jože sta se vrnila Ob uradnih nagovorih in odkritju obeležij tudi prelet dveh letal družbe Adria Airways in poklon pilotov MIRKO BRULC »Če so še zamejci...« Tudi Nova Gorica zrasla iz sanj Še pred včerajšnjim prazničnim vrhuncem - dopoldne in zvečer v Novi Gorici, popoldne pa na goriških Ro-jah - je v petek zvečer župan Mirko Brulc priredil slavnostni sprejem v dvorani Slovenskega narodnega gledališča. V programu, ki je z najvišjo mero učinkovitosti spletel besedo, film, glasbo in ples odličnih Go breakersov, smo občudovali zanos in ponos mladega mesta, Nove Gorice, ki uteleša sodobni utrip in ambicije našega časa. Obenem je bil praznik v mestnem teatru vzorno prekomejno naravnan, če upoštevamo, da je vsebinsko zlato nit skozi njega elegantno vlekla tržaška Slovenka Laura Sgubin, da je slavnostni nagovor imela Goričanka, nečakinja bratov Rusjan, Grazia Rusjan, da je v dvorani sedelo kar nekaj goriških Slovencev, ki jim je župan namenil pomenljive besede in zanje prejel aplavz dvorane: »Pozdravljeni zamejski Slovenci, če so še zamejski... « Med omembe vrednimi gosti je pozdravil še prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, podpredsednika državnega zbora Vasjo Klavoro, pokrajinsko odbornico Maro Černic in odbornika iz Gorice Stefana Ceretto. Odvrteli so film Leteča brata Rusjan, na oder je prišla skupina teh, ki so ga soustvarili z režiserjem Borisom Palčičem na čelu, sledila sta nagovora Mirka Brulca in Grazie Rusjan. »Brata Rusjan sta sanjala in svoje sanje tudi izsanjala. Njuno življenje me spominja na začetke naše Nove Gorice, ki je tudi zrasla iz sanj, vendar ne brez truda, garanja in znanja. Zato je znanje tisto, od katerega pričakujemo, da premika meje in dela čudeže,« je dejal Brulc. (ide) ■ '-Kf* Nenaklonjena vremenska napoved je preprečila polet iz Ajdovščine do Gorice, ki so ga odložili na prihodnjo soboto. Na goriških Rojah pa se je Eda 5 le dvignila od tal in dvakrat omogočila množičnemu občinstvu, da je doživelo emocijo letalske pustolovščine izpred stotih let. Sanje dveh slovenskih pionirjev letalstva so tako včeraj ponovno zaživele na goriškem letališču, kjer se je kakih petsto Goričanov in Novogori-čanov udeležilo čezmejne prireditve Vrnitev domov bratov Rusjan. Že pred uradnim začetkom dogodka, s katerim so obeležili 100-letnico prvega poleta »letečih bratov«, se je na Rojah začela zbirati množica ljudi. Na parkirišču letališča, ki običajno žalostno sameva, ni bilo pro- Kot pred sto leti je Eda včeraj spet »poskakovala« na goriških Rojah; spominska plošča na letališču, z županoma in predsednikom pokrajine Grazia Rusjan bumbaca stora za vse avtomobile, zato so mnogi parkirali kar na cesti. Po uvodu godbe na pihala Kras (zasedbo so ob doberdobskih članih tokrat sestavljali tudi glasbeniki iz Na-brežine, Trebč, Prvačine, Krmina in iz Pal-manove) so bili na vrsti nagovori, med katerimi sta nebo nad udeleženci preleteli letali družbe Adria Airways. Letali Piper Tomahawk in Arrow, ki sta ju upravljala Bojan Kadunc in Simon Jovanovič, sta nato pristali na travnati ravnici, kjer sta bili na ogled skupaj z repliko Ede 5. Pilota sta tudi položila venec k spomeniku bratoma Rusjan, ki so ga na pobudo društva sKultura 2001 izdelali dijaki šole mozaika iz Spilimberga in likovne akademije iz Ljubljane. Skulptura in spominska plošča, ki so ju včeraj odkrili, bo- sta odslej obiskovalce goriškega letališča spominjala na sanje in podvig Edvarda in Jožeta. Povezovalec programa Saša Quinzi je mikrofon najprej prepustil izvedencema Carlu DAgostinu in Sandiju Škvarču. D'Agostino je spomnil, da je Eda I na Ro-jah prvič poletela 25. novembra 1909, tudi včerajšnji datum - 5. september - pa je bil za brata Rusjan pomenljiv. V kraju Mon-tichiari so namreč včeraj praznovali stoletnico mednarodnega letalskega mitinga, na katerem je Edvard leta 1909 kupil motor za Edo I. Veliko zadoščenje je ob prireditvi izrazila Grazia Rusjan, nečakinja Edvarda in Jožeta, ki se že veliko let zavzema za oživitev spomina na svoja prednika. »Vesela sem, da na kraju, kjer sta moja strica prvič poletela, danes stoji skulptura, ki so jo v spomin na dva mlada izumitelja izdelali mladi umetniki,« je povedala Rusjanova. Osrednjo vlogo pri organizaciji slovesnosti je imela novogoriška občina, ki je dogodek vključila v program praznovanj obletnice svoje ustanovitve. »Naša želja je bila, da bi se slovenskih bratov spomnili tudi na Rojah. Jože in Edvard sta namreč bila evropska človeka, na katera moramo biti skupaj ponosni Goričani in Novogoriča-ni,« je povedal novogoriški župan in poslanec v državnem zboru Mirko Brulc, po ka- terem je posegel predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Poudaril je, da se je z včerajšnjim praznikom na italijanski strani meje šele začel niz dogodkov, s katerimi bo pripravljalni odbor, v katerem so ob pokrajinski in občinski upravi tudi društva in družba Fincantieri, obeležil stoletnico prvega poleta bratov Rusjan. Novembra bodo na primer pri pokrajinski palači odkrili kip, pred koncem leta pa bo potekal simpozij o »pogumnežih« na področju letalstva. V imenu sKulture 2001 iz Štandreža je pozdravil Marjan Brescia, za goriško občino pa župan Ettore Romoli. »Današnji dogodek je dokaz želje po sodelovanju dveh občinskih uprav. Skupaj praznujemo spomin na državljana habsburškega cesarstva, ki pa sta bila predvsem Goričana,« je dejal Romoli. Slovesnost, ki so se je udeležili tudi šempetrski župan Dragan Valenčič, sovo-denjska županja Alenka Florenin in do-berdobska podžupanja Luisa Gergolet, deželni svetnik Igor Gabrovec, bivši konzul v Trstu Jože Šušmelj ter igralec Aleksander Valič, sta kronali fotografski razstavi. V letališkem hangarju je posnetke s snemanja filma Leteča brata Rusjan ponudil na ogled štandreški rajonski svet, dokumentarno razstavo pa Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. (Ale) NOVA GORICA - Letalo poletelo v dvorani s slavnostno sejo Brata Rusjan sta zgled Za Kučanom in Prodijem je častni občan postal v Gorici rojeni gledališki igralec Aleksander Valič »V mestni občini sledimo poti znanja in napredka, novih idej in drznih rešitev. V teh hotenjih se zgledujemo po pogumnih možeh iz naše preteklosti. Med njimi sta zagotovo tudi brata Rusjan, ki s svojo neprecenljivo tehnično in človeško dediščino navdihujeta mlade rodove, s svojo življenjsko filozofijo "biti vizionar in biti pred časom" pa tudi vsem nam dajeta trdno izhodišče in močno motivacijo pri oblikovanju naših vrednot in postavljanju naših ciljev,« je svoj govor na včerajšnji slavnostni seji začel župan Mirko Brulc. Župan se je dotaknil aktualnega dogajanja na vseh področjih, od premagovanja posledic gospodarske krize, razvoja na področju visokih tehnologij do najpomembnejših investicij na področju sociale, kulture, vlaganja v podeželje in v mestno infrastrukturo. V nadaljevanju je zaslužnim posameznikom in društvom oz. ustanovam ter podjetjem podelil diplome in nagrade mestne občine ter nagrado Franceta Bevka, ki jo je posthumno prejel akademski kipar Zmago Posega. Za častnega občana mestne občine je bil imenovan igralec Aleksander Valič, rojen 10. februarja 1919 v Gorici. Valič je v svojem življenju odigral več kot 120 najrazličnejših vlog. V času vojne je bil tesen sodelavec Osvobodilne fronte, organizator mitingov, recitator in pevec. Je tudi nosilec partizanske spomenice 1941 in Titove zlate zvezde ter prejemnik srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije. Za svoje igralske dosežke je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, z Borštnikovo nagrado za igro in lani tu- di z Borštnikovim prstanom, največjim nacionalnim priznanjem za igralsko umetnost. »Moj rojstni kraj, kot ste slišali, ni daleč od tu, vendar sem ga moral zapustiti, ko še nisem bil star deset let. Misli in čustva pa so ostala v tem kraju, med morjem in goro, kot ga opisuje pesnik Tone Pavček v svoji pesmi Moja ljubezen,« je med drugim povedal Valič v zahvalnem govoru. Slavnostno sejo je zaznamovalo tudi presenečenje, za katerega je poskrbel Antonio Russo iz goriškega aerokluba, ki od leta 1951 izdeluje miniaturna letala. Eno takih, težko le 3,5 gramov, ki je za seboj vleklo še napis »W 100 let Rusjanov«, je poletelo nad udeleženci slavnostne seje in poželo bučen aplavz. V avli mestne hiše je sledilo še odpr-j razstave »100 let brnenja na goriškem nebu« avtorja Srečka Gombača. Nečakinja bratov Rusjan, Grazia Rusjan, ki je bila tudi povabljena k besedi, je izrazila začudenje nad dejstvom, da razstava prikazuje nekatere fotografije stricev, ki jih še ni videla. »Do pred kratkim se je govorilo le o Edvardu, moj nono pa mi je vedno govoril, da sta delala oba s Pepijem. Že leta 1999 sem si zadala nalogo, da je treba v zgodovino pravičneje umestiti tudi vlogo Edvardovega starejšega brata,« je še povedala. Dogajanje se je nato preselilo na travnik pred občino, kjer so na svoj račun prišli najmlajši, saj so člani Kluba mladih tehnikov Goriške regije skozi okna občinske stavbe spuščali modele letal, ki so jih otroci lovili in se z njimi igrali. Nace Novak Mali Rusjani pred občinsko stavbo n.n. Pilot Tomaž Meze včeraj za krmilom Ede 5: »Ko sem se loteval letenja z repliko Ede, sem imel za seboj štiri tisoč ur letenja, pa sem imel kljub temu kar veliko težav ali vsaj "rešpekt" do tega letala« foton.n. Meze se je odlepil od tal in postal junak prireditve 42-letni pilot Tomaž Meze iz Logatca, ki sicer že 15 let pilotira helikopter letalske policijske enote, je bil včeraj veliki junak obiskovalcev prireditve Vrnitev domov na Rojah. Kljub vetrovnemu vremenu, ki je preprečilo, da bi replika Rusjanove Ede 5 poletela z ajdovskega letališča, je pred in po prireditvi na Rojah poletel oziroma se vsaj za nekaj deset metrov odlepil od tal, tako kot pred skoraj stotimi leti Edvard Rusjan, kar je bilo dovolj za bučen aplavz številnih udeležencev. O letalu, ki leti že deveto sezono, izdelano pa je bilo leta 2000 v Lescah, je Meze včeraj povedal, da je zgrajeno iz lesa, platna in jekla, saj so konstruktorji ohranili materiale, ki so se uporabljali pred sto leti. Skupina konstruktorjev se z njim predstavlja na vseh večjih letalskih prireditvah po Sloveniji, pa tudi izven njenih meja. »Najdlje smo bili v Beogradu, leta 2003, kjer je Eda 5 ponovila Edvardov polet okoli Kalemegdana, kar je bil res lep dogodek,« je povedal Meze in dodal, da je letalo zaenkrat še v zelo dobri kondiciji. »Izredno sem presenečen, da je bratoma Rusjan oziroma Edvardu uspelo poleteti, ob vedenju, da je bil pravzaprav čisti laik na področju konstrukcije, aerodinamike in pilotaže. Ko sem se loteval tega projekta, sem imel za seboj štiri tisoč ur letenja in tudi precej izkušenj s področja gradnje in aerodinamike, pa sem imel kljub temu kar veliko težav ali vsaj "rešpekt" do tega letala. Za kakšnega novinca to zagotovo ni,« je o pogumu bratov Rusjan povedal Meze in izrazil upanje, da bodo prihodnjo soboto, 12. septembra, vremenske razmere dovolj dobre, da bo poletel z ajdovskega letališča in pristal na Rojah, kot je bilo sprva predvideno tudi za včerajšnjo slovesnost, a jo je zagodla premočna burja. (nn) 10 Nedelja, 6. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / romjan - V organizaciji Združenja staršev ^m v • • • S čarovnijami sklenili prešolo V gosteh čarodej Jani - Vzgojitelji letos sledili 45 otrokom i šolsko leto V/y Vrnitev v klopi Poučno-čarobni spektakel čarodeja Janija je bil osrednja točka prireditve, s katero se je v petek popoldne na sedežu osnovne šole v Romjanu zaključila letošnja izvedba slovenske »prešole«. Predšolskega poletnega središča, ki ga je v ulici Capitel-lo priredilo Združenje staršev iz Romjana pod pokroviteljstvom občine Ronke in v sodelovanju s knjižnico Sandro Pertini, se je tokrat udeležilo 45 otrok, ki bodo v novem šolskem letu obiskovali romjansko osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom. Le-ti so se v prejšnjih dveh tednih marljivo pripravljali na začetek pouka, ob učenju pa so imeli tudi čas za druge delavnice in zanimive dejavnosti, ki so jih na petkovi prireditvi prikazali staršem in prijateljem. V uvodu je prisotne pozdravila predsednica Združenja staršev Damiana Kobal, nato pa so vzgojitelji Valentina Sivec, Mar- Otroci s slovenske šole v Romjanu pazljivo spremljajo čarodejeve trike ta Donnini, Martina in David Croselli, Mauro Peric in Erik Sivec opisali, kako je potekalo delo s posameznimi skupinami otrok. V nadaljevanju so učenci pokazali, česa so se naučili v okviru gledališke delavnice, ki so jo ob nekaterih izmed omenjenih vzgojiteljev vodili še Leo Černic, Erik Sivec in Karen Peteani. Pred nastopom čarodeja iz Celja, ki je med eno čarovnijo in drugo tudi spodbujal otroke k lepemu vedenju, varovanju okolja, prijateljstvu in spoštovanju prometnih pravil, so učenci skupaj zapeli pesem z naslovom Jaz ne grem v šolo. »Vsak otrok je prejel zgoščenko s fotografijami, ki so jih animatorji posneli med potekom prešole,« je povedala Ko-balova, ki je prireditev tudi izkoristila, da je staršem predstavila ponudbo in delovanje Združenja staršev v novem šolskem letu. (Ale) Na startnih blokih so tudi slovenske šole na Goriškem. Na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki je uradno zaživela s prvim septembrom letos, se bo v četrtek, 10. septembra, začel pouk na vseh osnovnih šolah in na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Na osnovnih šolah bo pouk trajal od 8. do 13. ure, na nižji srednji šoli pa od 8.15 do 12.55 v četrtek in petek ter od 8.15 do 12. ure v soboto. Vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih Večstopenjske šole v Gorici se bodo začele v ponedeljek, 14. septembra. Do 18. septembra bodo vrtci delovali do 12. ure brez kosila, od 21. septembra dalje pa bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. V vrtcu v ulici Max Fabiani bodo 9., 10. in 11. septembra potekali dnevi odprtih vrat za uvajanje otrok, ki so vpisani v prvi letnik; uvajanje bo potekalo med 9. in 11. uro. Na Večstopenjski šoli Doberdob se bodo vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih začele ravno tako v četrtek. Od 10. do 18. septembra v vrtcih ne bo kosila, dejavnosti pa se bodo zaključile ob 12. uri; 21. septembra bodo dejavnosti stekle po običajnem urniku s kosilom. Tudi v osnovnih šolah in na nižji srednji šoli se bo pouk začel v četrtek, v osnovni šoli v Romjanu do 18. septembra ne bo kosila, pouk se bo zaključil ob 13. uri. Od 21. septembra dalje bo pouk do 15. ure s kosilom. Na višješolskih zavodih Cankar, Zois, Vega ter Gregorčič-Trubar v Gorici pa se bo pouk začel v sredo, 9. septembra; trajal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 bo šolska maša v večnamenski sobi na zavodu Cankar. doberdob - Dogovarjanje z deželno upravo Čakajo na paludarij Župan Vizintin: »Rešitev na obzorju« - Deželni svetnik Gabrovec podpira načrt društva Sidro Navtično športno društvo Sidro, ki ga je maja letos s podpisom v ustanovno listino ustanovilo 25 domačinov, računa, da bo še letos pridobilo svoj sedež v paludariju pri Doberdobskem jezeru. A niso edini, ki se zanimajo zanj, pojasnjuje župan Doberdoba. Čeprav struktura že dolga leta stoji, še vedno ni odprta. Župan Paolo Vizintin je prepričan, da se bo zadeva razpletla v doglednem času: »Za paludarij je odgovorna tudi dežela FJK. Po zamenjavi deželne uprave je prišlo do zastojev v postopku za njegovo odprtje, to pa zato, ker so zamenjali glavnega direktorja in vodilne funkcionarje na direkciji za zaščitena območja in deželne rezervate, ki je poverjena za paludarij. Že nekaj mesecev se z novim osebjem direkcije dogovarjamo o tem, da bi našli trajno rešitev za paludarij, Gradi-no in rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. V kratkem se bom z odbornikom Danielom Jarcem spet sestal z glavnim direktorjem deželne direkcije, rešitev za paludarij pa je vsekakor na obzorju, saj so pogoji za to dobri. Naj še povem, da je več društev izkazalo interes za uporabo paludarija. Na občini bomo preučili njihove predloge in ponudbe, ki jih bo preverila tudi dežela. Mlini deželne birokracije sicer meljejo počasi, rešitev pa bo vsekakor prišla v roku nekaj mesecev.« Ker je v igri dežela, sta si paludarij ogledala tudi deželna svetnika Federico Razzini (Liga) in Igor Gabrovec (Slovenska skupnost). Gabrovec je bil v gosteh pri društvu Sidro in je strukturo obiskal v spremstvu društvenih odbornikov. Svoje ugotovitve je tako povzel: »Pa-ludarij sameva in ga vse bolj zakriva rastlinje. Okolica je divje zaraščena, informativne table so podrte, igrala za otroke zapuščena, leseni pomol pa je načel zob časa, kar deloma velja tudi za okna in vrata. Če v kratkem ne bo kdo poskrbel, bodo posledice na strukturi hude. Društvo Sidro ponuja načrt, na osnovi katerega bi lahko paludarij končno zaživel. Društvo je zato naslovilo prošnjo na občino, ki je lastnica stavbe, da bi mu bila le-ta dodeljena v začasno uporabo. S prostovoljnim delom članov in dobrovoljnih občanov bi za prvo silo počistili poslopje in okolico ter jima vrnili dostojen videz, notranje prostore pa bi namenili dejavnostim društva, ki še nima primernega sedeža. Ta projekt je vreden podpore,« pravi Gabrovec in napoveduje, da se želi o tem čim prej pogovoriti z županom Vizintinom. gorica - V Dijaškem domu Slovo od počitnic med indijanskimi šotori in totemi Četrtkov prikaz poletnih dejavnosti Na dvorišču slovenskega Dijaškega doma, med indijanskimi šotori in totemi, je v četrtek potekala tradicionalna prireditev ob zaključku poletnega središča. Udeleženci so na zabaven in raznolik način prikazali dejavnosti sedemtedenskega indijanskega tabora. V program so uvedli s himno poletnega središča, ki vsako leto, ne glede na izbrano temo, začenja vsak dan centra. V nadaljevanju so se zvrstili plesi, indijanski pa tudi kavbojski, ki so jih tako najmlajši kot tudi nekoliko starejši prikazali v velik užitek številnih prisotnih, med katerim so seveda bili predvsem starši. Ob petju in plesu so nekateri otroci prikazali vsakodnevne delavnice, pa tudi športne dejavnosti in potek kolonije v Kranjski gori. Za konec so vsi udeleženci, mali in veliki, skupaj zaplesali v »divjem« indijanskem plesu in se tako poslovili od poletnih počitnic. Ob zaključku prireditve je prisotne nagovorila ravnateljica Kristina Knez. Izpostavila je ponudbo Dijaške- foto d.d. ga doma, ki je tudi v poletnih mesecih bogata in raznolika. Ob poletnem središču, kjer je poudarek zlasti na zabavnih in ustvarjalnih dejavnostih, je omenila športno šolo, ki je pomembna, ker nudi možnost odkrivanja teritorija, predvsem na slovenski strani meje. Izpostavila je kolonijo, ki jo je Dijaški dom letos organiziral že devetič in poteka vsako leto v različni pokrajini Slovenije. Poleg odkrivanja Slovenije je kolonija za otroke zelo dragocena, ker doživljajo slovenščino kot jezik okolja oz. večinski jezik. Poleg vzgojne ima torej predvsem močno jezikovno valenco. Jezik je namreč v središču vzgojne ponudbe Dijaškega doma tako med šolskim letom kot med počitnicami, je poudarila ravnateljica in pohvalila vzgojitelje, ki so vodili in koordinirali poletne dejavnosti, in sicer Sabrino Peric, Roberta Makuca, Natašo Soban ter Da-njelo Simčič. Po programu so si starši lahko ogledali fotografije s poletnega središča, medtem ko so otroci uživali ob igri in zasluženem sladoledu. Informativna tabla ob paludariju foto gabrovec doberdob - Sidro v novi sezoni V načrtih slovenska navtična šola V paludariju pri Doberdobskem jezeru želijo urediti primeren sedež za društvo, ob tem pa še pravo navtično šolo s slovenskim učnim jezikom, razlaga predsednik navtičnega društva Sidro, Marco Frandolič, ki je ponosen na to, da po samo treh mesecih od ustanovitve štejejo že preko osemdeset članov, cilj pa jih je do konca leta zbrati dvesto. V petek se bo sestalo vodstvo Sidra za oblikovanje programa dejavnosti v novi sezoni, v ospredju pa bo tudi potreba po novem sedežu. »Paludarij je kot nalašč,« pravi Frandolič in dodaja, da pri društvu z zadovoljstvom spremljajo vse aktivnosti, katerih namen je čim prej odpreti in primerno uporabiti strukturo. »Po zaslugi občine in dežele se rešujejo birokratski zapleti. Če se bo vse izteklo po pričakovanjih, bi se lahko v paludarij vselili v roku dveh mesecev ali vsekakor pred koncem leta,« je prepričan predsednik Sidra. Pri društvu pripravljajo spletno stran, na kateri bo poseben poudarek namenjen vremenoslovju, priredili pa bodo tudi niz predavanj na temo zdrave prehrane. »Med svojimi člani imamo strokovnjaka s tega področja,« navaja Frandolič in pojasnjuje, da večina članov prihaja iz Doberdoba in s Krasa, nekaj jih je iz Gorice in Tržiča, pa še iz Slovenije. Včlanil se je tudi Nemec z bivališčem v Križu, ki ga je pritegnil večna- Marco Frandolič bumbaca rodnostni značaj Sidra. »Naši člani bodo pristopili k neke vrste civilni zaščiti za posege na morju, ki je bila ustanovljena v Trstu. Z njimi smo že stopili v stik, tako kot druga navtična društva. Vsako bo prispevalo nekaj svojih članov. To bodo prostovoljci, ki bodo posegali v primeru nesreč na morju, za kar bodo seveda usposobljeni.« Frandolič še napoveduje, da bo sredi septembra na luški kapetaniji v Tržiču polagalo navtični izpit šest članov društva. Za to jih je pripravil član Sidra, ki je navtično šolo organiziral kar na svojem domu. »Dogovarjamo se z občinami Devin, Tržič in Štarancan, da bi prišli do svojih privezov,« pravi Frandolič in dodaja: »V teku pa so tudi pogovori s slovenskimi klubi, zato da bi pri nas, v paludariju, organizirali slovensko navtično šolo, saj je tovrstna šola trenutno samo v Portorožu. Izpite bi kakorkoli polagali v Sloveniji.« / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 6. septembra 2009 1 1 NOVA GORICA - Slovo od Brica Ostal je navezan na rodni Števerjan Na pokopališču v Stari Gori pri Novi Gorici so v četrtek, 27. avgusta, položili k večnemu počitku briškega rojaka Virgilija Štekarja. Rodil se je v Števerjanu 1. februarja 1924. Mati je bila Juština Humar, oče Ivan Štekar. Kot mnogi briški fantje in možje je tudi pokojni Vir-gilij moral v italijansko vojsko. Na vrsto je prišel 27. januarja 1943, ko so italijanski fašisti ob zori pridrveli s kamioni v Števerjan in mobilizirali vse fante, ki niso še dopolnili devetnajstega leta. Odpeljali so ga v Piemont. Po razpadu fašistične Italije se je srečno vrnil na dom in takoj vstopil v partizanske enote. Dodeljen je bil 18. brigadi drugega bataljona, nato pa briško beneškemu odredu; zaupali so mu nalogo kurirja. Septembra 1944 je naletel na nemško zasedo pri Klanjščkovih v Števerjanu; znal je povedati, da so mu streli odnesli titov-ko in prestrelili škorenj, hujšega k sreči ni bilo in se je rešil. Vsekakor je družina Štekarjev drago plačala za vojno, saj so jim Nemci sežgali domačijo z živino vred. Po vojni se je Virgilij angažiral v različnih organizacijah v domači vasi. Sodeloval je na primer pri usta- Virgilij Štekar novitvi kulturnega društva Briški grič in sindikata SIAU pri združenju borcev NOB. Decembra leta 1949 se je preselil v Novo Gorico, kjer se je zaposlil v tovarni Meblo, nato v Av-toprometu. Leta 1963 je stopil v zakon z Vido Kalčič iz Postojne, rodila se jima je hči Tatjana. Pokojnik se je rad vračal v rodni Števerjan, kjer je obiskoval brata Bruna in Riharda. V posebno veselje mu je bila tudi udeležba na prvomajskih praznovanjih v domači vasi. Kdor ga je poznal, zna povedati, da je bil dober gospodar in pošten družinski oče. Tudi Štever-janci so ga radi obiskovali na njegovem domu v Solkanu. Ostal jim bo v lepem spominu. Ženi, hčeri in bratoma izrekajo občuteno sožalje. (sr) Maša in Marino sta se včeraj vzela V zavetju vrtnega tempeljčka v parku goriškega županstva sta se včeraj popoldne vzela Maša Braini in Marino Marsič, ki bosta odslej živela tudi za svojo družino in ne več le za »zamejski« šport in kulturo. Na nevesto je bilo seveda treba počakati. Kljub napovedim in celo obljubam, da ne bo zamujala, se je prikazala s polurno zamudo, sicer ne po lastni krivdi, je zagotavljala. Očitno brez nevestine zamude ne gre. Civilni obred je v slovenskem in italijanskem jeziku vodil občinski svetnik Aleš Waltritsch. V slovenščini, ker sta novoporočenca Slovenca, v italijanščini, ker je obvezna. Na skupno življenjsko pot je Mašo in Marina pospremila množica svojcev, prijateljev in sodelavcev iz Goriške in Tržaške, pa še glasba Kvarteta Nomos. Waltritsch je obrednim besedam dodal ugotovitev, da interes predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev za Gorico očitno ni bil le kulturne narave, in jima zaželel čim bolj medenih štirinajst dni. Na skupno življenjsko pot je Mašo in Marina pospremila množica svojcev, prijateljev in sodelavcev iz Goriške in Tržaške bumbaca Kam po bencin [I] Lekarne Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. U Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.40 -18.30 - 20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Segnali dal futuro«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Videocracy - Basta apparire«. V GORICI JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. SOŠKA REGATA Priljubljeni spust čez mejo Danes bo potekala 24. Soška regata. Start bo ob 11. uri pri čolnarni v Solkanu; vpisovanje je možno od 9. ure dalje. Ob vpisu bo vsak udeleženec prejel kartonček, ki bo dokazilo za udeležbo, za krepčilo na dveh postajah (Pevma in Podgora) ter za kosilo po zaključku prireditve. Kot običajno bo družabnost z nagrajevanjem potekala na sedežu društva Andrej Paglavec v Podgori; pokale bodo prejele vse organizirane skupine z najmanj sedmimi udeleženci. Proga je dolga 8 kilometrov s težavnostno stopnjo 12/3. Organizator bo poskrbel za zavarovanje veslačev in zagotovil spremstvo čolna Rdečega križa. Prireditelji obenem priporočajo udeležencem, naj imajo na sebi rešilni jopič in naj uporabljajo ne-potopljiva plovila. Regate se bodo udeležili na lastno odgovornost; organizator ne bo odgovarjal za morebitno škodo, ki utegne nastati na predmetih in osebah. Polagajo optični kabel Družba Ite bo jutri zjutraj v okviru projekta Mercurio začela s polaganjem optičnega kabla v Gorici. V ulicah Fatebenefratelli, Madonnina del Fante, IV Novembre, Brigata Cuneo in Vallone delle Acque bodo v prihodnjih dneh zaradi del lahko prepovedali parkiranje ali pa uvedli izmeničen enosmerni promet. Pilastro osrednji gost Danes ob 15.30 bo na sedežu skupnosti Arcobaleno v ulici San Michele v Gorici tradicionalni praznik, ki ga prirejajo ob koncu poletja. Ob 16. uri bo srečanje s tržaškim novinarjem Giorgiom Pilastrom, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo, sledil pa bo koncert Gina Pipie. Anica Pahor na Gradini Na Gradini pri Doberdobu bo danes ob 11. uri odprtje razstave Anice Pahor z naslovom Sožitje med materijo in barvami. Likovnica je rojena v Jamljah, živi in ustvarja pa v Križu, na Tržaškem krasu. Na Gradini bo predstavila slike in skulpture; uvodoma bo spregovoril Jurij Paljk; razstava bo na ogled do 13. septembra. Hvaležna zakonca 50-letnico skupne življenjske poti sta Vida in Ciril z Vrha praznovalo v objemu najdražjih, znancev in prijateljev. Praznik je bil tako doživet, da se zlatoporočenca zahvaljujeta darovalcem cvetja, daril ter prispevkov za društva in ustanove. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Segnali dal futuro«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Videocracy - Basta apparire«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 - 19.45 - 21.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.00 »Ricatto d'amore«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »La custode di mia sorella«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 - 19.45 - 21.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.00 »Ri-catto d'amore«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.10 »Flash of Genius«. ~M Koncerti DVORNA GLASBA 2009: 12. septembra ob 21. uri v gradu Kromberk v Novi Gorici bo koncert z naslovom »J'ai pris amours« skupine Grifonetto. H Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. GLASBENA MATICA sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 2009-10; prijave in informacije na sedežu šole v Gorici, korzo Verdi 51, od ponedeljka do petka, med 10. in 12. uro ter med 15. uro in 16.30 (tel. 0481-531508). ZA DIJAKE PRVEGA LETNIKA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL: Dijaški dom Simon Gregorčič in Slovik obveščata, da je na programu Ekstra še nekaj prostih mest; informacije in prijave na naslov e-pošte info@slovik.org, tel. 0481530412 ali 0481-533495. V MLADINSKEM DOMU poteka vpisovanje k pošolskemu pouku v šolskem letu 2009-10; informacije na tel. 0481-536455 ali 328-3155040. M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko v nedeljo, 13. septembra; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, da lahko poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili v Doberdobu. Avtobus bo odpotoval iz Šti-vana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ron-kah pri piceriji Al Gambero ob 7.25. H Čestitke Združenje krvodajalcev iz Doberdoba iskreno želi MAJI in DENISU vse najboljše na novi življenjski poti. »MAJA anu DENIS su učjira u Doberdubi rjekli »JA«! Živijo nuova generacija Fifinih!« SKD Hrast □ Obvestila MED ZVOKI KRAJEV: danes, 6. septembra, ob 21. uri v cerkvi v Maria-nu koncert kvartetov Maffei - Arion. OBČINA GORICA obvešča, da bodo do 15. septembra vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo od 7. do 11. septembra zaprta zaradi dopusta. S 14. septembrom bo odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. V TELOVADNICI AŠZ OLYMPIA na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici se ponovno začenjajo vse dejavnosti: predšolska telovadba (gymplay), športna gimnastika (orodna telovadba), športno ritmična gimnastika (ritmika), športni ples (show dance) ter volley in minivolley; vpisovanje in informacije na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TABORNIKI RMV se bodo zbrali danes, 6. septembra, ob 14.30 na bazovski gmajni v popolnem kroju. DRUŽBA se dobi danes, 6. septembra, ob 13. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE v sodelovanju z občino Doberdob in pokrajinskim odborom VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri odkritje partizanskega obeležja pri Devetakih. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki danes, 6. septembra. Prevoz z lastnimi sredstvi. AO SPDT vabi na plezalni tečaj za začetnike. Predstavitveni večer bo v sredo, 9. septembra, ob 20.30 na ulici sv. Frančiška v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD. Za informacije: Goran 3408597787 ali po mailu gorano-bad@yahoo.com. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). 0 Prireditve OB 100-LETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA POLETA Z MOTORNIM LETALOM BRATOV RUSJAN prirejajo danes, 6. septembra, ob 10. uri na Lokvah kolesarski maraton, posvečen Edvardu Rusjanu. V OKVIRU PARTIZANSKEGA MITINGA V SELCAH prirejajo v torek, 8. septembra, ob 19. uri baklado z glasbeno spremljavo godbe na pihala iz Doberdoba in ob 20.30 nastop zbora Starši ensemble iz Romjana; do 21. ure bo možen ogled razstave z naslovom Narod osvoboditve. Prispevki V spomin na drago Fani Češčut darujejo: Marino in Ada 20 evrov za KD So-vodnje, Savina z družino 40 evrov za KD Sovodnje, sestrična Krlinca 50 evrov za sovodenjsko cerkev, Valerija Cotič 100 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj, Iva in hčerke z družino 50 evrov za KD Sovodnje in 50 evrov za sovodenjsko cerkev ter Nan-di z družino 50 evrov za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Fani Češčut darujeta Gabrielo in Mirjam 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Ob 16. obletnici smrti Maria Semoliča darujejo žena Alma ter hči in sin z družinama 30 evrov za postavitev partizanskega spominskega obeležja pri Devetakih. Namesto cvetja na grob Ivana Semoli-ča daruje Vid Primožič 50,00 evrov za KD Skala Gabrje. Ob 50-letnici poroke Vide in Cirila daruje svakinja Vilma z otrokoma 45,00 evrov za KD Skala Gabrje. Za počastitev 50 let skupnega življenja Vide in Cirila daruje Vilma z družino 45 evrov za KD Danica. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Antonio Fre-ducci (iz tržiške bolnišnice) v stolnici in na glavnem pokopališču. JUTRI V LOČNIKU: 12.00, Giovanni Bregant (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V FOLJANU: 11.00, Ivano Giuseppe Furlan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Ema Monti Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Priznano pogrebno podjetje Preschern 12 Nedelja, 6. septembra 2009 ALPE-JADRAN / trbiž - Petkova naravna ujma šest let po katastrofalni povodnji Ženska iz Vidma žrtev neurja v Kanalski dolini Najhujše je bilo v Ovčji vasi in Dunji - Dežela bo za prve posege nakazala od 4 do 5 milijonov evrov TRBIŽ - Neurje s poplavami in zemeljskimi usadi, ki je v petek popoldne in zvečer zajelo Kanalsko dolino, je terjalo človeško žrtev. Včeraj malo pred poldne so reševalci civilne zaščite, gozdne straže in gasilcev v strugi naraslega potoka v bližini Trbiža odkrili truplo 67-letne upokojenke Laure Soffiatti iz Vidma. Ženska se je dan prej podala z avtomobilom v Kanalsko dolino, da bi na območju med Žabnicami in Trbižem nabrala nekaj gob, pa jo je naravna ujma presenetila. Zaradi naraslega potoka ji ni uspela pravočasna vrnitev do parkiranega avtomobila. Deroča voda jo je odnesla s sabo in zanjo ni bilo več pomoči. Njeno truplo so našli kak kilometer od avtomobila. Neurje je prizadelo predvsem območje Ovčje vasi in Dunje. Medtem ko so struge večjih potokov, ki so jih bili uredili po katastrofalni povodnji konec avgusta 2003, zdržale pritisk deroče vode, so po obilnem deževju manjši potočki tako narasli, da so z njimi pridrveli v dolino kubični metri blata in kamenja. Voda in blato so zalili kletne prostore in pritličja zasebnih hiš in javnih lokalov. Prizadeto je bilo tudi cestno omrežje. Najhujše je bilo na tabeljski cesti, kjer so zabeležili kar enajst usadov. Cesto so v petek na podvečer zaprli, včeraj popoldne pa so jo po hitrem posegu deželne civilne zaščite že spet odprli za promet. Usad kakih tisoč kubičnih metrov ka- Voda in blato sta prekrili dvorišča v Ovčji vasi foto bartaloth menja in blata je zasul krajevno cesto v dolini Dunja, poškodovano je bilo cestišče na cesti med Rezijo in Resiutto, včeraj popoldne pa sta bila odrezana od sveta dva zaselka v občini Kluže. Deželna uprava je že v petek nakazala za prve posege 300 tisoč evrov, cestno podjetje FVG Strade pa nadaljnjih 200 tisoč. Včeraj je deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi sklical na županstvu v Trbižu srečanje, ki so se ga udeležili župani prizadetih občin, med njimi tudi trbiški župan Renato Carlan-toni, župan občine Naborjet-Ovčja vas Aleksander Oman, županja občine Tablja Isabella De Monte, župan občine Dunja Renato Taurina, župan občine Kluže Lui-gi Marcon, župan občine Resiutta Emilio Beltrame in župan občine Rezija Sergio Chinese. Ugotovili so, da so posegi, opravljeni po katastrofi pred šestimi leti zelo dobro zdržali moč nove naravne ujme. Deželna uprava bo za nujne posege nakazala od 4 do 5 milijonov evrov. občine V majhnih občinah manj svetnikov? PALMANOVA - Italijanska vlada pripravlja nov zasuk pri obravnavanju krajevnih uprav. »Črtali bomo od 60 do 65 tisoč občinskih svetnikov v vsej Italiji,« je med včerajšnjo prvo skupščino izvoljenih predstavnikov Ljudstva svobode iz Furlanije-Julijske krajine napovedal Mario Valduc-ci, namestnik odgovornega za krajevne uprave pri Berlusconije-vi stranki. Tako predvideva osnutek novega kodeksa krajevnih uprav. Klestenje krajevnih upraviteljev bo temeljito. V občinah z manj kot 10 tisoč prebivalci bodo izvolili le osem občinskih svetnikov. Občine z manj kot tisoč prebivalci pa bodo celo delovale brez občinskega odbora. Vse upravi-teljske posle bo opravljal župan, ki bo poveril posamezne upravitelj-ske resorje kar občinskim svetnikom. Ko bi ta vladni osnutek obveljal in bi stopil v veljavo, bi pomenilo, da bi se v občinah, kot so dolinska, zgoniška in repentabr-ska v tržaški občini korenito zmanjšalo število svetnikov, re-pentabrska občina pa bi kar čez noč ostala brez občinskega odbora. Padrice Stanovanja in samostojne hiše Neposredna prodaja Tel. 340 7096675 uradne ure Grajene v stilu tipičnih kraških hiš. Odlične dodelave in moderne tehnologije Lastni parkirni prostor in vrt. Cene že od 230,000 € Nedelja, 6. septembra 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme v ozadju turško nepriznanje genocida armencev leta 1915 Spodbudni znaki otoplitve v odnosih med Turčijo in Armenijo Bojan Brezigar a coin on aiiriit among the Arraen. an r^fu^jes la Syria* An Armenian child rte&fi i ■' thQ Xiolds ithln s ii ht or ho ■■art safety at Aleppo*_ V prejšnjih dneh so mediji objavili novico, da sta se Armenija in Turčija dogovorili, da bosta svojima parlamentoma predstavili načrt za vzpostavitev medsebojnih diplomatskih odnosov. Gre za pomemben korak naprej pri normalizaciji odnosov med državama, pa tudi k stabilizaciji v regiji, ki je ena najbolj kočljivih na svetu. Zbliževanje med državama se začelo pred letom dni, ko je turški predsednik republike Abdulah Gül obiskal Armenijo. To je bil pomemben mednarodni dogodek, čeprav je Gül formalno odšel le na ogled nogometne tekme med reprezentancama obeh držav. Ta obisk, ki so mu komentatorji takoj dodali pridevnik »zgodovinski«, je dejansko prebil led in že v istem mesecu sta se ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov sestala zunanja ministra obeh držav. Sedanja napoved pa dokazuje, da je v tem času diplomacija veliko delala in privedla stike med državama na raven, da lahko vzpostavita diplomatske odnose. Sporno vprašanje med Armenijo in Turčijo je znano: gre za genocid, v katerem so med prvo svetovno vojno Turki pobili najmanj milijon Armencev in ki ga Turčija še danes ne priznava. Armenija si je vse od osamosvojitve po razpadu Sovjetske zveze prizadevala za mednarodno priznanje genocida, Turčija, ki ga zanika, pa nove države ni nikoli priznala. Mednarodna politična javnost in zgodovinska stroka priznavata, da je bil armenski genocid eden prvih genocidov moderne dobe. Številni zahodni viri pričajo, da je šlo za organizirano iztrebljanje armenskega naroda s strani takratnega otoman-skega cesarstva, države predhodnice sedanje Turčije. Datum, na katerega se tega genocida spominjajo Armenci po vsem svetu, je 24. april. Na ta dan leta 1915, torej sredi prve svetovne vojne, so turške oblasti aretirale kakih 250 armenskih intelektualcev in voditeljev armenske skupnosti v Carigradu. Dejansko segajo korenine tega genocida, ki je za holokavstom najbolj preučevan primer genocida v sodobni zgodovini, veliko dlje. Razlog je pravzaprav zelo jasen in enostaven: Otomansko cesarstvo je mejilo na Rusijo, Armenci so bili del otoman-skega cesarstva in so kristjani. Čeprav imajo svojo krščansko cerkev, ki ni bila nikoli odvisna od ruskega pravoslavnega patriarhata, so kot krščanska skupnost predstavljali nevarnost ali vsaj motnjo za islamsko otoman-sko cesarstvo. Po koncu rusko-turške vojne leta 1878 so začeli Armenci z veliko simpatijo gledati na carsko Rusijo, sklicujoč se tudi na pariški sporazum iz leta 1875, sklenjen po izgonu Turkov iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije: v tem sporazumu je na- mreč pisalo, da imajo krščanske države pravico, da ščitijo krščanske manjšine v otomanskem cesarstvu. Ker pa takrat Angleži niso bili naklonjeni rasti moči ruskega cesarstva, so se morali Armenci zadovoljiti z avtonomijo, namesto zahtevane neodvisnosti. To pa Turkom ni zadostovalo. V času sultana Hamida (1894-1896) so paravojaške skupine napadale armenske skupnosti in pobile od 100 do 300 tisoč ljudi. Hamid sicer pobojev ni zaukazal, vendar zgodovinarji ocenjujejo, da jih je namerno dopustil; zato se ga je prijel vzdevek »krvavi sultan«. V začetku 20. stoletja so Armenci podprli gibanje »mladih Turkov«, ki se je zavzemalo za ustavno monarhijo, vendar so oblasti to gibanje zatrle in v provinci Adana pobile od 15 do 30 tisoč Armencev. V prvi svetovni vojni se je Turčija povezala z Avstro-ogrsko in Nemčijo in se takoj usmerila proti Rusiji, z namenom, da pridobi nazaj ozemlje, ki ga je izgubila v rusko-tur-ški vojni. Turki so takoj usmerili svojo propagando proti Armencem, ki so bili obtoženi, da »se pajdašijo s sovražnikom«. Na osnovi te obtožbe do turške oblasti 24. aprila 1915 v Carigradu aretirale približno 250 armenskih intelektualcev in voditeljev armenske skupnosti: ta datum ni bil izbran naključno; prav v tistih dneh je namreč britanska mornarica dosegla nekaj pomembnih zmag pri Darda-nelih in otomanske oblasti so se zbale, da bodo Angleži neposredno ogrozili Carigrad. Dober mesec dni kasneje, 29. maja 1915, so Turki sprejeli zakon o začasni deportaciji vseh, za katere so domnevali, da lahko ogrozijo državno varnost, država pa si je prilastila vse »zapuščene nepremičnine«, torej hiše in zemljišča, ki so bila last deportiranih Armencev. 13. septembra pa so z novim zakonom razlastili vse nepremičnine in tudi živino, ki je pripadala armenski skupnosti. Armence so množično izgnali, zaprli v koncentracijska taborišča - velikih taborišč je bilo 25, poleg tega so bila še številna manjša taborišča - in namestili v puščavi v bližini meje s Sirijo. Že avgusta 1915 je New York Times poročal, da so na tistem območju »ceste in Evfrat polni trupel armenskih beguncev, tisti,ki o preživeli, pa so zapisani smrti. To je načrt za iztrebljenje celotnega armenskega naroda.« Pričevanja, novinarski zapisi in kasnejše raziskave kažejo na dogajanja, ki niso bila nič drugačna od tistih, ki jih je Hitler uporabljal v ho-lokavstu proti Judom. Med temi tudi prisilne transfuzije krvi, ki so jo odvzeli za tifusom obolelim Armencem, tako da je veliko število ljudi umrlo za tifusom. Zdravniki so opravljali preizkuse na otrocih, ki so nato povečini pomrli. Veliko otrok so tudi vkrcali na ladje in jih nato pometali na odprto morje. O številu žrtev priča naslednji podatek: leta 1915 je v Turčiji živelo 1.256.000 Armencev, dve letu kasneje jih je bilo samo še 284.000. Turki tega genocida niso nikoli priznali in prav to je še vedno glavna ovira pri odnosih med obema državama. Turki zanikajo, da bi bilo ubitih več kot milijon, po nekaterih virih celo poldrugi milijon Armencev, ampak še vedno vztrajajo pri stališču, da je šlo za zatrtje upora Armencev za neodvisnost v vzhodni Ana-toliji, pri katerem naj bi izgubilo življenje 300.000 Armencev in prav toliko Turkov. Nihče drug ne potrjuje te teze. Pač pa so genocid formalno priznali v številnih drugih državah. Ko so to pred tremi leti storili Francozi, ki so z zakonom določili, da bo vsako zanikanje tega genocida poslej kaznivo dejanje, je Turčija ostro protestirala. Ko pa je pred dvema letoma ameriški kongres sprejel resolucijo, v kateri poboje Armencev označuje za genocid, so Turki odpoklica-li svojega veleposlanika v ZDA na posvetovanja. Z resolucijo poslanske zbornice je leta 2000 genocid priznala tudi Italija, Slovenije pa ni na seznamu držav, ki so priznale genocid. Zanimivo je, da genocida ni priznala nobena od armenskih sosed; poleg Turčije so to še Gruzija, Iran in Azer-bajdžan. Sedanja otoplitev odnosov seveda ni naključna. Obe državi, Turčija in Armenija, imata veliko razlogov, da uredita to vprašanje. Turčija si, kot znano, prizadeva za članstvo v Evropski uniji. Že pred leti je pridobila status kandidatke, kasneje pa se je njeno približevanje zaustavilo. Znano je, da nekatere velike evropske države,začenši s Francijo, nasprotujejo njenemu vstopu v unijo in iščejo celo druge evro-sre-dozemske oblike, da bi Turčijo nekako zadovoljile. Ankara s tem ne soglaša in želi nadaljevati s pogajanji. Poleg notranje zakonodaje, ki je še ni v celoti uskladila z evropskimi normativi, pa ima Turčija dva velika politična problema: vprašanje Kurdov in odnos do Armenije. Vprašanje Kur-dov je kočljivo, ker je povezano z Irakom in torej s stabilizacijo regije, zato je zelo verjetno, da bi Evropska unija ob tem zamižala na eno oko, tudi zato, ker v EU ni jasnih standardov glede zaščite manjšin. Glede Armenije pa se kaj takega ne more zgoditi: vprašanje priznanja genocida oziroma normalizacije odnosov z Armenijo bo eden nujnih pogojev, ki jih bo Bruselj postavil Turčiji, tudi zato, ker je EU močno angažirana na Južnem Kavkazu, ker pozorno sledi dogajanjem v Gruziji in ker je zaradi energetske varnosti, predvsem načrtovanega plinovoda Nabucco, zelo zainteresirana za normalizacijo in stabilnost regije. Turki torej vedo, da se morajo tega vprašanja resno lotiti. Armenija pa se nahaja v domala nevzdržnem stanju: država nima izhoda na morje in njeni sosedi niso zelo prijazni. Na vzhodu je to Azer-bajdžan, s katerim ima Armenija odprto vprašanje gorskega Karabaha, regije, ki je sestavni del Azerbajdža-na in v kateri živijo Armenci, kjer so si po dolgih nemirih z domačini uredili nekakšno samoupravo, vendar se njeno stanje ne premakne z mrtve točke. Na severu Armenija meji z Gruzijo, s katero ima sicer formalno normalne odnose, vendar ne velikega prijateljstva. Armenija je še vedno zelo blizu Rusiji, Gruzija pa je z Rusijo sprta. Sicer pa Armeniji ti odnosi ne pomagajo veliko, kajti železnica, ki je prej oskrbovala državo, je vodila preko Rusije in Gruzije, ker pa proga teče skozi Abhazijo je sedaj neuporabna, saj je meja med Gruzijo in Abhazijo dejansko neprehodna in rednih železniških povezav ni. Na jugovzhodu Armenija meji na Iran, in tudi tu so odnosi hladni. Ostaja torej Turčija, ki bi Armeniji lahko zagotovila okno v svet in neposreden stik z Evropsko unijo. V to oceno obeh držav je treba uokviriti sedanja dogajanja. Gre torej za nekakšno sinergijo v doseganju ciljev, ki so sicer za obe državi različni, vendar jih je mogoče doseči z istimi sredstvi. Sicer pa bi normalizacija odnosov med Turčijo in Armenijo znatno prispevala tudi k stabilizaciji regije, kar bo nedvomno spodbudilo Evropsko unijo, da te pobude podpre in, če bodo uspele, tudi primerno nagradi. Vendar je za to prezgodaj, kajti vse je šele na začetku in danes je edino, kar lahko rečemo, le, da je začetek res spodbuden. 1 4 Nedelja, 6. septembra 2009 NEDELJSKE TEME V sednjo italijansko srednjo šolo Muzio deTommasini.Tako so se vrata med našo in italijansko šolo večkrat odprla ob že tretjem skupnem obisku Kobariškega muzeja prve svetovne vojne ter skupnem izletu v Ljubljano. Sežanski in naši učenci so na obeh šolah skupaj praznovali Dan slovenske kulture, saj smo najprej bili njihovi gostje, nato pa še gostitelji na srečanju s pisateljem Borisom Pahorjem. Umetnine na temo prijateljstva ter Krasa in njegovega pesnika, ki so jih na pročelju openske šole ustvarili učenci vseh treh šol, pa nas že same po sebi povezujejo ... / Pestro sosedstvo na šolskem pročelju I H J' iei i* jiL-ž- JH I llSfl W ^ ■ " t It 8.r. OŠ Srečka Kosovela Sežana »... v tej pokrajini kameniti je vse lepo in prav, biti, živeti, boriti se in biti mlad in zdrav.« 3.b Muzio De Tommasini »Sem in se ne izprašujem zakaj, moja beseda je, da sem tu; tiho rastem v ta tihi kraj, kakor da rastem iz miru.« i 11 ^ 3.a in 3.b SŠ Srečka Kosovela Opčine ■nn »Vse te besede bi morale biti dehteče kot borova morja, jutranje zvezde, ki ugašajo ob zarji iznad pogorja...« Srečko Kosovel Srečko Kosovel Srečko Kosovel Slovenski in italijanski tretješolci smo se skupaj vživeli v dogajanje na soški fronti h Pri kostnici 11.6.1916 Pozdravljeni, oče! Zdelo se vam bo čudno, da dobite moje pismo od vojaka in ne od poštarja, a to je bil edini način, da je pismo prišlo do vas necenzurirano. Vsa prejšnja pisma, ki ste jih dobili od mene, so šla skozi cenzuro, saj oblast noče, da bi se izvedelo, kako zelo hude so razmere na fronti. Malo vam bom opisal, kako živimo tu pri Kobaridu. Razmere so obupne. Higienski pogoji so zelo slabi, spim v kaverni, stisnjen med kamenjem in deskami. Na dan dobivamo zelo malo hrane in vode. Sedaj, ko je poletje, še bolj trpim zaradi žeje. Zelo veliko je tudi bolezni. Mnogo vojakov ima drisko in bruha; jaz sem eden od tistih. Vsak dan je zelo naporen in ko se vrnem v kaverno, si za trenutek oddahnem, a že me zgrabi strah, da bo kakšna kanonada predrla strop. Vsako jutro, ko se zbudim, je vedno manj tovarišev živih. Med živimi in mrtvimi skoraj ne razlikujemo več, saj se moram večkrat kar za trupli varovati pred izstrelki. Ko so nas nekega dne napadli Italijani, sem izgubil tri prste na levi roki. Imel sem srečo, saj sem videl vojake brez rok, nog, obraza, a še žive. V bitkah je zelo težko, predvsem ko Italijanom uspe priti do našega jarka. Tedaj se začne boj mož proti možu in ta je vedno strašno krut.Prišel sem do sklepa, da je ta vojna brez smisla, saj je žrtev veliko, uspeha pa nobenega. Prosim vas, pogostite vojaka, ki je pismo prinesel, da se pri vas okrepča. Vaš sin Peter Peter Sosič, 3.b Kobarid, 25. oktober 1917 Draga mati,vojna se bliža koncu in jaz hrepenim po vas. Želja po domu je tako velika, da je ne morem opisati.Tu je tako hladno, da ne čutim več rok in nog. Vseeno pa bi se nam lahko godilo slabše. Skušam se pogumno boriti proti nasprotniku, pa tudi proti smrti, ki je tako pogosta, da ni več vznemirljiva. Življenje na fronti je hudo: primanjkuje hrane, oblačil in vsega potrebnega za preživetje. Muči nas mrčes; skoraj vsi imamo uši. Higienske razmere so strahotne. Sami smo si izkopali jarke in jih utrdili s kamenjem ali lesom. Skušali smo jih narediti čim varnejše, to pa ne pomeni, da so tudi udobni. Vojakov kar mrgoli: preveč nas je in vsi se borimo za spodnji del pograda. Včeraj sem odstopil svoje varnejše spodnje ležišče mlademu tovarišu, ki je bil ves prestrašen, saj je skoraj še otrok. Srečo imamo, da je naš stotnik zelo odločen in hkrati človeški, saj nam daje jasne ukaze in nas spoštuje kot ljudi. Nekateri imajo oficirje, ki so tako kruti, da jim ni mar za vojake in so poosebljena smrt. Veste, mati, tako smo se privadili na življenje na fronti, da znam razlikovati različne zvoke izstrelkov. Največjo škodo povzročata tista krogla, ki piska, in tista, ki riga. Ko vojaki zaslišimo streljanje, nas vse prevzame ista želja, zastavimo si isto vprašanje: »Čemu se borimo? Komu na čast? Ali se ne da rešiti sporov brez orožja, vojn, trpljenja? » Vsi bi radi živeli, saj nas je večina vojakov mladih in samo upamo, da bomo preživeli bitko in se vrnili domov k najdražjim. Draga mati, upam, da se imate vsi dobro. Ne bodite v skrbeh zame! Vedno mislim na vas in vas nosim v srcu, ki še bije in hrepeni po domu! Vaš Miloš Sanja Sossi, 3.b V Kobariškem muzeju / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. septembra 2009 1 5 *' Učenci slovenskih in italijanskih drugih razredov pa smo se skupaj potepali po Ljubljani rr^FTT *. -^L J Pripravljeni na start Mesto Ljubljana je meni od vedno všeč. Všeč mi je stari del mesta, kjer so ozke ulice in trgovine. Tudi Tromostovje je posebno. Trije mostovi prečkajo reko Ljubljanico, ki teče po središču mesta. Ob Tromostovju je Prešernov trg, kjer je velik Prešernov kip. Ob strani je majhen kip Julije, ki naj bi gledala Prešerna, on pa njo. Greta Kralj, 2.a Pri obisku Ljubljane je bilo najlepše na gradu, čeprav smo morali do njega veliko hoditi. Ogledali smo si tudi grajsko dvorano, v kateri so prirejali velika gostovanja in plese. V njej je bila tudi slika grajskega gospoda, na kateri smo lahko videli, kako so bili nekoč plemiči oblečeni. Sara Malalan, 2.a Čeprav sem bila že večkrat na ljubljanskem gradu, sem tokrat spoznala še veliko novih stvari. Vodič nam je najprej razkazal njegovo zunanjost. Ko smo se posedli v grajski sobani, pa nam je povedal tudi kaj o tem, kako so nekoč živeli po gradovih. Sofia Kafol, 2.a Izlet v Ljubljano mi je bil zelo všeč in všeč so mi bila tudi srečanja, ki smo jih imeli pred izletom, ker smo se naučili marsikaj novega o Sloveniji in o Ljubljani. Spoznala sem tudi dijake iz italijanske srednje šole, a najbolj me je veselilo, da sem bila v družbi svojih prijateljic in da sem z njimi preživela tako lep dan. Sofia Russo, 2.a Tudi če sem bila že večkrat v Ljubljani, tako s šolo kot z družino, se mi je zdel izlet prijeten in zanimiv. Najlepše je bilo v etnografskem muzeju, kjer nas je prijazna vodička popeljala skozi čas in smo si lahko ogledali izseke naše preteklosti, obleke, pohištvo, glasbila, orodje in drugo. Ivana Sarazin, 2.b Že večkrat sem bila v Ljubljani, ker imam tam sorodnike. Vseeno pa sem se zabavala, ker sem tokrat šla tja s sošolci. Posebno lepo je bilo, ko smo odšli na kosilo. Počutila sem se prijetno in se zavedela, da smo 2.b pravzaprav superrazred. Demetra Malalan, 2.b Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili prosti in smo šli po mestu sami. Povsod je bilo polno stojnic, zato smo si tudi kaj kupili. Zabavala sem se tudi v restavraciji. Cel 2.b razred se je posedel okrog ene mize. Teresa Cernecca, 2.b Ljubljana je zelo lepo mesto. Je manj onesnažena kot Trst, zato sem se zelo dobro počutila in se cel čas zabavala s prijateljicami. V Ljubljani sem videla veliko zanimivih stvari, a najbolj mi je bilo všeč v etnografskem muzeju. Tudi v avtobusu smo se zvečer zelo zabavali. Slikali smo se, se pogovarjali in si pokazali, kaj smo kupili. Nika Prassel, 2.b Na Šuštarskem mostu _ Tudi mi smo nastopili na Dnevu slovenske kulture sežanske Kosovelove osnovne šole Ob priliki Dneva slovenske kulture nas je sežanska Osnovna šola Srečka Kosovela povabila, da smo nastopali na njihovi proslavi z igrico »Petrček ubežnik« v režiji naše mentorice Lučke Susič. Igrica pripoveduje o fantku, ki seje v času fašizma, ko je bila Primorska pod Italijo, hotel vrniti domov čez mejo. Toda ko je mejo skrivaj prešel, sta ga zasačila dva vojaka, ki sta ga po nesreči ustrelila s puško in mrtvega položila med praproti, ki so bile tudi njegov smrtni oder. To žalostno zgodbo je napisal Srečko Kosovel. Henrik Sturman Naša šola je z zgodbo o Petrčku ubežniku in spletom Kosovelovih pesmi nastopila takoj po srednji šoli Ivana Cankarja od Sv. Jakoba. Tudi učenci te šole so namreč sodelovali na sežanski priredi-tvi.Žal mi je bilo, da njihovemu nastopu nismo mogli slediti, ker smo se pripravljali na svojega. Za nami pa so učenci sežanske Osnovne šole Srečka Kosovela nastopili z več smešnimi in zabavnimi prizori. Prireditev je potekala tekoče, vzdušje je bilo dobro in gledalci so z zanimanjem sledili v tišini in zbranosti. Nina Malalan Ob našem prihodu na sežansko šolo Srečka Kosovela je bilo že vse pripravljeno: scenografija, ozvočenje, razsvetljava, sedeži, itd.. To je bil znak dobre organizacije. Prva sva si ogledala prizorišče s sošolcem Danjelom. Z režiserko Lučko Susič smo se zmenili, kako naj opraviva svojo vlogo - prinašala sva vse potrebne predmete na oder. Po prizoru šole od Sv. Jakoba smo bili na vrsti mi. Začeli smo nekoliko vznemirjeni, a kmalu smo se vsi pomirili. Samuel Kralj Moja vloga je bila vloga vojaka, kije po nesreči ubil Petrčka. Manjkalo je samo deset minut do začetka predstave. Hitro sem se preoblekel, vzel plastično puško in se pripravil. Ko smo bili na vrsti mi, so se mi od strahu tresle noge in postal sem bled. Bal sem se, da bom kaj zgrešil ali kak stavek pozabil. Tedaj sem moral nastopiti. Naredil sem prvi korak in s krepkim glasom zaklical: »Stoj!«. Zakričal sem tako močno, da se me je publika ustrašila. V prvi vrsti so se dekletom kar naježili lasje. Tako sem svojo vlogo kar dobro odigral in vrnila se mi je rdečica, noge pa so se mi še malo tresle. Danjel Gustin Morali smo se znajti, ker je bilo to prizorišče drugačno kot tisto, na katerem smo vadili. Vseeno pa nam je igra lepo uspela. Sledila je predstava učencev sežanske šole. Zaigrali so nam več krajših prizorčkov, ki so bili zelo zabavni. Všeč mi je bilo, kako so se pogovarjali v narečju.Mislim, da je bila Prešernova proslava zanimiva in poučna. Upam, da se bomo še kdaj srečali s sežanskimi učenci. Karin Čok 3.aSŠ Srečka Kosovela Opčine Sežanci pa so bili naši gostje na srečanju z Borisom Pahorjem Tudi mi smo nastopili na Dnevu slovenske kulture sežanske Kosovelove osnovne šole. Sežanci pa so bili naši gostje na srečanju z Borisom Pahorjem Večina tu zbranih besedil je ponatisnjena iz šolskega glasila, eno pa s spletne strani sežanske osnovne šole. 1 6 Nedelja, 6. septembra 2009 NEDELJSKE TEME / Pravilne odločitve ob trgatvi in skrbne priprave nanjo so najboljše jamstvo, da bo kakovost vina takšna, kot si želimo. Zato je potrebno upoštevati strokovna navodila in biti pozorni na vrsto podrobnosti, od katerih nobena ni stranskega pomena. ENOLOG IZTOK KLENAR GOST KZ Skrbno opraviti trgatev in prve posege v kleti Strokovna služba Kmečke zveze V ponedeljek 31. avgusta je bilo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah zanimivo predavanje o trgatvi in posegih, ki spremljajo predelavo grozdja in nego mošta. Srečanje je priredila Kmečka zveza v sodelovanju s Svetovalno službo Kmetijsko Gozdarske zbornice Slovenije in Zadružno kraško banko. O aktualni temi je predaval glavni enolog kleti Vinakoper Iztok Klenar, ki že vrsto let na dostopen in dopadljiv način prikazuje našim vinogradnikom in vinarjem opravila, ki morajo spremljati skrbno opravljeno trgatev in prve posege v kleti. Veliko število poslušalcev iz obeh strani meje je prepričljiv dokaz, da so takšna strokovna predavanje dobrodošla, saj pripomorejo k strokovni rasti in bogatijo znanje, ki ga ni na tako zahtevnem področju kot je vinogradništvo in vinarstvo, nikoli dovolj. SKRB ZA NEGO KLETI Pred trgatvijo preverimo stanje kleti ter posode in opreme. Poskrbimo, da je klet higiensko neoporečna ter opravimo skrbno in pravočasno vsa potrebna opravila za pravilno vzdrževanje vinske posode in opreme. Prisotnost škodljivih mikroorganizmov lahko povzroči neželene biološke procese, ki negativno vplivajo na kakovost mošta in vina. Pred trgatvijo preverimo tudi, če imamo v kleti vse potreb- ne pripravke, ki jih bomo potrebovali pri predelavi grozdja in negi mošta ter vina. Ocenimo tudi količino pridelka, da si preskrbimo temu primerne odmerke pripravkov. DOLOČITEV ČASA TRGATVE IN RAVNANJE Z GROZDJEM Zrelost grozdja je odvisna od raznih dejavnikov, med katerimi so najvažnejši obremenitev trte, sorta, lega in delovanje fotosinteze ( število in stanje listov ). Glede na to, da se ti parametri razlikujejo od vinograda do vinograda, je nujno, da preverimo za vsak nasad posebej zrelostno stanje grozdja. Stopnjo zrelosti določimo z meritvami vsebnosti sladkorja, kislin in pH-ja. Če slednji presega vrednosti 3,2 - 3,3 je primerno dodati moštu malo kisline. Če ne razpolagamo s potrebno opremo, zaprosimo za pomoč strokovnjaka. Sami pa si lahko pomagamo s pokušnjo grozdja in opazovanjem z očesom, ki nam veliko pove o stanju grozdja. Če je v vinogradu več sort ali če je zrelostna stopnja grozdja, tudi v primeru iste sorte, različna od trte do trte, je priporočljivo, da opravimo diferencirano trgatev. Izogniti se moramo tudi prezrelosti grozdja, ki nam poslabša kakovost vina. Prezrelost se pojavlja s sledečimi zunanjimi znaki: peclji olesenijo, jagode belih sort preidejo v rumeno-rjavo barvo, zaradi izhlapevanja vode iz jagode se te gubajo -grbančijo. Jagode rdečih sort postanejo temno modrikaste in nagubane. Čas trgatve je odvisen tudi od namembnosti vinifikacije. Če želimo proizvesti manj zahtevna vina (namizna) in iščemo predvsem pitkost, bomo trgali ob nižji vsebnosti sladkorja in višji kislosti, za zahtevnejša, višje alkoholična vrhunska vina pa bomo ukrepali obratno. Za peneča vina opravimo trgatev zgodneje, ker mora biti vino bogato na aromih, sveže z visoko vsebnostjo kislin. Trgači se morajo držati navodila, da pri trganju ne tlačijo grozdja v posodah, ker se sicer začnejo že med trgatvijo oksida-cijski in drugi negativni procesi, ki načne-jo kakovost mošta. Grozdje mora priti čimprej v najboljšem stanju v klet. Poleg tega morajo trgači biti pazljivi pri trganju grozdja in preprečiti, da se tržejo grozdi, ki so nezreli in tisti, ki jih je načela gniloba. Posledice slabih odločitev za začetek trgatve so lahko zelo negativne in se kažejo s sledečimi pojavi: ne dosežemo kakovosti, ki jo lahko da neka lega; dobimo pre-kisla in nestabilna ter težko filtrabilna vina; imamo težave z alkoholno fermentaci-jo, zaradi preveč ali premalo sladkorja; v obeh primerih, prezgodnje ali prepozne trgatve, izgubimo pri rdečih sortah odločilno rdečo barvo. SHEMA PREDELAVE BELEGA GROZDJA Navodila, ki jih je strokovnjak dal v zvezi s predelavo belega in rdečega grozja smo strnili v dve shemi. Drozganje in pecljanje Drozgi dodamo 5g K metabisulfita ali 2,5g SO2/100 kg. Možna je tudi kombinacija žvepla z askorbsko kislino, ki je an-tioksidant ali kombinacijo z galno kislino (odmerki so odvisni od razmerja med sestavinama v raznih pripravkih in zato sledimo navodilom, ki spremljajo pripravek ). -/ V primeru prisotnosti gnilih jagod odmerek K metabisulfita povečamo na 8 - 10g. Dodatek selekcioniranih kvasovk, hrane za kvasovke in encimov Drozgi dodamo 20g selekcioniranih kvasovk/hl mošta, 20 - 40g hrane za kva-sovke/hl mošta (prvi odmerek -20g- dodamo takoj na začetku, drugega pa -20g-samo če se fermentacija ne odvija na pravilen način) in 2 - 3g encimov na 100 kg grozdja. Encimi razkrojijo celično membrano, kar omogoči stiskanje drozge v kratkem časovnem presledku po predelavi grozdja. Mošt naj ostane na drozgi 24 - 36 ur, da dobi vino snovi, ki so sortno tipične. Klobuk potapljamo v kratkih časovni h presledkih ( 4 - 6 ur ), da preprečimo oksida-cijo zgornje plasti. Fermentacija Po prešanju skrbno sledimo burnemu vrenju, ki naj poteka pri 18/20°C. Temperaturo kontroliramo s hlajenjem mošta. Po burni fermentaciji dolijemo posodo. Mošt čistimo z uporabo bentonita ali drugih komplesnih čistil. Tiha fermentacija Ob koncu tihe fermentacije opravimo zračen pretok. Po pretoku je obvezno žveplanje s 5g K metabisulfita/hl. SHEMA VINIFIKACIJE Z UPORABO SODOBNEJŠE TEHNOLOGIJE Glej zgornjo shemo. Drozganje in pecljanje: 5 g K metabisulfita ali 2,5 gr S02/100 kg. Prešanje. Hlajenje mošta na 10 stopinj C: enicimi za čistenje 1-2 gr/ hl ali 60-100 g bentonita. Čiščenje z bentonitom - 60-100 gr bentonita /hl mošta. Bi-strenje mošta 12 ur. Odtočitev umazane usedline do čistega vina: selekcionirane kvasovke 20 gr/hl in hrana za kvasovke 2040 g/hl. Začetek fermentacije. Fermentacija pri 18 - 20 stopinj C. Dolivanje posode. Nadaljevanje fermentacije (Tiha fer-mentacija). Ob koncu fermentacije 1. zračni pretok - po pretoku obvezno žveplanje s 5 gr/hl K metabisulfita. SHEMA PREDELAVE RDEČEGA GROZDJA Drozganje in pecljanje Drozgi dodamo 5 gr/K metabisulfi-ta ali 2,5 g S02/100 kg, 3 - 4 gr/hl encimov za ekstrakcijo barvil. Dodatek selekcioniranih kvasovk in hrane Na vsak hl mošta dodamo 20g selekcioniranih kvasokvk in 20 - 40g hrane za kvasovke. Maceracija* Pri maceraciji potapljamo klobuk vsakih 6 ur. Po 2 - 3 dneh izvedemo kontrolo jagodne kožice, če še vsebuje barvila (roza barva proti soncu) in degustacijo mošta, da ni preveč trpek. Maceracijo prekinemo, ko postane kožica prosojna. Pri refošku in teranu je maceracija ponavadi daljša (5 - 7 dni), pri ostalih sortah (kabernet, merlot, itd.) pa krajša (3- 5 dni). Temu sledi preša-nje. Fermentacija se nadaljuje v nežvepla-nem sodu. Po končani burni fermentaciji dolijemo posodo. Po prvem pretoku, ki je obvezno zračen, žveplamo s 3g K metabi-sulfita ali 1,5 S02/hl. Za dodatna pojasnila se vinogradniki lahko obrnejo na Svetovalno službo Kmečke zveze. Svetovalna služba KZ STROKOVNI NASVETI Vir zdravja: grozdje in njegov sok V teh dneh, ko grozdje dozoreva, bomo posredovali nekaj informacij glede lastnosti grozdja in njegove pomembnosti v prehrani. Grozdje vsebuje veliko več zdravilnih lastnosti, kot ostali sadeži. Že grški zdravnik Galeno je pred skoraj 2000 leti priporočal uživanje velikih količin grozdja za zdravje. Pri nas v glavnem gojimo grozdje za predelavo v vino. Boljše pa je vsekakor neposredno uživanje namiznega grozdja, ki je večinoma brez semen. Zanimivo je, da je razmerje glavnih sestavin v grozdju zelo podobno materinemu mleku. Če odvzamemo kožico, peclje in pečke, vsebuje meso, odvisno od sorte grozdja, 65 do 85 % vode, 10 do 30 % sladkorjev, 0,2 do 0,6 % mineralov, 0,3 do 1,2 % jabolčne kisline in 0,4 do 0,8 vinske kisline. Sadni in grozdni sladkor sta zastopana v enakih količinah, medtem je saharoze veliko manj. Grozdje odpravlja toksične snovi iz telesa, je diuretično in pomaga proti zaprtju. Dobro je tudi za anemične ljudi in v času okrevanja po kaki bolezni. Priporočajo ga tudi otrokom, najstnikom, nosečnicam in doječim materam. Odlično je tudi uživanje grozdja med in takoj po visokemu fizičnemu ali psihološkemu naporu. Priporočajo ga tudi osebam, ki bolehajo za revmo in ar-trozo, tistim z visokim krvnim pritiskom ali upočasnjenim metabolizmom. Je tudi odlično sredstvo proti ekcemom in izpuščajem. Spodbuja delovanje črevesja in ledvic in učinkovito deluje proti arteriosklerozi. Obenem pomaga pri izgubi odvečne teže. Grozdje pozitivno deluje tudi na lepoto. Vitamini A, B, C in E, minerali, kot so natrij, fosfor, kalcij, kalij, železo, magnezij in fluor, ter jabolčna, vinska in citronska kislina varujejo kožo pred škodljivimi zunanjimi vplivi in upočasnijo proces staranja. Polifenoli ugodno delujejo na vse vrste kože, jo prekrvavijo, ohranjajo elastičnost in vlažnost. Tudi umivanje obraza z grozdnim sokom ali vinom pozitivno vpliva na ohranjanje mladostnega videza. Uživanje grozdja priporočajo v tem času, ko ga imamo veliko na razpolago. Zelo priporočljiva je tudi tako imenovani »zdravljenje z grozdjem« ki lahko traja do 15 dni. Grozdje moramo pred uživanjem dobro oprati. Na začetku jemo le nekaj grozdja na dan, skupaj z drugo hrano. Nato jemo do 2 kg grozdja na dan in počasi opustimo drugo hrano. Med grozdno terapijo ne smemo uživati kave, čaja in alkoholnih pijač. Zaradi boljše prebave grozdje uživamo daleč od ostale hrane. Grozdna terapija dobro očisti črevesje in jetra ni pa priporočljiva za ljudi, ki bolehajo za gastriti-som in sladkorno boleznijo. Obenem ni priporočljiva za otroke, mlajše od 4 let, ker vsebuje grozdje preveč celuloze v lupini. Pravzaprav za vse velja, da večino lupine raje dobro zgrizemo, nato jo odstranimo. Grozdni sok nima istih odvajalnih lastnosti, kot sadež. Pijemo ga po malem in večkrat na dan, primeren pa je tudi za otroke. Le za sladkorne bolnike ni priporočljiv. Zgleda, da kdor uživa en kozarec grozdnega soka na dan, je veliko manj podvržen srčni ali možganski kapi. Grozdni sok lahko sedaj pripravimo in ga shranimo za več časa. Če hočemo ohraniti grozdju svež okus za nekaj časa, ga poberemo skupaj z delom mladice, na kateri raste. Del mladice naj bo dolg 30-40 cm. Mladico položimo v posodo z vodo, na dnu posode pa postavimo oglje. Grozdi naj se ne dotikajo med seboj. Temperatura prostora, kjer bomo hranili grozde, naj bo okrog 4 stopinje Celzija. Občasno moramo doliti vodo v posodo. Grozdje lahko tudi sušimo. Če nimamo namiznega grozdja, lahko tik pred trgatvijo izberemo nekaj lepih, popolnoma zdravih grozdov, ki jih bomo namenili direktnemu uživanju. Pravilno hranjeno grozdje nam traja tudi nekaj mesecev. Da ga uspešno shranimo, moramo paziti, da ga ne napadejo nekatere glivične bolezni, med katerimi omenimo Botritis, ter glive skupine Penicillium, Rhizopus in Aspergillus. Sorte grozdja, ki imajo manjše jagode, se bolje ohranijo, kot sorte z velikimi in kompaktnimi jagodami. Zelo težko se hranijo tudi grozdi, ko v času trgatve veliko dežuje. V tem primeru so jagode debele in napihnjene, polne vode, včasih imajo razpoke. Ta- ke grozde ni priporočljivo shranjevati. Najbolje se grozdi hranijo, če je med pobiranjem toplo podnevi in hladno ponoči ter ob nizki zračni vlagi. Grozdje posušimo na več načinov. Lahko ga na primer položimo na vodoravne police iz trsja ali iz mreže tako, da zrak kroži. Drugi način je, da grozdje obesimo na kovinske kavlje. Grozdje pa lahko položimo v lesene ali preluknjane zaboje, v eno samo plast. Zaboje postavimo enega nad drugega, grozdi pa naj se med seboj ne dotikajo. Pri vseh treh načinih sušenja grozdja naj bo prostor z nizko zračno vlago in dobro zračen, da se ne tvorijo plesni. Občasno moramo tudi prostor prezračiti. Temperatura v prostoru naj bo sobna in ne prenizka. Grozdje, ki se suši, moramo občasno pregledati, da nima plesnivih jagod. Če so, kij je treba takoj odstraniti, da se ne bi plesen širila še na ostale jagode. Tako posušeno grozdje lahko uživamo celo zimo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. septembra 2009 1 17 Pod naslovom ključni dogodek fašistišnega napada: napadalec s čelado v roki grozi prof. Friedmanu, ki fotografira, drugi napadalec pa ga z roko zaustavlja. Desno prof. Victor Friedman, spodaj naslovnica grško-makedonskega slovarja. S TIHIM PRIVOLJENJEM POLICIJE IN OB BREZBRIŽNOSTI OBLASTI Grški fašisti napadli udeležence predstavitve makedonskega slovarja Grški nacionalisti ne odnehajo s svojimi napadi na makedonsko manjšino, ki, kot znano, v Grčiji ni priznana. Ta manjšina je že dolga leta zatirana in to zatiranje doseže včasih stopnjo, ki i je sicer v Evropi sploh ne moremo predstavljati. Zgolj kot primer naj navedemo dejstvo, da je makedonska manjšinska stranka sodelovala na letošnjih evropskih volitvah in razposlala volivcem običajno predvolilno gradivo. Ko so bile volitve mimo, pa so bili predstavniki te stranke povabljeni na pošto, kjer so jim vrnili vso njihovo volilno propagando, češ da je niso utegnili raz-nesti naslovnikom. Zelo hud pa je tudi dogodek, ki se je pripetil pred kratkim v Atenah, kjer je skupina pripadnikov neofašistične organizacije Hrissi Avgi napadla udeležence predstavitve grško-makedonskega slovarja, ki je potekala v prostorih mednarodne novinarske zveze. Napadalci so udeležence zmerjali in jim grozili; to je tra- jalo več kot pol ure, preden je na kraj prišla policija. Potek dogajanj je podrobno opisal Victor Friedman, profesor balkanskih in slovanskih jezikov na univerzi v Chicagu, ki je sodeloval pri predstavitvi slovarja in svoj zapis tudi objavil na spletni strani: »Prišel sem v Atene na predstavitev prvega grško-makedonskega slovarja, ki ga je izdala založba Zora, založniška organizacija stranke Mavrica, ki povezuje pripadnike makedonske manjšine v Grčiji. Prvi del predstavitve je opravil nizozemski helenist Riki Van Boeschoeten, ki je v zadnjih desetih letih poučeval na univerzi v Volosu. Rikijev govor je bil osredotočen na verze Daniila Tetraglossona (1802), ki sem jih tudi sam citiral. Začenjajo se tako: Albanci, Bolgari, Vlahi, in vsi, ki govorite kak tuj jezik, veselite se! Pripravite se na grščino! Opustite svoje barbarske jezika, svoje grobe navade, da jih bodo vaši otroki poznali samo kot spo- min preteklosti.' In tako naprej. Potem sem začel govoriti jaz; moj govor je bil osredotočen na grško zatiranje modernega makedonskega jezika v dvajsetem stoletju. Govoril sem v angleščini, kar je razumela večina udeležencev, ne pa vsi. Riki se je zelo vljudno ponudil za prevajalca. Govor je bil dolg 5 strani in na koncu 4. strani je Riki prevedel naslednji stavek: 'Po eni strani lahko opazimo, da sta narečji, ki ju govorijo v Florini in v Edessi v Grčiji zelo podobni narečjema, ki ju govorijo v sosedni Bitoli in v Dževdželiji v bližnji Makedoniji, zato ni nobene jezikoslovne osnove, da bi trdili, da gre za ločene jezike. Če bi po drugi strani sprejeli tezo, da so makedonska narečja v Grčiji ločeni jezik ali ločeni jeziki, je dokumentiranje o teh jezikih še pomembnejše, ker jim zagotovo grozi izumrtje. Preden sem lahko izgovoril naslednji stavek, ki se je glasil 'Naj bo tako ali drugače, upati je, da bo grška vlada jezikoslovcem dovolila, da dokumentirajo ta narečja, preden povsem izginejo, brez policijske grožnje, ki žal še vedno obstaja in ki ovira raziskovalce,' je kakih ducat v črno oblečenih pobalinov s čeladami, kakršne običajno nosijo policisti pri zatiranju demonstracij, vstopila v dvorano in začela glasno kričati. Vsi razen dveh so se postavili k vratom, tako da nihče ni mogel zbežati. Dvojica pa se je napotila k naši mizi in začela vzklikati: Vsi ven, Izdajalci, Tukaj je Grčija. Slednje geslo so vselej uporabljali na napisih, s katerimi so prepovedovali Makedoncem in Vlahom rabo njihovih jezikov in s plakati s kem geslom so prelepili vso grško Makedonijo. Vzklikali so tudi druga gesla, ki pa jih nisem razumel. Eden izmed njiju je strgal lepak, na katerem je bila platnica novega slovarja, ki je v grškem in makedonskem jeziku. Drugi je strgal žice, ki so povezovale televizijske kamere. Odločil sem, da bom s svojim fotoaparatom posnel dogajanje ker sem pričakoval, da me bodo pretepli. Ker nisem bil prepričan, da je bil posnetek uspešen, sem pritisnil še enkrat in takrat me je hotel eden od obeh po-balinov fizično napasti, vendar ga je drugi ustavil. Očitno so imeli psi ukaz, naj lajajo, ampak naj ne grizejo... Tega pa takrat seveda nismo vedeli. Nadaljevali so s kričanjem in vriskanjem, poleg tega so nam ves čas grozili, vendar se na odet niso povzpeli. Eden od njiju mi je v angleščini grozeče zakričal: 'Podpiši to knjigo: glavo ti bom razbil z njo'. Kričali so še nekaj časa, nato so vzeli razstavljeni izvod slovarja in odšli. (Vsekakor knjige v naši prisotnosti niso uničili). Po nekajminutnem pogovoru smo se odločili, da nadaljujemo s predstavitvijo in sam sem nadaljeval z branjem referata. Občinstvo me je nagradilo z aplavzom, kakršnega v svojem življenju še nisem doživel. Po predstavitvi smo še nekaj časa ostali v poslopju, dokler nismo ugotovili, da lahko varno odidemo. Pred poslopjem je bila policija v bojni opremi, vendar je zelo verjetno, da so prav ti policisti dovolili pobalinom, da vstopijo v poslopje. Tudi oni so bili jezni, ko sem jih fotografiral. Kasneje smo izvedeli, da je imela grška fašistična politična stranka Hrisi Av-gi (Zlata zora) zborovanje tih pred našo predstavitvijo slovarja. Policija je prisostvovala zborovanju, tako da je jasno, da pobalini niso mogli vstopiti v dvorano mednarodne novinarske zveze, kjer je potekala predstavitev, ne da bi policija za to vedela. Žal je mogoče te incidente neposredno povezati s politiko grške vlade do njene makedonske etnične manjšine.« Do sem pripoved profesorja Fried-mana, ki velja za enega najboljših poznavalcev jezikov na Balkanu sploh. V zvezi s tem napadom je predsednik manjšinske organizacije FUEN Hans Heinrich Hansen poslal solidarnostno izjavo predsedniku makedonske stranke Mavrica Pavlu Voskopulosu. V njej je Hansen dejal, da so z ogorčenjem vzeli na znanje grobi napad grških fašistov ob predstavitvi grško-makedonskega slovarja. Obsodil je nasilni napad in od grških oblasti zahteval, naj zaščitijo svoje manjšine in naj zatrejo nacionalistično agitiranje. Hansen je naslovilo pismo tudi predsedniku grške vlade Kostasu Kara-manlisu in zahteval njegovo pojasnilo glede tega nasilnega napada. »Z jasno obsodbo boste naredili pomemben korak , ki bi dokazal, da se Grčija zavzema za evropsko raznolikost in za človekove pravice. Če bi pokazali voljo do dialoga, bi si pridobili spoštovanje in priznanje v Evropi. Grčija je suverena država in suverenosti s tem ne bi izgubila, ampak bi pridobila na veličini, če bi se odločila za dialog z vsemi svojimi državljani, tudi tistimi, ki pripadajo njenim manjšinam,« je še napisal Hansen. Kosovski Romi vse prepogosto žrtve šovinističnega nasilja albanskih domačinov Nevladna organizacija Chachipe, ki je aktivno prisotna na Kosovu, je objavila poročilo o nedavnih napadih na Rome v Gnjilanih na vzhodnem Kosovu, ki so verjetno etnično motivirani; v tem poročilu je zapisano, da so uradna poročila o etničnih napadih na Rome na Kosovu slaba in predvsem niso objektivna. V zadnjem tednu julija so številni Romi opozorili, da so jih albansko govoreči sosedje večkrat napadli v soseski Gnjilane, v kateri živijo pretežno Romi, ne da bi oblasti in tudi mednarodne organizacije, ki nadzirajo stanje na Kosovu, tem napadom namenile potrebno pozornost. Po novici o nasilnem napadu, v katerem naj bi bilo ranjenih več Romov, je nevladna organizacija Chachipe začela s poizvedbami pri mednarodnih institucijah z namenom, da preveri oziroma ugotovi dejanski potek teh dogajanj. Čeprav je so začetka poizvedovanja prišlo več dni po napadu, ni nobena od vprašanih organizacij (UNMIK, EULEX, OVDE in UNHCR) o tem imela nobenih informacij. Še več, tudi potem ko so se pozanimale za potek dogajanj, te organizacije niso bile sposobne ali niso hotele nevladni organizaciji Chachipe posredovati ustreznih podatkov. »Informacija, ki smo jo prejeli, je bila zelo skopa. Nanašala se je na nekaj policijskih poročil, ki so govorila o navidezno manjših incidentih, kot na primer o prerivanju, o manjših tatvinah, v njej pa je bilo tudi zapisano, da se je varnostno stanje Romov na Kosovu v zadnjih časih poslabšalo, pa tudi, da policija ni primerno poročala o napadih na Rome,« je Chachipe zapisal v svojem sporočilu. Povsem drugačna slika pa je prišla na dan, ko je Yekhipe, romski program na kosovski javni televiziji, o tem poročal prejšnji četrtek. Televizijski poročevalci so obiskali to romsko sosesko in se pogovarjali s številnimi žrtvami in pričami. Iz njihovih poročil je razvidno, da je prišlo v Gnjilanih do vrste incidentov, v katerih je bilo več Romov napadenih brez kakršnegakoli razloga, če ne iz rasističnih vzgibov. V pogovorih z novinarji so Romi opozorili, da se je stanje v Gnjilanih v zadnjem času poslabšalo; to se je zgodilo v času, ko so se nekdanji albanski ubežniki vrnili v to naselje. Ena od prič je trdila, da so bili napadi organizirani in koordinirani. Vsi Romi so trdili, da so pripadniki njihove skupnosti po stalnim udarom, žrtve besednih in fizičnih napadov, ter so poudarili, da so zelo zaskrbljeni glede svoje varnosti. Iz njihovih besed je tudi jasno izhajalo, da je njihovo zaupanje v policijo zelo majhno. Od šestih napadov, kolikor jih je po njihovih besedah bilo v letošnjem juliju, je policija poročala samo o treh. Novinarji televizijske oddaje Yek-hipe so intervjuvali višjega policijskega uradnika, ki je zaposlen pri kosovski policiji, in slednji je dva od teh primerov označil kot navadna prepira med sosedi, o tretjem pa je dejal, da je šlo za »poravnavo odprtih računov« med ljudmi, ki se ukvarjajo s črno borzo; s tem je popolnoma zanikal etnično ozadje dogajanj. Nevladna organizacija Chachipe ocenjuje, da je glede na ta dogajanja težko razumeti brezbrižnost in pomanjka- nje zaskrbljenosti pri mednarodnih institucijah, ki zadeve sploh ne raziskujejo. Chachipe je opozorila, da je med nalogami mednarodnih institucij v Kosovu tudi zaščita in promocija človekovih pravic ter da imajo institucije v zvezi s tem vprašanjem zelo jasen mandat. Razlog za veliko zaskrbljenost pa je dejstvo, da je imela policija Evropske unije, ki službuje na Kosovu, zelo malo podatkov o stanju Romov v soseski Gnjilane. Chachipe opozarja tudi na posledice podcenjevanja incidentov z etničnim ozadjem proti Romom, ki lahko vplivajo na stanje Romov na Kosovu sploh. »Kot je jasno razvidno iz zadnjih incidentov, do katerih je prišlo v Gnjila-nih, ki potrjujejo informacije, ki smo jih prejeli že prej, se Romi na Kosovu nimajo na koga obrniti, kadar se čutijo ogrožene. Tisti, ki so zapustili Kosovo, pa niso seznanjeni s stanjem, v katerem se lahko znajdejo ob povratku domov,« je zapisano v poročilu. V zvezi s tem je nevladna organizacija Chachipe ostro kritizirala nekatere zahodnoevropske države, predvsem Nemčijo, Švico, Avstrijo in Švedsko, ki s silo vračajo Rome nazaj na Kosovo, čeprav nihče ne more jamčiti za njihovo varnost. Po oceni te vladne organizacije namreč vsa poročila, ki jih je UNMIK posredoval Varnostnemu svetu Združenih narodov, temeljijo na policijskih poročilih, medtem ko UNMIK sam priznava, da etnične manjšine policiji ne zaupajo. Zato nevladna organizacija Chac-hipe poziva vse mednarodne institucije, naj si prizadevajo, da se ohladijo napetosti v romski četrti Gnjilane in da se rešijo problemi, ki so navidezno povezani na proces vračanja Romov. Poleg tega zahteva celovito preiskavo o ozadju zadnjih napadov na Rome ter objektivno preverjanje in poročanje o varnostnem stanju na Kosovu. Končno pa organizacija Chachipe poziva vlade gostujočih držav, da prenehajo s prisilnim vračanjem Romov na Kosovo, dokler je njihovo varnostno stanje krhko in naj izseljencem, ki že dolgo živijo v teh državah, zagotovi pravico do stalnega bivanja. 1 18 Nedelja, 6. septembra 2009 NEDELJSKE TEME / Ho Ši Minh je umrl, ne da bi dočakal zmage svojega trdoživega ljudstva, vendar v prepričanju, da bo do nje prišlo. Svoje življenje je v celoti posvetil boju za osvoboditev Vietnama, ki je bil prej dolga desetletja plen francoskega kolonializma, potem pa ameriškega imperializma. OB 40-LETNICI SMRTI HO CI MINHA Nič ni bolj dragocenega, kot sta neodvisnost in svoboda Katja Kjuder 1890 Ngujen Sinh Kung Ho Ši Minh, katerega pravo ime je bilo Nguyen Sinh Kung, je nerazdružljivo vezan na zgodovino svoje domovine. Rodil se je leta 1890 v neki vasici blizu mesta Vinh v osrednjem Vietnamu, ki je bil takrat del francoske Indokine. Njegov oče, predno je postal potujoči učitelj, je bil višji deželni funkcionar. Zaradi tega se je lahko Ngujen nekaj časa šolal na višji šoli v cesarskem mestu Hue, ki je takrat veljala za najboljšo v Vietnamu, nato pa je učiteljeval v Saigonu. 1911 Odhod iz Vietnama Ko mu je bilo 21 let je zapustil Vietnam in se zaposlil kot pomožni kuhar na francoski trgovski ladji, ki je plula med se-verno-vietnamskim pristaniščem Hai-fong in francoskim Marseillem. Po dveh letih plovbe je nekaj časa prebil v Bostonu, New Yorku in Le Havru, kjer se je preživljal z najrazličnejšimi deli. Ko se je prva svetovna vojna, ki jo je kot Anamit, to je Vietnamec, prebil v Anglji, da bi se tako izognil vojni, v kateri bi se bil moral boriti na francoski strani, bližala koncu, je bil v Londonu, kjer je odstranjeval sneg in si služil kruh kot pomožni kuhar. Tu se je družil z izobraženci delavske stranke in z irskimi revolucionarji. 1917-1923 V Franciji Kot član sindikata angleških preko-morskih delavcev je bil leta 1917 poslan v Pariz, kjer se je povezal s francoskimi socialisti, ki so simpatizirali z bojem zasužnjenih narodov v kolonijah. V tem času se je seznanil z Leninovimi "Tezami o naco-nalnem in kolonialnem vprašanju", ki so mu postale ključno vodilo pri izbiri njegove življenjske poti. Leta 1919 je bila v Moskvi pod Leninovim vodstvom ustanovljena tretja mednarodna revolucionarna organizacija proletariata, imenovana Internacionala, poznana tudi z imenom Kominterna, ki so jo sestavljale komunistične in sorodne organizacije delavskega razreda vsega sveta. Med pogoji, ki so jih morale izpolnjevati delavske partije in ki je Ngujena približal Ko-minterni, je bil tudi sledeči: 'Vsaka partija, ki želi pripadati komunistični internacionali, naj brez prizanašanja razkrinkava mahina-cije "svojih" imperialistov v kolonijah, podpira naj ne z besedami, temveč z dejanji, vsako osvobodilno gibanje v kolonijah, zahteva naj izgon svojih domačih imperialistov iz teh kolonij, vzgaja naj delavce svoje dežele za resnično bratski odnos do delovnega prebivalstva kolonij in zatiranih nacionalnosti in naj sistematično agitira proti vsakemu zatiranju kolonialnih narodov". Istega leta je Ngujen naslovil na ameriškega predsednika Wilsona poziv, naj uresniči obljube v zvezi s pravico narodov do samoodločbe, ki so bile objavljene januarja 1918. Ampak veljakom na konferenci v Ver-saillesu je bilo le do tega, da se odpravi imperije nasprotnikov, avstro-ogrskega in turškega cesarstva, nič pa ni bilo napravljeno za kolonialne dežele, ki so bile v posesti zmagovalcev. Ko je bila Nguyenova spomenica o samoodločbi narodov objavljena, je dvignila mnogo prahu in mu v domovini, kakor tudi med tisoči anamitskih rojakov, ki so bili zaposleni v Franciji, ustvarila veliko slavo in ugled. Leta 1920je bil med ustanovitelji francoske komunistične partije, s katero pa je bil v nesoglasju, ko je omahovala in ni bila dosledna glede boja francoskih kolonij za neodvisnost. 1923-1924 V Sovjetski Zvezi Leta 1923 je Ngujen kot predstavnik francoske komunistične partije odšel v Moskvo na mednarodni kongres kmetov. Tu je ostal leto dni in se politično izobraževal ter deloval med indokitajskimi študenti, ki so kasneje oblikovali komunistično partijo Vietnama. 1924-1932 Na Kitajskem Proti koncu leta 1924 je kot aktivist Kominterne odšel na Kitajsko in bil februarja 1930 med ustanovitelji komunisti-če partije Vietnama, ki si je za cilj zastavila neodvisnost, odpravo fevdalizma in razdelitev zemlje kmetom. Oktobra istega leta je bila po navodilih Kominterne komunistična partija Vietnama preimenovana v komunistično partijo Indokine. Velika ekonomska kriza, ki je zajela obdobje med leti 1929 in 1932, je v Vietnamu hudo prizadela delavce in kmete. Pod vodstvom komunistov se je 1. maja 1930 leta v Tonkingu, to je severnem Vietnamu, v mestu Vinh začela ljudska vstaja, ki je trajala do srede naslednjega leta, ko so jo zatrle kolonialne oblasti. V ječah se je znašlo kakih deset tisoč ljudi, med temi tudi večina partijskih voditeljev. Francija je razpisala na Ngujenovo glavo petdeset tisoč pia-strov. Zato se je Ngujen zatekel v Hong Kong, kjer ga je britanska oblast prijela in ga zaradi revolcionarne dejavnosti obsodila na dve leti zapora. Francozi so vztrajali, naj jim ga izročijo. Zato so pri Rdečem križu sprožili veliko mednarodno akcijo z namenom, da bi ga rešili. Britanski delavci so zahtevali od laburistične vlade, naj spoštuje pravico do azila. Kolnialna oblast v Hong Kongu je tako našla salomonsko rešitev: razširila je novico, da je umrl v zaporu, medtem pa je britanski odvetnik in borec anti-kolonializma,Loseby, v Londonu dosegel, da so ga osvobodili in da je dosegel kitajsko ozemlje. 1932-1938 v Sovjetski zvezi Vendar južna Kitajska ni bila več gostoljubno zatočišče vietnamskih revolucionarjev. Zaradi Čankajškovih protikomuni-stičnih akcij in pozneje zaradi velikega Mao-cetungovega pohoda, se je središče kitajske revolucije premaknilo proti severu. Nguyen se je zato zatekel v Moskvo, od koder je ohranjal stike z vietnamsko komunistično partijo, ki je v tistem času prebolevala težko stisko. 1938-1941 na Kitajskem Na Kitajsko, na območje njene južne pokrajine Junan, ki meji s severnim Vietnamom, se je Nguyen pod imenom Ho Ši Minh vrnil leta 1938, na predvečer druge svetovne vojne, ki je Vietnamu prinesla nove gospodarje: Japonce. Uprava Indokine je sicer še vedno ostala v rokah Francozov, tokrat pripadnikov francoske kolaboracioni-stične vlade maršala Petaina, ki se je na oblasti obdržala od leta 1940 do 1944. 1941 Vrnitev v Vietnam Ob koncu leta 1940 je začelo nastajati v vietnamskih hribovskih območjih ob kitajski meji izjemno pomembno svobodno ozemlje, kamor je Ho Ši Minh prišel januarja 1941, po tridesetih letih življenja na tujem. V neki votlini, ki je postala njegov začasni sedež in zatošišče, je organiziral odpor vietnamskega ljudstva zoper Japonce. Maja 1941 je bil med ustanovitelji Fronte za neodvisnost Vietnama, poznana z imenom Viet Minh. Njen namen je bil združiti vse rodoljube, ne glede na politično prepričanje, vero in posest, da bi skupaj delovali za osvoboditev vietnamskega naroda. Ho Ši Minh je kmalu nato odšel na Kitajsko, da bi uglasil sodelovanje s Kuomin-tangom, kitajsko nacionalno stranko generala Čangkajška, s predstavniki zaveznikov in s kitajsko komunistično partijo. Toda kuo-mintanške oblasti so ga prijele in ga več kot leto dni vlačile po zaporih. Ko se je Ho Ši Minh sredi leta 1944 vrnil v Vietnam, so Giapove bojne enote skupaj z gverilci, ki so bili večinoma pripadniki hribovskih ljudstev, že obvladovale planinska območja severnega Vietnama. Avgusta 1944 je pisal: "Oborožena vstaja naših narodov se bo začela med poslednjo fazo svetovne vojne, ko bodo Anglija, Amerika in Kitajska skušale dobiti Indokino, ko se bodo v Indokini spopadli de-golisti in francoski fašisti, ko se bodo Francozi in Japonci bojevali med seboj in, ko se bodo francosko-japonski fašisti znašli v sporu z demokracijami. Ura X se približuje. Nemčija je že skoraj potolčena in njenemu porazu bo sledil poraz Japonske, ki se ne bo mogla upreti splošni ofenzivi. Takrat bodo Američani in Kitajci vdrli v Indokino, de-golisti pa se bodo vzdignili proti Japonski. Ti bodo morda še prej vzeli oblast francoskim fašistom in ustanovili vojaško vlado. Padle bodo vse marionetne, nesposobne in šibke vlade. Indokitajska bo utonila v anarhiji. Ne bo se nam treba bojevati, ker oblasti ne bo več. Ustanovili bomo vlado, ki bo delovala povsod, kjer ne bo naših sovražnikov Francozov in Japoncev, ki bodo zaradi svoje vojne slabosti nesposobni, da bi zavarovali svoj prestiž. Bojevali se bomo torej v trenutku, ko bodo naši sovražniki osla- -j bljeni in v razsulu, revolucionarna vojska bo zmagala z lahkoto. Toda ali nam bodo Anglija, Amerika, Kitajska in degolistična Francija dovolile, da ohranimo našo oblast in komajda rojeno neodvisnost? Ali bo na novo ustanovljena de Gaullova vlada nadaljevala staro imperialistično politiko v Indokini? Ali bo francosko gospodarstvo v In-dokini zamenjala dominacija Anglije, Amerike ali Kitajske? Če ne bo težavno izgnati francosko-japonskega fašizma, mar bo enako lahko ohraniti oblast, svobodo in neodvisnost?". Kako preroška so bila njegova razmišljanja! 1945 Deklaracija 2. septembra 1945 - na dan podpisa japonske kapitulacije - je Ho Ši Minh, kot predsednik nove republike, v Hanoju slovesno razglasil Demokratično republiko Vietnam. Deklaracija o neodvisnosti, ki jo je prebral pred petstotisočglavo množico, se je začenjala z besedami, ki so bile povzete iz ameriške deklaracije o neodvisnosti iz leta 1776: "Vsi ljudje se rodijo enaki. Stvarnik jim je podaril neodtujljive pravice: pravico do življenja, pravico do svobode in pravico do iskanja sreče". Sledil je citat iz deklaracije o pravicah človeka in meščana francoske revolucije iz leta 1791: "Ljudje se rodjo in ostanejo svobodni in enakopravni". Takoj za tem je Ho Ši Minh povedal, da je francoski kolonializem več kot osemdeset let jemal te pravice vietnamskemu narodu. Nad mlado republiko se je že takoj ob rojstvu zgrnila senca postdamske konference, kjer so poleti 1945 Stalin, Truman, Churcill in Attlee sklenili, da bodo severni del Indokine z Laosom vred zasedli in Japonce razorožili Čankajškovi Kitajci, južni del s Kampučijo vred pa Angleži. Nekaj dni po razglasitvi Demokratične republike Vietnam, so Britanci vnovič oborožili Francoze, in ti so zasedli Saigon. Prišli so tudi novi francoski vojaki in kmalu se je zdelo, da je ves južni del dežele spet pod francosko upravo. Vietnamsko-francoska vojna se je praktično začela že septembra leta 1945 in se končala osem let kasneje s francoskim porazom in konferenco v Ženevi, ki je določila, da se Vietnam začasno razdeli na dva dela, Severni in Južni. Meja med njima je postal 17. vzporednik. Severni del so dobili zmagovalci, to je Vietminh, v južnem pa se je usidral proameriški režim. Za Vietnamce je bila Ženeva samo počitek pred bitko in tudi tokrat so se uresničile besede Ho Ši Minha, ki jih je izrekel, ko mu je njegov general Giap prinesel novico o zmagi nad Francozi v Dien Bien Fuju leta 1954: "Naj bo zmaga še tako velika, ona je vedno šele začetek". Začetek novih bojev in žrtvovanj, zmag in porazov, novih žrtev in težkih preizkušenj za vietnamsko ljudstvo, ki mu je tokrat namesto francoskih kolonistov stal nasproti ameriški imperializem. 1969 Oporoka Maja 1969 je Ho Ši Minh vietnamskemu ljudstvu zapustil oporoko: "Naše reke, naše gore, naši ljudje bodo ostali. Ko bomo premagali Yankije, bomo zgradili desetkrat lepšo deželo. Ne glede na težave in odpovedovanje bo naše ljudstvo gotovo zmagalo. Ameriški imperialisti se bodo morali pobrati. Naša domovina bo spet združena. Naši rojaki s Severa in Juga, bodo spet združeni pod isto streho. Naša dežela bo imela veliko čast, da je kot majhen narod v junaškem boju premagala dva velika imperializma - francoskega in ameriškega - ter prinesla časten delež k nacionalnemu osvobodilnemu gibanju". 2. septembra 1969 Ho Ši Minh je umrl v 79 letu starosti 2. septembra 1969, prav na isti dan kot pred 24 leti, ko je 1945. razglasil Demokratično republiko Vietnam na osrednjem trgu v Ha-noju, kjer danes v mavzoleju leži njegovo balzamirano truplo. Negova želja je bila drugačna: želel je biti zažgan in pepel naj bi bil razdeljen v tri žare, ki bi bile ponešene na nek hrib v severni, v osrednji in v južni Vietnam. Ni hotel posebnih kamnitih znamenj ali kipov, temveč veliko in preprosto, zračno hišo, kjer bi se obiskovalci lahko zbrali. Kdor bi želel bi lahko v bližini posadil tudi drevo. Te želje Vietnamci svojemu stričku Hoju niso izpolnili, mogoče pa ni bila edina... Ho Ši Minh je umrl ne da bi dočakal zmage svojega trdoživega ljudstva, vendar v prepričanju, da bo do nje prišlo, rekoč: »Nič ni bolj dragocenega, kot sta neodvisnost in svoboda. Po zmagi bo naše ljudstvo obnovilo svojo domovino, ki bo še večja in lepša«. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. septembra 2009 1 19 Skozi ves srednji vek je Poljska moral odstopati lastna področja Nemcem in Rusom. Bila je štirikrat popolnoma razdeljena ter pod nemško oziroma rusko zasedbo, tako da ni več obstajala kot država. OB 70-LETNICI ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE Poljska, država, ki je štirikrat izginila Peter Merkù Vsak spis o določenem dogodku je časovno in prostorsko omejen, to tem bolj, čim bolj je njegovo preučevanje poglobljeno. Kar zadeva dogajanje v zvezi z drugo svetovno vojno, imamo na razpolago razprave, ki opisujejo zelo natančno potek spopadov na bojnem polju od vsega začetka pa do premirja. Pogosto se razlikujejo po vrsti uporabljenega orožja, tako najdemo 'drugo svetovno vojno na morju' ali 'v zraku' ali 'tank proti tanku' in podobno. Obstajajo razprave o vojni z bombami, o preseljevanju prebivalstva, o koncentracijskih taboriščih in drugih specifičnih temah. Bolj redki so pa spisi, ki bi opisovali vojne zločine velikih sil osi nad ljudstvi ali narodi, ki so jih napadle ali zasedle, se pravi študije in teksti o 'prvi krivdi,' če izvzamemo edino izjemo, kakršna je holokavst. Še redkejše ali celo neobstoječe so študije o zamolčanju lastne krivde s strani istih držav nekdanje osi neposredno po vojni, kar Ralph Giordano označi kot 'drugo krivdo' Doumeti to drugo krivdo in popraviti jo, je v njegovih očeh plemenita naloga vsakega politika, ki je prepričan, da je skupno, miroljubno življenje v Evropi možno le na podlagi demitiziranega in odkritega priznanja resnice. Prvi politik, ki je po drugi svetovni vojni pogumno ubral pot sprave s poljskim narodom, ki je zaradi fašizma v Evropi največ pretrpel, je bil takratni zahodnonemški kancler Willy Brandt, ki je že leta 1970 podpisal pogodbo o normalizaciji odnosov med Poljsko in Nemčijo, kmalu potem ko je že podpisal podobno pogodbo z Moskvo. O tem Brandt piše v svojih spominih: "Že leta 1970 so me vprašali, zakaj nisem pogodbi, ki smo jo morali skleniti z neizmerno pretepeno Poljsko, dal prednost pred tisto, ki sem jo sklenil s Sovjetsko zvezo. Nisem mogel izbirati, saj je ključ za normalizacijo ležal v Moskvi." Ker se je pa hotel približati poljskemu predlogu, kot sam pravi, so postavili določanje meje na prvo mesto. Po podpisu pogodbe, ki se je izvršil 7. decembra 1970, se je pojavil problem sosledja ratifikacij .... Poljaki se niso hoteli pokazati za privesek svoje vodilne sile. Enako neprijetno bi zanje bilo, v primeru ko bi Rusi in Nemci vplivali na formulacijo vprašanja, ki je bilo zanje eksistencialnega pomena. Poljaki niso prikrivali grenkobe, ki je zaznamovala njihov odnos do Sovjetske zveze, saj je Stalin v Katynu dal umoriti njihov zbor oficirjev, Rdeča armada je leta 1944obstala na Visli, medtem ko je Varšava med vstajo izkrvavela, in prisvojila si je del vzhodne poljske zemlje...." „Na pot v Varšavo sem vzel s seboj", piše Brandt, „nenavadno breme. Nikjer ni narod, niso ljudje toliko pretrpeli kot na Poljskem." Med svojim kratkim obiskom v Varšavi je nemški kancler seveda položil obvezni venec pred narodnim spomenikom neznanemu vojaku. V nepozabnem spominu človeštva pa je ostal prizor, ko je s poklekom pred spomenikom varšavskemu getu, v katerem je umrlo na desettisoče Židov, presegel ritual opravičevanja. Očividec je takole poročal: „Nato kleči on, ki mu tega ni treba, v imenu vseh tistih, ki bi bili dolžni to storiti, pa ne pokleknejo - ker si ne upajo ali ne morejo ali niso zmožni upati si." Sam pa je o tem zapisal: „Ničesar nisem načrtoval, a zapustil sem grad Wilanow, kjer sem bil nameščen, z občutkom, da moram na kakšen način poudariti posebnost počastitve spomenika v getu. Pred breznom nemške zgodovine in pod težo milijonov umorjenih sem storil to, kar lju- dje naredijo, ko jim zmanjkajo besede!' Vzdušje, ki je leta 1970 vladalo na srečanju med Brandtom in poljskim premierom Cyrankijeviczem, so sicer narekovali krvavi dogodki iz druge svetovne vojne, vendar so nanj vplivala stoletja bojev proti zasedbam in delitvam s strani močnih sosedov za neodvisnost. Zato je za Poljsko bila dokončna definicija njenih meja izrednega pomena. Temu je treba dodati še problem premeščanja ljudstev med vojno in po njej, kar je bilo zelo boleče in na splošno premalo poznano. Poleti 1944 se je blizu meje s Poljsko sovjetska armada pripravljala za napad na Vzhodno Prusijo, s čimer bi prvič prodrla v sam nemški rajh. Nemško vojaštvo je prosilo civilno nacionalsocialistično oblast, naj evakuira civilno prebivalstvo. Za to odgovorni Gauleiter Erich Koch je temu nasprotoval. Šele ko so Rusi že zasedli nekatera področja ob meji in so višje oblasti ukazale evakuacijo, je to proti njegovi volji vsaj delno uspelo. Kjer se to ni zgodilo ali se je zgodilo prepozno, so hitro prodirajoče kolone sovjetskih tankov pregazile ubežnike. Rdeča armada je zasedla tudi majhno področje z naselbinami. Ko je Nemcem v protinapadu uspelo z velikimi izgubami znova priboriti del izgubljenega področja z vasjo Nemmersdorf, so tam našli ženske, otroke in stare ljudi brutalno umorjene. Moških ni bilo, saj so bili vsi v vojski. Ta primer je posebne omembe vreden, ker je nemška oblast, kot v primeru Katyn, poverila mednarodni komisiji nalogo, da preveri, kaj se je tam zgodilo. Poročilo švicarskih, švedskih in španskih zdravnikov in novinarjev so nato nemški oblastniki pisno in fotografsko do potankosti propagandistično izrabili. S tem so hoteli utrditi voljo ljudi, da vzdržijo, izzvali so pa le strah in grozo, s čimer so povzročili pravi masovni beg nemškega prebivalstva! Osebno sem prav v tistem času imel priliko govoriti z mladim radiotelegrafistom nemške vojske v Trstu, ki mi je odkrito priznal, kako je v skrbeh za ženo, ki je živela v Prusiji s hčerkico, ki je on dotlej še ni videl. V nasprotju z voljo obasti je civilno prebivalstvo začelo bežati proti zahodu. Do konca vojne je število bežečih Nemcev preseglo 8 milijonov. Zimska ofenziva sovjetske armade je bila tako učinkovita, da so ruski vojaki konec januarja dosegli reko Odro in bili samo še 80 km od Berlina. Po nadaljnih dveh mesecih so že bili vzdolž celega vzhodnega brega Odre in Nise. Pri -30° C so se ruski vojaki počutili kakor doma, ne pa nemško prebivalstvo. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti je samo del ubežnikov bil deležen organizirane evakuacije z vlaki, kamioni in drugimi sredstvi. Večina se je premikala peš ali z vozovi - v najboljšem primeru s konjsko vprego. Tisti ubežniki, ki so dosegli severna pristanišča baltskega morja, so se rešili, če se ladja, na katero so se zatekli, ni potopila ali bila bombardirana. Zaradi potopitve ladji Goya, Steuben, Gutsloff in Cap-Arcona je umrlo skupno 23.550 ljudi. Druge so zdesetkali mraz, lakota, bolezni in vojne operacije. Ko se je 8. maja končala druga svetovna vojna, se je skoraj 5 miljonov nemških ubežnikov bilo še vedno na osvobojenem poljskem ozemlju. Mnogi so začeli upati, da bo kmalu boljše, tako da se je beg upočasnil. Celo del ubežnikov, ki so že prekoračili Odro, so se začeli vračati proti izhodiščnim krajem kljub vsem strahotam, ki so jih pretrpeli, še posebno ženske. A vsako upanje je bilo varljivo! Do maja 1945 so Sovjeti dali večji del osvobojenega ozemlja v administracijo začasni poljski vladi, ki je takoj začela izvajati politiko maščevanja proti Nemcem. Že poljski Lublinski osvobodilni komite je 22. julija 1944 pisal v svojem manifestu: Prišla je ura povračila za trpljenje in muke, za požgane vasi, porušena mesta, uničene cerkve in šole, za gonjo proti ljudem, za taborišča, ustrelitve, Auschwitz, Maidanek, Treblinka in uničenje getov! Poljske oblasti so postopale sistematsko. Z zakonom 6. maja 1945 so določile, da vse imetje nemške države in nemških državljanov ter onih, ki so z njimi sodelovali, preide v posest poljske države. 13. novembra 1945 je bila ustanovljena občanska milica kot eksekutivni organ za vse zadeve Nemcev na Poljskem. Vse osebno sovraštvo, ki se je nabiralo v času vojne in zasedbe, ter uradna navodila oblasti so povzročila šikane, ki so namerno posnemale prejšnje ukrepe nacionalsocialistov in so se pogosto dogajale celo v istih lagerjih in ječah. Medtem ko so poljske oblasti skušale preprečiti vrnitev Nemcev na področja, kjer so živeli pred vojno, se je istočasno pričenjal izgon tistih Nemcev, ki niso utegnili ali hoteli bežati. Naselja, v katerih so še živeli Nemci, so obkolili miličniki, ki so jih pozvali, naj čim hitreje vzamejo s seboj nekaj malega za na pot, ter jih prisili marširati do nove meje z Nemčijo. Ker pa je večina mostov bila porušena ali jim Rdeča armada ni dovolila prehoda, so Nemci morali pešačiti zelo daleč in večinoma v popolnem kaosu. Tisti, ki jim je uspelo doseči Frankfurt na Odri, so se znašli v mestu, kamor so se neprestano zatekale nove kolone izgnancev in kjer ni bilo, ker ni moglo biti, ne kruha, ne zatočišča, kjer bi lahko spali ali si vsaj odpočili. Tri velesile, ZDA, Sovjetska Zveza in Velika Britanja so konec julija 1945 med pots-damsko konferenco izrecno določile „transfer" Nemcev, ki so se še nahajali na Poljskem, na Češkoslovaškem ter na Madžarskem v štiri zasedbene zone Nemčije. „Transfer" naj bi se vršil „človekoljubno". To v teoriji. Praktično pa še preden je zavezniška kontrolna komisija dala direktive, kam naj bi Nemce poslali, je do novembra 1945 bilo izgnanih iz Poljske preko Odre 400.000 Nemcev, in sicer pod istimi strašnimi pogoji. Leta 1946 je z vlaki, organizirami izrecno v ta namen, bilo izgnanih dva milijona ljudi. Šele naslednje leto so izgnali tiste Nemce, ki so jih bili zadržali za prisilna dela. Leta 1950 je živel na Poljskem še milijon 200.000 Nemcev, izgnanih je bilo kakih 8 milijonov, pogrešanih pa več kot milijon 600.000. Slednji so verjetno umrli med begom ali kako drugače. Skozi ves srednji vek je Poljska morala odstopati lastna področja Nemcem in Rusom. Poljska je bila štirikrat popolnoma razdeljena ter pod nemško oziroma rusko zasedbo, tako da ni več eksistirala kot država. Vedno znova je poljskim patriotom uspelo pridobiti zase to ali ono področje, od koder so skušali združiti poljske brate, pogosto s krvavimi vstajami. Četrta delitev se je zgodila z napadom na Poljsko, ki je sprožil drugo svetovno vojno, in spet so bili Nemci in Rusi zasedbena oblast. In tudi tokrat so Poljaki, kot v preteklosti, plačali strahoten krvavi davek, zato da bi bili zedinjeni v lastni državi. Ni se čuditi, če je duševna dediščina te stoletne krvave zgodovine učinkovala tudi leta 1945 ob koncu vojne in po njej. Veliko število ubežnikov in izgnancev ima svoj izvor v kruti rasistični politiki tretjega rajha. Med govorom pred Reichstagom (nemškim parlamentom) 6. oktobra 1939 je Hitler med drugim izjavil: "Cilj in naloge, ki izhajajo iz razkroja poljske države so, v kolikor zadevajo nemško sfero interesov, naslednji: 1. Postavitev take meje rajha, ki naj ustreza zgodovinskim, etnografskim in gospodarskim danostim ... ter 5. Najvažnejša naloga: nov red etnografskih razmer, se pravi tako preseljevanje narodnosti, da bi na koncu razvoja dosegli jasnejše ločnice, kot smo jih imeli do zdaj". Nacionalsocialisti so želeli doseči čisto ideološko rešitev. Ta je temeljila bistveno na biološko-rasnem konceptu. Odredbo za „Utrditev nemške narodnosti" 7. oktobra 1939 poveri rajhskomisarju pristojnost za dokončni povratek domov Nemcev iz Reicha in pripadnikov nemških manjšin v tujini, za izključitev škodljivih vplivov tujerodnih prebivalcev, ki bi predstavljali nevarnost za rajh, ... za zgradnjo novih nemških naselitvenih področji s pomočjo preseljevanja ... " Nove nemške meje so se na ta način premaknile do 200 km na vzhod in obsegale 188.000 kvadratnih kilometrov. Od vključenih 9,5 milijonov prebivalcev so dve tretjini tvorili Poljaki. Vseljevanje Nemcev iz zasedenih področji je doseglo velike dimenzije. Istočasno so seveda Poljaki bili izseljeni proti vzhodu, so torej bili izgnanci v lastni državi ali so bili likvidirani. Ravno tako so bili žrtve masovnega izseljevanja proti vzhodu Poljaki iz teritorja pod sovjetsko zasedbo. Novi Nemci na Poljskem so na koncu vojne zgubili, rekel bi, drugič vse in so ali bežali z velikimi izgubami ali veliko pretrpeli zaradi maščevanja Poljakov. Sam sem imel kot pomočnico na delovnem mestu pri Siemen-su zelo izobraženo gospo Förster, ki je morala skupaj z možem najprej zapustiti vse v Besarabiji, ker sta bila nasilno preseljena v Poznan na Poljskem, po končani vojni sta pa od tam pribežala brez vsega na Zahod. Srečna sta bila, da sta ostala pri življenju. Ko je decembra 1970 prišlo v Varšavi do podpisa pogodbe, ki je razjasnila osnovne pogoje za normalizacijo odnosov med obema državama, poljski predsednik vlade, Jožef Cyrankiewicz, ki je preživel Mauthausen, ni zamudil priložnosti, da bi poudaril, da se njegova stranka zaveda, da v imenu Zvezne republike Nemčije podpisuje človek, ki je že, ko so fašisti prevzeli oblast, razumel, do kakšnega neizmernega zla bo zaradi tega prišlo za nemški narod, za evropske narode na splošno, za mir v svetu. V svojih spominih je Brandt zapisal, da je na to takole odgovoril: Zavedam se, da še tako važen dokument ne bo nikoli mogel zapolniti brutalno izkopanih jarkov. Razumevanja ali celo sprave ne bi mogla zaukazati nobena vlada; dozoreti morata v srcu ljudi na obeh straneh. In je nadaljeval: Moja vlada sprejema potek zgodovine, naša vest in uvid sta nas privedla do zaključkov, brez katerih bi danes ne bili tukaj. Teren za spravo je bil dokončno zglajen. Poštena in odločna roka nemške zunanje politike je odtlej vselej izvolila za državnega predsednika človeka, ki je bil sposoben in voljan nadaljevati po začeti poti. Sedanji predsednik Zvezne republike Nemčije Horst Köhler je bil konec maja 2009 potrjen z veliko večino glasov že v prvem glasovanju za drugo mandatno dobo, kar je najboljši dokaz za njegovo priljubljenost. Njegovi starši so se morali med drugo svetovno vojno tudi izseliti iz Besarabije na Poljsko, zato da bi pomagali ponemčiti tisti del Poljske, ki si ga je veliki rajh prisvojil in od koder so bili izgnani poljski kmetje, domačini. V Skier-bieszov/Heidensteinu na Poljskem se je rodil današniji predsednik nemške države. Kako važna država je Poljska za predsednika Kö-hlerja, je razvidno iz dejstva, da je po ponovni izvolitvi bila cilj njegovega prvega uradnega potovanja v inozemstvo. Na vprašanje novinarja Gazjete Wy-borcze v Varšavi, kako je njegovo poreklo vplivalo nanj, je preprosto odgovoril: „ Moji starši so bili Nemci iz Besarabije, ki so po paktu med Stalinom in Hitlerjem morali zapustiti domovino. Nemški okupatorji so jih prisilno izselili na Poljsko... zame pomeni to, da nobena vojna ne sme več izhajati iz nemškega teritorija, da je treba priznati nemško odgovornost za zločine nacizma in se obvezati za delovanje v prid evropske združitve. Moje poreklo učinkuje tako, da sem občutlijv za poljsko—nemške odnose ter za nemško-poljsko spravo". Na tretje vprašanje intervjuja, zakaj je - v nasprotju z mnogimi Nemci, ki so istega porekla - večkrat poudaril, da ne spada v nobeno združenje izgnancev (Vertriebene) odgovoril: „Zgodovino moje družine sta zaznamovala preselitev in beg, ne izgon. Zaradi tega se ne čutim kot izgnanec... " Erlangen, 24.08.09 i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 6. 9. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Draga Danes poteka zadnji dan 44. Drage. Zaporedna številka je velika in sama po sebi priča, da je ta pogumna pobuda iz šestdesetih let postala že tradicija, ki pa se stalno spreminja in izpopolnjuje v obravnavanju problemov Slovencev in kristjanov. svojo kritičnost do diktatur in režimov realnega socializma. Celo v demokratičnem taboru v zamejstvu so organizatorji naleteli na nasprotovanja in sum-ničenja: prvič se je na Tržaškem zgodilo, da si je krščansko usmerjeni krog laikov upal stopiti v ospredje in glasno šen nerodnež se je kdaj pojavil, a ga nismo zavrnili. V glavnem je le malokdo izkoristil to svobodo za bolj grob poseg, zaradi česar se nam ni bilo treba nikoli opravičevati. Za režim v matici pa je bila ta svoboda nevarna in nesprejemljiva, poleg napadov v časopisju je kmalu prišlo do nagajanja in pravega bojkota, pritiskov na predavatelje in nekakšne prepovedi nastopanja. Besede so postale vse težje in pritiski ostrejši, udeležencev pa je bilo vedno več. Toda tudi organizatorji smo se znali braniti. Leta 1976 smo študijske dneve prenesli iz Drage v Finžgarjev dom oziroma na vrt Marijanišča na Opčinah. Tako je naša prireditev postala dostopnejša. Vasica Draga v dolinski občini, kjer se je zvrstilo prvih deset študijskih dni, je bila za mnoge udeležence bolj privlačna, in-timnejša, a obenem tudi odmaknjena, struktura, s katero smo razpolagali, pa je bila očitno premajhna in neustrezna. Hoteli smo iz Drage narediti množično zborovanje, ki bi močneje odmevalo v slovenskem prostoru. Da bi zaščitili predavatelje in same sebe, smo postali tudi zelo konspirativni in smo zamolčali imena nastopajočih do zadnjega dne. To je imelo svoj učinek, zanimanje pa je naraščalo. Nekdo je posrečeno zapisal, da se je vsako poletje temperatura v slovenskih krogih močno zvišala ob bliža-nju Drage. Informatorjih vseh sort so mrzlično poizvedovali po predavateljih, Mnogi izmed prvih mož Drage -in v prvi vrsti njen ustanovitelj Jože Pe-terlin - se gotovo niso zavedali, kakšno mesto bo ta dobila v sodobnem slovenskem dogajanju, toda prevevala jih je kultura upanja, ki je bila vseskozi podlaga njihovemu delu, upanja, da demokracija ni mrtva, da politika ni za vedno zakoličila režimov in meja, da skupni kulturni prostor ni samo lepa fraza, da dialog ni nemogoč, da je sprava možna. Ne glede na to, do kakšne mere so bili cilji in nameni ustanoviteljev doseženi in omenjene vrednote ali življenjske modrosti uresničene, je dosedanji obračun Drage gotovo dragocen in pozitiven, ker so študijski dnevi zanesljivo prispevali k izmenjavanju informacij, pluralnosti mnenj, zorenju izvirnih idej in k odkrivanju ljudi, ki so odigrali pomembno vlogo pri demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Od prve Drage naprej se je ob njenih mikrofonih zvrstilo okoli dvesto štirideset predavateljev in več tisoč di-skutantov, ki so se svobodno spoprijeli s postavljenimi temami in skušali dati svoj doprinos k reševanju problemov, ki nas žulijio. V prvi fazi se je zvrstilo več desetin predstavnikov iz manjšinskih krogov v Italiji in Avstriji (med njimi so bili tudi begunci iz matice) ter uglednih predavateljev iz domovine. Ni bilo lahko začeti: sredstev ni bilo, le malo ljudi je upalo tvegati nastop na prireditvi, ki ni uživala podpore matice, in tudi splošno vzdušje ni bilo naklonjeno pobudam, ki so napovedovale mi pa smo znali molčati, tako zelo, da tudi v pogovorih med sabo nismo izgovarjali imen predavateljev, ampak samo številke, neke vrste šifre. Morda smo pretiravali, res pa je, da nam je to dajalo še več zagona. A to je anekdotika. Drago smo torej prenesli na kraško planoto, ime pa obdržali kot nekak zaščitni znak, ki jamči kontinuiteto. Posrečilo se nam je, iz leta v leto smo rasli in privabljali vse več obiskovalcev, vse delo pa je slonelo na prostovoljnosti in osebnem naporu od priprav prireditvenega prostora do razmnoževanja zbornika, vse tja do priprave zakuske za goste ... Draga je odmevala v vse večji meri in polemike so dobile vse ostrejše oblike, očitali so nam celo, da smo fašisti in da nas plačuje CIA ... nekateri polemi-sti so presegli rob neokusnosti. Tako smo šli naprej, slovenski disidenti so postali vse pogumnejši, presenetili so nas pogumni nastopi Frančka Križnika, Vinka Ošlaka, Franceta Bučarja, Andreja Capudra, v osemdesetih letih smo lahko srečali prve neslovenske goste: škofa Bel-lomija, marksista Stojanovica, pisatelja Matvejevica, Gotovca in Čosica; z velikimi žrtvami smo dobili na Drago prve slovenske Argentince in poslušali iz prve roke ganljiva pričevanja o zvestobi slovenstvu. Tudi oni sami so bili ganjeni nad sprejemom, ki so ga bili deležni. Za vse je bila Draga pravo doživetje. Še bi lahko naštevali in pošteno bi bilo omeniti vse, ki so dali svoj prispevek pri gojenju in ohranjanju demokratične misli med Slovenci, ter se jim zahvaliti, potem pa nas je dogajanje začelo prehitevati, uspeh Solidarnosti na Poljskem in padec berlinskega zidu sta potegnila za sabo ves sistem realnega socializma, ki je očitno slonel na trhlih nogah, Slovenija se je de-mokratizirala in osamosvojila in Draga je dobila potrditev mnogih tez in predlogov, ki so bili iznešeni v preteklih desetletjih. To so potrdila tudi pričevanja mnogih kulturnikov in politikov, ki so se v tistih letih zvrstili na naših študijskih dneh. Z zmago domokracije v Sloveniji je bilo pričakovati, da bo Draga izgubila svoje poslanstvo in pomen. Vsi smo mislili, da bodo Drago nadomestile druge podobne pobude, ki naj bi - kot go- be po dežju - nastale v matici. To se ni zgodilo. Politika si je s propadom socializma nakopala tako hudo nezaupanje med volivci, da si ne more privoščiti prave sproščenosti, ki je potrebna za normalno menjavanje oblasti. Tudi vstop v Evropsko zvezo ni bistveno popravil stanja, ki se izraža z vidno apatijo, nekakšno resigniranostjo nad stanjem, kot bi se nič ne dalo popraviti. Zato Draga še ni izčrpala svojih nalog: zadnja leta je dala Slovencem priložnost razmišljati o tem, kaj pomeni biti ne samo Narod (in utrjevati občutek narodne pripadnosti z zvestobo svojemu jeziku in kulturi), ampak tudi Država, ki pomeni dokopati se do čuta državotvornosti, spoštovati zakone in delati za skupno dobro. Ob tem se Draga stalno vrača k problemom odnosov med manjšinami in matico. To je vprašanje, ki ne bo nikoli dokončno rešeno, ker sproti nastajajo novi problemi. Namen Drage pa je spodbuditi občutljivost osrednjih slovenskih ustanov in institucij za stanje in potrebe slovenskih manjšin in Slovencev v zdomstvu. Vse to, kar smo naredili in kar še delamo, brez kakršnekoli evforije ali samopoveličeva-nja, ki bi ga lahko spodbudila oznaka nekega navdušenega udeleženca, ko je dejal, da je Draga prvi slovenski svobodni parlament. spregovoriti o svoji identiteti, o svoji idejni pripadnosti, o svojem prepričanju v vrednost zahodne demokracije, o svoji zvestobi slovenstvu. Nasprotniki pa so govorili o getiziranju in integralizmu. Kljub vsemu so na prvih Dragah, tja do leta 1971, nastopali tudi ljudje in strokovnjaki iz levega tabora, potem pa so se začela leta hudih polemik in grobih napadov na Drago in njene ljudi. Očitali so ji, da ima politična emigracija prost dostop do njenih mikrofonov, kar izkorišča za grobe napade na režim v domovini. Ena izmed odlik Drage in njena privlačnost je bila prav svobodno nastopanje vsakega posameznika, kateremu nismo ne prej ne kasneje nikoli preprečili dostop do mikrofona. Tudi kak- i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it gorica Dramska skupina PD Standrež bo, v ponedeljek 7. septembra, gostovala v Doberdobu z igro Primorske zdrahe. Gostovanje bo potekalo v doberdob-ski župnijski dvorani s pričetkom ob 20.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled do 11. septembra fotografska razstava "6 za eno ...razstavo". Urnik ogledov: od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 ure. PD Štandrež prireja v nedeljo 13. septembra enodnevni izlet na Dolenjsko (Stična - Muljava - Pleterje). trst V nedeljo 6. septembra, v sklopu 44. študijskih dnevov DRAGA 2009, bo na prireditvenem prostoru v parku Fin- žgarjevega doma ob 9.00 mons. Ravi-gnani daroval sv. mašo. Ob 10.00 uri bo sledilo predavanje dr. Edvarda Kovača na temo "Postkrščanska era ali vek novega krščanstva". Ob 16.00 bo predavanje dr. Mateja Makaroviča na temo "Slovenija, Evropa in globalizacija". vabi na priložnostni koncert v okviru zborovske revije Primorska poje 2009, ki bo v soboto, 12. septembra, v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nastopili bodo: MoPZ župnije Sv. Štefan - Vipava pod vodstvom Marka Fabčiča, CMePZ Zvon - Pod-beže (Ilirska Bistrica) pod vpodstvom Damjane Kinkela, MePZ Angelski spev - Otlica (Predmeja) pod vodstvom Katarine Vidmar in Združeni zbor ZCPZ - Trst pod vodstvom Edi-ja Raceta. Zbori bodo posamezno izvedli lasten nabožni program, skupno pa bodo zapeli Venturinijevo Slovensko mašo v čast Bazoviškim junakom. Slovenci v videmski nadškofiji: hvala mons. Brollo! Slovenci iz videmske nadškofije se zahvaljujejo mons. Pietru Brollu za vse kar je naredil za slovenske vernike v letih, ko je vodil videmsko cerkev. Slednja se razteza na področju, kjer prebivajo tri velike evropske kulture slovanska, latinska in germanska, kar je še posebno bogastvo, ki zadobi znotraj cerkvene tradicijo posebno mesto. Preko verskega in zakramentalnega življenja, ki se razvija v sklopu cerkvenega občestva, dobiva različnost kultur in jezikov priviligirano pot ohranjanja in razvoja. To je dolga leta veljalo tudi za vse slovenske vernike v vid-meski nadškofiji, ki so, preko ohranja-ja cerkvenega izročila, ohranili svojo kulturo in jezik. Mons. Brolo je bil temu aspektu še posebno pozoren. Obenem Slovenci iz videmske nadškofije pozdravljajo novega nadškofa, mons. Andrea Bruna Mazzocata in upajo, da bo tudi on znal biti pozoren tem kulturnim značilnostim, ki krasijo videmsko cerkev. KULTURNI Št. 166 -u .M. Nedelja, 6. septembra 2009 Slovenska deželna knjižna izložba ZSKD S pokroviteljstvom SKGZ 26. september je Svet Evrope razglasil Evropski dan jezikov, ob tej priložnosti smo se na ZSKD-ju odločili, da obeležimo ta dan s posebnim knjižnim sejmom članic ZSKD, ki bo potekal v petek, 25. septembra 2009 na dvorišču KB Centra na Verdijevem Korzu, 51 v Gorici od 15. do 19. ure. Članice ZSKD -ja bodo predstavila knjižne novosti, publikacije, CD-eje, DVD-eje in knjižne uspešnice iz prejšnjih let. Čaka vas tudi pester spremljevalni program. Poleg sejma: bomo spoznavali nove člane, utrjevali že obstoječa prijateljstva, snovali skupne pobude, iskali koščke mozaika ...??? ob 18. uri debatna kavarna na vrtu KB Centra ob 19.30 koncert skupine BK evolution iz Benečije. Zagotavljamo prijetno druženje in klepet. Prisrčno vabljeni !!! BK evolution Davide Tomasetig (bas kitara), Alessandro Bertossin (kitara), Luca Clinaz (bobni), Anna Bernich (harmonica), Davide Klodič (klavir) in Igor Cerno (glas). http://www.rtvslo.si/nlp/galerija.php?op=show&id=15773 - http://www.youtube.com/watch?v=gwqzMBw5QV8 agenda 39. izvedba Mednarodne likovne kolonije Monošter - Szentgotthard (Madžarska) Od nedelje 23. do sobote 29. avgusta se je v madžarskem mestecu Monošter odvijala 39. izvedba Mednarodne likovne kolonije. Letošnje kolonije, ki jo je priredila Zveza Slovencev na Madžarskem v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev iz Italije, s Slovensko prosvetno zvezo iz Avstrije in z Osnovno šolo Vuzenica iz Slovenije se je udeležilo 25 otrok med 11. in 15. letom starosti. Otroke iz Italije, Avstrije, Slovenije in Madžarske je čakal pester program, ki je v jutranjih urah predvideval likovne delavnice pod mentorstvom treh slovenskih mentorjev. Špela Kotnik iz Celja je vodila delavnico mozaika, z Igorjem Vitrihom so udeleženci izdelali zmaje, Emil Kosič iz Vu-zenice pa jih je izzval k slikanju mestnih izsekov Monoštra. V popoldanskih urah so organizatorji poskrbeli za alternativne dejavnosti. Otroci so si ogle- dali Monošter, ogledali film Porabje noč in danes, obiskali uredništvo časopisa Porabje in radia Monošter. V torek 25 avgusta so se šli kopat v Terme v Mo-noštru, v četrtek pa jih je čakal izlet v slovenske vasi v Štefanovcih, Andovcih in Verici-Ritkavci, kjer so si ogledali različne kulturne in krajevne znamenitosti. Petek 28. avgusta je bil posvečen celodnevni ekskurziji slovenskega Prek-murja. V Lemerju so obiskali lončarja Štefana Zeljka, s katerim so v teku jutra imeli tudi delavnico. Po kosilu je sledil izlet po Goričkem in na Tromejnik. V soboto zjutraj pa se je vršila zaključna prireditev v Slovenskemu domu v Monoštru, kjer so bili razstavljeni izdelki, ki so jih otroci ustvarili med tednom v delavnicah. Naslednje leto, ob njeni štirideseti izvedbi, se bo kolonija vršila v Sloveniji, v Vuzenici. Štefan Turk Najlepša je bila delavnica mozaika. Kraji so zelo lepi, a je preveč komarjev. Alexandra Marussi. Najbolj mi je bila všeč delavnica mozaika, vendar tudi druge delavnice so bile res zanimive. Ivan Persoglia Kopanje v termah je bilo super, pri delavnicah sem se najbolj zabaval med ustvarjanjem mozaika. Spoznal sem tudi nove prijatelje. Philip Müller Kolonija je bila lepa. Najbolj mi je bila všeč delavnica mozaika. Spoznal sem nove prijatelje, med katerimi Ivana in Philipa. Juri Dorgnach Najlepša delavnica mozaika. Čudovita skupina in lepi izleti. Ilaria Bergnach Najlepše je bilo izdelovati zmaje. Še lepše bi bilo, če bi se vsak dan kopali. Nikita Sosol Slovenska deželna knjižna izložba članic ZSKD V petek, 25. septembra 2009 od 15. do 19. ure na dvorišču KB Centra v Gorici. K sodelovanju vabimo vsa društva, ki so v zadnjih letih izdala knjige, publikacije, CD-eje, DVD-eje idr. Rok za dostavo seznama gradiva je 10. september 2009, gradivo pa bodo društva dostavila najkasneje do 19. septembra na goriški sedež. Odbor za proslavo Bazoviških junakov vabi na osrednjo spominsko prireditev na Bazoviško gmajno danes, 6.9.2009 ob 15. uri. Kulturno društvo I. Trinko vabi na Potovanje z Romi Petek, 11.9.2009 ob 19. uri otvoritev razstave v Beneški galeriji v Špetru:Bar-bara Tomasino: Ke se boji ta černa moža? Ob 20. uri v Slovenskem kulturnem centru predstavitev knjige Pino Pe-truzzelli: Non chiamarmi zingaro Sobota, 12.9.2009 ob 10. uri v občinski dvorani v Špetru okrogla miza: Romi v Italiji in Sloveniji: jih poznamo? Ob 20.30 v telovadnici v Lesah (Grmek) brezplačni koncert cigansko etno skupine LANGA in Murske Sobote Ponudba gledališke predstave "Krčmarica" v izvedbi tečajnikov gledališke šole Studio Art: ZSKD sprejema prijave društev, ki bi želela gostovati predstavo. Slednja traja približno 75 minut. ZSKD sprejema prijave in nudi informacije. Praznik zborov "CORI IN FESTA" v organizaciji pokrajinskega in deželnega zborovskega združenja USCI bo 20. septembra 2009 v kraju Sacile (PN). Med več kot tridesetimi zbori bo na dveh koncertih nastopila Lonjerska pevska skupina »Tončka Čok« pod vodstvom Manuela Purgerja. Zborovsko srečanje se bo zaključilo s skupnim koncertom vseh nastopajočih na ljudskem trgu v Sacileju. Nativitas 2009 ZSKD sprejema do 30. septembra 2009 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Vsak zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Letošnja novost: zbor/društvo lahko prijavi tudi sveto mašo, pri kateri poje, če meni, da ima ta posebno umetniško vrednost. Ostale informacije in prijavnice nudi ZSKD. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu 22 + Nedelja, 6. septembra 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Igrajmo se po starem - Škulje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec: Sonja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.20 7.00 9.25 9.50 10.10 12.30 13.30 14.00 16.30 16.35 19.00 20.00 20.40 21.30 23.30 0.35 1.30 Aktualno: Quello che Nan.: La nuova famiglia Addams Aktualno: Sabato & Domenica Estate Aktualno: Easy Driver Speciale Estivi Aktualno: A Sua immagine Sv. maša, sledi Angelus Aktualno: Linea verde Estate Dnevnik Variete: Varieta Dnevnik L.I.S. Aktualno: Benetke - zgodovinska regata Nan.: Il commissario Rex Dnevnik in športne vesti Variete: Supervarieta Film: Sister Act 2 - Piu svitata che mai (kom., ZDA, '93, r. B. Duke, i. W. Goldberg, M. Smith) Dnevnik, sledi Speciale Tg1 Aktualno: Nuove regole per l'eco-nomia globale Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 6.10 6.25 6.35 6.45 7.00 7.40 8.00 8.20 8.40 9.05 11.30 13.30 13.40 13.45 15.45 16.05 17.30 18.00 18.10 19.30 21.00 21.45 23.20 1.00 Aktualno: Cercando cercando Dok.: Viaggio nella natura danese Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: L'avvocato risponde estate Aktualno: Inconscio e magia Nan.: Girlfriends Nan.: Amore e patatine 9.00, 10.30, 13.00, 20.30 Dnevnik Nan.: Le cose che amo di te Nan.: The class - Amici per sempre Variete: Cartoon Flakes Film: Grosso guaio a River City (kom., ZDA, '06, r. F. McDougall, i. A. Michalka) Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Šport: Odbojka, EP, Italija - Srbija Šport: Numero Uno Nan.: Streghe Nan.: Due uomini e mezzo Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Shaolin Soccer - Arbitri, ri-gori e filosofia zen (kom., Hong Kong/ZDA, '01, r. S. Chow, i. P.T.Y.) Talent Show: X Factor Nan.: N.C.I.S. Nan.: Harper's Island Šport: La domenica sportiva Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 7.00 8.00 9.50 11.25 12.00 12.25 12.55 13.25 14.00 14.30 14.45 14.50 16.40 18.05 18.55 20.00 20.20 21.00 22.50 23.05 0.50 Aktualno: Fuori orario Aspettando è domenica papà E' domenica papà Film: Appuntamento in Riviera (kom., It., '62, i. T. Renis, Mina) Aktualno: Speciale Tg3 Premio Letterario Viareggio 2009 Dnevnik in športne vesti 1.00 Aktualno: TeleCamere Salute Aktualno: Okkupati Aktualno: Passepartout 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg 3 Saluteinforma Dnevnik L.I.S. Film: Spara forte, più forte...non capiscol (kom., It., '66, i. M. Mastroianni, R. Welch) Šport: Atletika Šport: 90° Minuto Vremenska napoved Variete: Blob Aktualno: Pronto Elisir (v. M. Mirabella) Aktualno: Presadiretta Deželni dnevnik Film: Fascisti su Marte (kom., i. C. Guzzanti, A. Blarzino) Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Nan.: Caro maestro 2 8.55 Nan.: Nonno Felice 9.30 Dok.: FVG da Cormons a Trieste 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio 14.50 Film: Tarzan l'uomo scimmia (pust., ZDA, '59, r. J.M.Newman, i. D. Miller, C. Danova) 15.25 Dnevnik - kratke in morske vesti 16.20 Film: La stangata (kom., ZDA, '73, r. G.R.Hill, i. P. Newman, R. Redford) 17.05 23.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 22.50 Film: Apocalypse Now (voj., ZDA, '79, r. F. Ford, i. M. Brando, R. Du-vall, Martin Sheen) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Film: L'eredita (dram., ZDA, '97, r. B. Roth, i. C. Shayne, B. Dau) 10.00 12.00, 17.10, 22.20, 0.30 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 10.50 Film: Amore a prima vista (kom., ZDA, '94, r. N. Jewison, i. M. To-mei, R. Downer) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in Okusi 13.40 Nan.: Dalida (It./Fr., '04) 16.00 Film: Jerry Maguire (kom., ZDA, '96, r. C. Crowe, i. T. Cruise, C. Gooding) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Paperissima Sprint 21.30 Film: Un coccodrillo per amico (kom., It., '09, r. F. Marra, i. M. Bol-di, M. Mattioli) 23.30 Film: Panic Room (triler, ZDA, '02, r. D. Fincher, i. J. Foster, K. Stewart) O Italia 1 7.00 Nan.: Hercules 7.50 Risanke 10.45 12.15 Šport: Motocikliyem, Gran Prix v San Marinu 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 15.55 Film: Grosso guaio a Chinatown (pust., ZDA, '86, r. J. Carpenter, i. K. Russell, K. Cattrall) 16.40 16.40, 20.00, 21.55, 0.05 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 18.00 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: X-Men (fant., ZDA, '00, r. B. Singer) 21.00 Film: X-Men - Conflitto finale (fant., ZDA, '06, r. B. Ratner) 23.10 Film: Ultraviolet (kom., ZDA, '06, r. K. Wimmer, i. M. Jovovich) 1.00 Šport: Svetovno prvenstvo v bok- ^ Tele 4 6.25 Variete: L'eta non conta 7.00 Film: Omicidio ('30, r. A. Hitchcock) 8.35 Dok.: Monte fiore conca 9.40 Šport: Super Sea 10.25 Salus TV 10.35 Musa TV 10.40 Italia economia 10.50 Koncert: Grado prega cantando 12.00 12.25 12.50 13.10 13.35 14.00 14.30 15.10 16.20 17.30 19.15 21.15 23.10 0.30 Prenos sv. maše Aktualno: Aria di casa Aktualno: Rotocalco ADNKronos Variete: Village Aktualno: Antichi palazzi nel FVG Camper magazine Campagna amica Koncert: Bach in Vivaldi - Due mondi a confronto Dok.: Kitajska Risanke E domani e lunedi Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 4 (akc., '92, r. L. Ludman, i. R. Williams, D.D. Field, C. Alan) Incontri al caffe de La Versiliana Film: La sposa era bellissima (dram., '86, r. P. Gabor, i. A. Molina, S. Sandrelli, M. Ghini) LA 7.15 9.10 9.25 11.15 12.00 12.30 13.30 16.00 17.50 20.00 20.30 21.30 23.40 0.30 La 7 Film: Carmela e una bambola (kom., It., '58, r. G. Puccini, i. M. Alassio, N. Manfredi) Aktualno: La settimana Film: Ritorno alla quarta dimen-sione (fant., ZDA, '85, r. J.R.Betuel, i. J. Stockwell, F. Sbarge) Šport: Superbike 15.25 Šport: Motociklizem, VP v Nemčiji Dnevnik in športne vesti Film: Buonanotte...avvocato! (kom., It., '55, r. G. Bianchi, i. A. Sordi, G. Masina) Film: Assassinio al galoppatoio (krim., V.B., '62, r. G. Pollock, i. M. Rutherford) Film: Giorni di gloria... giorni d'amore (dram., ZDA, '91, r. M. Ry-dell, i. J. Caan, B. Midler) Dnevnik Resničnostni show: S.O.S. Tata Dok.: Missione natura (v. V. Venu-to) Nan.: Cold Squad Nočni dnevnik - sledi Sport 7 baletnih plesalcev 23.35 Film: Notranjosti Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.10 Glasb. odd.: In orbita 14.40 Šport: Košarka, EP (posnetek) 16.10 Glasb. odd.: Tribute to Jimi Hen-drix 17.10 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.30, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.20 Šport: Atletika 21.40 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 22.45 Odbojka: EP (M), finale, povzetek 23.45 Glasb. odd.: Tartini festival 0.30 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 23.00 Videostrani 16.00 Hrana in vino 17.00 Kasaške dirke (pon.) 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mala potepanja (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Asova gibanica 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Koncert na vranskem: Alfi Nipič (pon.) (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 8.55 Šport Špas (pon.) 9.25 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 9.55 Sv. maša 11.00 Kult. odd.: Izvir(n)i 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Festival Graška Gora 2009 (pon.) 14.30 Domači ansambli 14.55 Prvi in drugi (pon.) 15.25 Nad.: Skrivnostni zaklad Troje (pon.) 17.00 23.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Koncert: Neisha s Simfoniki RTV SLO (posnetek) 18.15 Bilo je... 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Slovenska popevka 2009 22.25 Intervju: Peter Kolšek 23.45 Film: Statisti 1.05 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 6.9.1991 (pon.) 1.35 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji (pon.) (T Slovenija 2 6.30 1.10 Zabavni infokanal 8.50 Skozi čas 9.00 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 6.9.1991 (pon.) 9.30 Poletni mozaik: Hipnoza (pon.) 10.00 29. Srečanje tamburašev in man- dolistov Slovenije 11.10 Med valovi (pon.) 11.40 Slovenski magazin (pon.) 12.05 Turbolenca (pon.) 13.30 Canberra: SP v gorskem kolesarstvu, posnetek 13.55 Izmir: EP v odbojki (M), Slovenija - Grčija, prenos 16.00 Atletika: Zlata liga, posnetek iz Bruslja (pon.) 18.15 Film: Skozi rožnata očala 20.00 Dok. serija: Sanjska potovanja 20.50 Nad.: Razsodnost in rahločutnost 21.40 Nad.: Pokvarjena dekleta (zadnji del, pon.) 22.35 Na utrip srca 22.35 Državno baletno tekmovanje 2009, reportaža (pon.) 22.50 9. Tekmovanje mladih slovenskih radio trst a 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Draga 2009; 17.00 Kratka poročila, sledi Draga 2009; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 7.45 Kmetijski nasvet; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Radio je živ; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... radio koper (italijanski program) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)ob-vezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glas- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. 9. 2009) Vodoravno: Jakec, kilometer, orada, akademija, ein, rarog, cepec, Ljubljana, Erik, O. O., va rani, Ta, apartma, in, tron, Hrovatin, NAP, era, matrica, krarica, kastor, to, Kea, okolje, asTenik, Nika, Pale, ček, Stani, omikron, nitrat, Er, icika, tolovaj, Enij, Titjanov, UNI, elastika, Adra, as, San, K. I da, A. N.; na sliki: Monica Hrovatin. bo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. slovenija 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Dela se boste lotili spočiti in polni novih idej. S svojo pripravljenostjo in pozitivnim odnosom boste dvignili moralo in motivacijo tudi pri sodelavcih. Nikar se preveč ne zaženite v delo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu vas bo prijetno presenetila podpora sodelavcev. V kolektivu se boste odlično počutili. Ste v zelo ustvarjalnem obdobju. Dolgo časa boste zdržali pri delu. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ko sedete k delu, ste izmučeni v pol ure, kadar pa pred vami ni posebnih obveznosti, kar prekipevate od energije. Čeprav se poletje končuje, ste željni svobode in zabave. RAK 22.6.-22.7.: Zadnje čase «« veliko sanjarite. Vseh svojih želja ne boste mogli uresničiti v kratkem roku, zato se oborožite z veliko potrpljenja. V krogu svojih domačij vam bo zelo toplo in prijetno! T^e LEV 23.7.-23.8.: Vajeni ste, da (^^r se težav lotite aktivno in jih poskušate rešiti v čim krajšem času. Tokrat kljub vloženim naporom rezultati ne bodo takoj vidni. Delovni teden boste preživeli zelo dinamično. DEVICA 24.8.-22.9.: Sonce v ^^ vašem ozvezdju vam prinaša vitalnost in vnemo za delo. Še posebno z veseljem se boste lotili urejanja svojega domovanja, saj boste imeli dober občutek za estetiko. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu si boste znali izboriti nekaj več časa zase, saj vam bo zelo prijalo, če boste lahko sem ter tja malce sami. Vzemite v roke knjigo in uživajte v miru in dobrem branju. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Službene obveznosti vam bodo v breme. Če se boste dela lotevali z odporom, se boste še teže prilagajali novostim in spremembam. Ne nalagajte si večje odgovornosti! Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu vas čaka veliko dela, a ga boste opravili z levo roko. V prihodnjem tednu boste učinkoviti. V prostem času boste zelo družabni, zato ne obsedite sami doma. KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem tednu boste nase zaradi nekih dogodkov zelo ponosni. Proslavite to in se veselite lepih občutkov. Ljubezen: partner ima včasih občutek, da vidite le svoje potrebe! f « VODNAR 21.1.-19.2.: Občutek imate, da vas nihče ne razume. Z glavo skozi zid ne boste prišli, zato bo najbolje, da kar sami poskrbite zase in ne računate na druge, da vas bodo razumeli. Denar: dobro! RIBI 20.2.-20.3.: Jezi vas, ker sodelavci prelagajo svojo odgovornost na vaša ramena. Čeprav je res, da nekaterih stvari ne morete spremeniti, lahko poskrbite tako, da delate v skladu s svojimi zmogljivostmi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. septembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Čuki - Mal naprej pa mal nazaj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 4 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Pretty Woman (kom., ZDA, '90, r. G. Marshal, i. R. Gere, J. Roberts) 23.35 Aktualno: E la chiamano estate 2009 1.30 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.20 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Variete: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '05, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Numb3rs 15.30 Nan.: Las Vegas 16.00 Nan.: Alias 17.00 Nan.: 90210 17.45 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti, prometne informacije in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: L'ispettore Coliandro 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Aktualno: Stracult Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La storia siamo noi 9.05 Film: 10.000 camere da letto (kom., ZDA, '57, i. D. Martin) 11.00 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Kolesarstvo - Giro della Ro-magna 17.20 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob - Al Lido - Venezia Cinema 2009 20.15 Nan.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok. odd.: Correva l'anno u Rete 4 7.05 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.35 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 17.20 18.55 19.35 20.30 21.10 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 16.30 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Profumo di Caraibi (kom., Fr., '04, i. C. Touzet) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Le verita nascoste (triler, ZDA, '00, r. R. Zemeckis, i. H. Ford, M. Pfeiffer) 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Paradise Road (dram., ZDA/Avstralija, '97, i. G. Close) Nočni dnevnik in Pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Film: Colpo di fulmine (kom., ZDA, '06, r. A. Mastroianni, i. C. Allen) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Doc West (western, It., '08, r. G. Base, T. Hill, i. T. Hill, P. Sorvi-no) Film: American Dreamz (kom., ZDA, '06, r. P. Weitz, i. H. Grant, D. Quaid, Mandy Moore) O Italia 1 6.25 Nan.: Ti presento i miei... 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25, 19.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: iCarly 19.50 Nan.: Cosi fan tutte 20.30 Kviz: Il colore dei soldi (v. E. Papi) 21.10 Film: xXx 2 (akc., ZDA, '05, r. L. Ta- mahori, i. I. Cube, S.L.Jackson) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Nan.: Romazo criminale - La serie (It., '07) 2.00 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled Tiska 8.50 Koncert: Sinfonična glasba, J. Brahms 10.25 Variete: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Village 12.35 Šport: Tractor Pulling 12.50 Aktualno: Aria di casa 13.10 Aktualno: Appuntamenti con i Big... 13.50 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Variete: Udin e Conte 14.40 Klasična glasba 15.40 Dok.: Val Gardena 17.00 Risanke 19.00 Šport: Nogomet, Triestina 20.00 Šport: Nogomet, Udinese 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Incontri al caffe de la Versiliana 22.45 Aktualno: Antichi palazzi della no- stra Regione 23.40 Film: Thunder 1 (pust., '83, r. L. Ludman, i. M. Gregory, A. Sabato, B. Svenson) La 7 6.00 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 23.55 20.10 23.50 Dok. odd.: National Geographic 21.05 Dok. serija: Zakaj demokracija? 22.00 Knjiga mene briga (pon.) 22.20 Film: Krvava poroka Koper Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate Aktualno: Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Le ragazze di Piazza di Spa-gna (kom., It., '52, i. L. Bose) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo - Diario Film: I giorni del commissario Ambrosio (det., It., '88, r. S. Cor-bucci, i. U. Tognazzi) Dok.: La Valigia dei sogni Dok.: Citta criminali 13.45 14.00 14.20 14.50 15.30 16.30 17.05 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.35 22.15 23.25 23.55 (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 9.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Smrkci 9.30 Ris. nan.: Animalija (pon.) 9.55 18.40 Risanke 10.05 Iz popotne torbe (pon.) 10.30 Šport Špas (pon.) 11.00 Kaj vse še pride, pogovor z Ireno Grafenauer (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Izjemne živali 13.40 Druga godba 2008: koncert skupine Orchestra Baobab (pon.) 14.25 Bilo je... Duga godba 1988 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lutk. nan.: Trnovo robidje 16.15 Lutk. nan.: Bisergora 16.30 Nan.: Hiša eksperimentov 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Polemika 20.55 Nan.: Totalna razprodaja (zadnja epizoda) 21.25 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer: Festival Ljubljana 2009 0.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 7.9.1991 (pon.) 1.05 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji {p Slovenija 2 6.30 9.00, 0.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.50 Sobotno popoldne (pon.) 13.30 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 13.50 29. srečanje tamburašev in man- dolinistov Slovenije (pon.) 13.40 Slovenci v Italiji (pon.) 15.20 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 7.9.1991 15.45 Osmi dan (pon.) 15.25 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 16.15 Ars 360 (pon.) 16.30 Slovenski magazin (pon.) 16.55 Prvi in drugi (pon.) 17.20 To bo moj poklic 17.55 Varšava: EP v košarki (M), Slovenija - VB, prenos 8.00 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.30 19.45 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Biker explorer XXI Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola Dok. oddaja: Mednarodna obzorja Vesolje je ... Srečanja v skupnosti Italijanov 22.50 Športna mreža 23.20 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Fanzine Potopisi Košarka: EP, Slovenija - VB, posnetek Pogovorimo se o... Avtomobilizem Minute za ...Eurofest Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 0.30 Videostrani 10.00 Novice 21.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Kultura: Prosti čas ob knjigah in glasbi Glasbena oddaja (pon.) Premor 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek Mozaik Nad.: Jelena radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Iz filmske zakladnice; 12.15 T'rko ljudi, t'rko čudi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Odprta knjiga; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Vtisi s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Radio je živ; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Večer brez kavča. radio koper (italijanski program) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 6. septembra 2009 DNEVNE NOVICE / predsednik republike - V videokonferenci na srečanju gospodarstvenikov Napolitano opozoril »Kriza ni še mimo« RIM - »Gospodarske krize ni konec in bo v prihodnjih mesecih še učinkovala na družbeno tkivo.« Glasno opozorilo je izrekel predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano v videokonferenci na srečanju gospodarskih izvedencev v Cernobbiu. »Zato je potrebno napeti vse sile, da se ne bi vrnili k tistim metodam, ki so povzročile finančno krizo,« je poudaril. Napolitano je govoril tudi o priseljencih, o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, o volilnih kampanjah za evropski parlament, pa tudi o predsedniku evropske komisije Barrosu. Pravica do azila je neodtujljiva, je pritrdil v polemiki s stališči Severne lige. Istočasno pa je ošvrknil tudi politiko Evropske unije do priseljencev. »Prizadevanja evropskih držav za sprejem priseljencev so še preveč omejena, odvisna od zaprtosti posameznih držav. Napolitano se je zavzel za načrt evropskega dometa, ki naj bi zagotovil pravico do zatočišča tistim, ki so tega potrebni. Zato bi morala obstajati več- ja politična volja, večja pripravljenost do iskanja stičnih sprejemljivih točk. Napolitano je potem pozval države Evropske unije, naj razvozlajo vozel Lizbonske pogodbe. Zadeva se vleče že leta, Evropa si ne sme privoščiti, da bi ena sama njena članica zavrgla pogodbo, potem ko so jo njihove vlade slovesno podpisale. Predsednik republike se je obregnil tudi ob evropske volitve. Med volilno kampanjo so nacionalne teme močno prevladovale nad evropskimi, Na ta način bo začelo kopneti zaupanje v evropski parlament in evropske institucije, kar bi bilo zelo hudo, je opozoril. O predsedniku evropske komisije Barrosu je izrekel laskavo mnenje, menil pa je, da bi morali čimprej sprejeti »prave odločitve za prihodnja imenovanja evropskih institucionalnih vrhov ter okrepiti vlogo evropske komisije in evropskega parlamenta. Napolitano je tudi nakazal kako: predsednik naj bi bil stalen za najmanj dve leti in pol. Predsednik republike Giorgio Napolitano ansa odnosi slovenija - hrvaška - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar »S Hrvaško opravili že veliko dela« »O reševanju vprašanja meje pa ga je treba nekaj še opraviti« - Srečanje na sestanku zunanjih ministrov Evropske unije STOKHOLM Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je včeraj ob prihodu na neformalno srečanje zunanjih ministrov EU v Stockholmu povedal, da sta Slovenija in Hrvaška v pogovorih o reševanju vprašanja meje veliko dela že opravili, a da ga je nekaj še pred njima. Poudaril je, da prihajajo bliže dogovoru, o podrobnostih pa niti tokrat ni želel govoriti.Tako je minister odgovoril na vprašanja tujih novinarjev v Stockholmu o tem, kako blizu je dogovor, ki bi Hrvaški omogočil nadaljevanje pogajanj z EU. Na dodatna vprašanja, kaj je tisto, kar je še treba opraviti, je ponovil: »Vemo, kaj hoče Hrvaška, in vemo, kaj mi hočemo, tako želimo to sestaviti skupaj, tako da bomo vsi zadovoljni. O podrobnostih ne govorimo niti doma, tako da naj pri tem ostane.« Ob vztrajanju tujih novinarjev, ali je lahko konkretnejši glede tega, o čem se pogovarjajo in kaj so še preostale glavne ovire do dogovora, je minister poudaril: »Imamo dogovor, da ne govorimo o tem, kaj delamo, dokler ne pridemo do točke, ko bosta obe strani zadovoljni z rezultatom.« »Smo na dobri poti, da najdemo rešitev,« je še enkrat poudaril. O tem, ali bi lahko bila rešitev dosežena do začetka oktobra, ko bo drugi referendum o Lizbonski pogodbi na Irskem, izid katerega mnogi povezujejo z nadaljnjo širitvijo, je odgovoril: »Težko je reči ... Počakajmo, ne prehitevajmo dogodkov.« O napovedi evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bi Hrvaška lahko pogajanja končala do srede prihodnjega leta, če bo rešen problem s Slovenijo in izpolnjeni določeni kriteriji na področju pravosodja in ladjedelnic, je minister Žbogar menil, da je veliko odvisno od Hrvaške. »Delno je to odvisno od tega, ali bomo našli rešitev, a veliko je odvisno tudi od tega, ali bo Hrvaška končala svoja pogajanja,« je dejal. Minister sicer ne izključuje možnosti, da Hrvaška pogajanja konča do srede prihodnjega leta. »Upamo, da se bo to zgodilo,« je dodal. Švedski dnevnik Dagens Nyheter je sicer včeraj objavil pogovor z vodjo slovenske diplomacije, v katerem minister ponavlja, da je premik blizu, da je ozračje pogovorov bistveno boljše kot prej in da je »previden optimist«. V podnaslovu članka pa naj bi Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar kroma v prevodu iz švedščine pisalo, da je »Slovenija na robu tega, da bi popustila v nasprotovanju članstvu Hrvaške v EU, zahvaljujoč švedski tihi diplomaciji«. Minister Žbogar se je na pisanje včeraj odzval z besedami: »To pa je napačna interpretacija tega, kar se dogaja. To, kar se zdaj dogaja, ni popuščanje Slovenije, to je iskanje rešitve, ta- ko da bo lahko Hrvaška nadaljevala in da bomo hkrati tudi mi dosegli to, kar hočemo, se pravi, nekako našli način za rešitev mejnega vprašanja.« »Prvič, jaz tega ne vidim kot popuščanja. Drugič, za zdaj švedsko predsedstvo ni vključeno, mi ga obveščamo, kaj se pogovarjamo bilateralno, so pripravljeni pomagati, ampak za zdaj niso vključeni v ta proces,« je še povedal minister Žbogar. Minister je ponovil tudi, da se bo pogovarjal s hrvaškim kolegom Gor-danom Jandrokovicem, ki se bo sicer udeležil kosila zunanjih ministrov EU; kakor tudi predstavnika preostalih dveh kandidatk za članstvo v EU, vodja turške in makedonske diplomacije. Posebno dvostransko srečanje po njegovih besedah ni načrtovano. »Toda menim, da bova stopila na stran in rekla nekaj besed. V zadnjem času se precej intenzivno pogovarjava in mislim, da bo tudi tokrat priložnost za pregled tega, kje smo,« je dejal. (STA) Na Ohridu skupaj z ladjo utonilo najmanj deset turistov OHRID - Pred obalo Ohridskega jezera je včeraj potonila turistična ladja Ilinden, na kateri je bilo več deset potnikov. Nesreče se je zgodila 200 metrov pred obalo jezera, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.Reševalna akcija je takoj stekla. Prvi so na pomoč prihiteli ljudje iz bližnjega kampa, ki jim je tudi uspelo rešiti nekaj potnikov. Po še nepopolnih podatkih izgleda, da je utonilo vsaj deset turistov, v glavnem bolgarskih državljanov. Ladja je prevažala skoraj dvojno število turistov več, kot dopuščajo predpisi. Tremonti: »Banke ne smejo vladati vladam« LONDON - Na srečanju gospodarskih ministrov držav G20 se je italijanski gospodarski minister Giulio Tremonti obregnil ob bančni sistem in bančnike. Povod za oceno so bili še vedno bajni zaslužki bankirjev in menedžerjev. »Ni mogoče, da banke ukazujejo nad vladami in nad politiko!« je poudaril. »Ni logično, da so banke večje od samih vlad, kajti, ko se banke znajdejo v krizi, se ta kriza razširi tudi na vlade. Bančni zavodi so ob zadnji krizi prejeli mnogo javnih prispevkov, niso pa priskočile na pomoč podjetjem, ki so ta zaprosila za posojila. Banke morajo biti v službi ljudi, ne pa ljudje v službi bank,« je podčrtal. Ob takem stališču ni čudno, da je Tremonti pozdravil osnutek dokumenta G20 o omejitvi plač me-nedžerjev. Po tem dokumentu bi se morali menedžerji v primeru slabega delovanja bančnih zavodov odreči delu dohodkov. Ta ukrep naj bi izvedli postopoma, tako bi v nekaj letih vendarle uredili denarni status menedžerjev. Do smrti zbil zdravnika in pobegnil RIM - Z avtomobilom je povozil moškega, nato zapustil svoj BMW nekaj sto metrov od kraja nesreče in zbežal. Ko so ga karabinjerji izsledili, so začuda ugotovili, da je sin policijskega agenta. Nesreča se je pripetila v jutranjih urah v rimski periferiji. BMW je silovito zadel v 77-letnega zdravnika Carmela Pillitterija in ga zbil do smrti. Voznik je pobegnil s kraja nesreče, karabinjerji pa so ob truplu našli vzvratno ogle-dalce avtomobila. Ko so po nekaj urah v neki bližnji ulici odkrili BMW, so takoj ugotovili, da je bil vpleten v nesrečo. Kmalu nato so izsledili krivca nesreče, 30-letnega moškega, sina policijskega agenta. Opravili so alkotest in test za odkrivanje drog, a oba sta bila negativna. afganistan - Dan po pokolu, v katerem je umrlo 90 ljudi Zunanji ministri EU obsojajo napad Edinole nemški zunanji minister Franz Josef Jung je opravičil obsreljevanje (ker so napad odredile nemške enote) STOCKHOLM - Več zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je na neformalnem zasedanju v Stockholmu obsodilo petkovo obstreljevanje zveze Nato v Afganistanu, v katerem je bilo ubitih na desetine ljudi. Nemški obrambni minister Franz Josef Jung pa je medtem za včerajšnjo izdajo časnika Bild obstreljevanje zagovarjal kot upravičeno. Natova letala so v noči na petek napadla dve cisterni z gorivom, ki so jih v pokrajini Kunduz na severu Afganistana pred tem zajeli talibani. V napadu naj bi bilo ubitih do 90 ljudi, večinoma upornikov, a tudi civilistov, ki naj bi jim talibani delili gorivo iz cistern. Incident že preiskujejo Isaf, Združeni narodi in delegacija afganistanske vlade. Cisterne so bile namenjene nemškim enotam Isafa v Kunduzu in tudi napad so odredile nemške enote. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je ocenil, da je bilo obstreljevanje »velika napaka«, ki terja temeljito preiskavo in sankcioniranje odgovornih. »Z Afganistanci moramo sodelovati, ne pa jih obstreljevati,« je še dejal, na vprašanje, kdo je po njegovem kriv za incident, pa je odgovoril le, da o tem on ne bo sodil. Tudi vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je obstreljevanje danes obsodil in zahteval preiskavo. »To je velika tragedija. Mislim, da jo je treba nemudoma preiskati,« je prav tako menila evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner. K nujni preiskavi dogodka je že v petek pozval tudi britanski zunanji minister David Miliband. Tema pogovorov zunanjih ministrov je bil sicer predvsem položaj v Afganistanu po avgustovskih predsedniških volitvah. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Javier Solana je dejal, da želi EU narediti več za civilno obnovo Afganistana, za to pa je potrebna čim hitrejša objava rezultatov volitev in oblikovanje nove, učinkovite in neskorumpirane vlade. Trenutno pa mora EU počakati na odločitev afganistanskih oblasti glede očitkov o kršitvah in ponarejanju volilnih rezultatov. (STA) Konvoj nemških vojakov v Kunduzu ansa w / ŠPORT Nedelja, 6. septembra 2009 2 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 77S6300 fax 040 77241S sport@primorski.eu odbojka - 26. evropsko prvenstvo v Turčiji tZMtRrtSTUm* Italija ugnala Čehe, vendar dvomi ostajajo Danes še pomembnejše proti Srbiji - Polemike v slovenskem taboru « naš pogovor »Nekoč cela vas pred našo TV, sedaj pa Slovenski »azzurro« Loris Mama je brat starejšega Giannija, odbornika in dolgoletnega igralca Olympie, in mlajše sestre Isabel, ki igra pri Govolley-ju v D-ligi. Po prvi evropski zmagi »azzurrov« smo najprej poiskali Isabel. Ker nam je povedala, da danes tekme ne bo gledala, smo poiskali brata Giannija: »Tekmo proti Češki sem gledal, a le delno. Pestoval sem sina,« je pojasnil mladi vinogradnik, ki je skoraj zaključil z letošnjo trgatvijo. »Začeli smo že 24. avgusta, sedaj pa moramo potrgati še črno.« »Azzurri« so na EP-ju prvič zmagali. Kakšni so vtisi? Pozitivni, čeprav je manjkalo še nekaj zagrizenosti. »Azzurri« še nimajo kontinutitete, večkrat se v bistvu »zgubijo«. Zdi se mi tudi, da jim manjka konkretnost v napadu. Loris je včeraj zaigral odlično predvsem v tretjem nizu ... Res je. Ampak ne more odigrati tako samo en set v tekmi ... Vsekakor pa mislim, da je na prvih dveh tekmah opravil dobro svojo nalogo. Celo sezono se je trudil, da bo ponovno igral v izbrani vrsti in to mu je uspelo. Mislim, da si je vpoklic zaslužil. V svetovni ligi je igral dobro, tako da je pridobil zaupanje Anasta-sija. Kakšni so občutki, ko vidiš brata na televizijskem ekranu? Lepo, zdaj je sicer postalo že rutinsko. Ko je prvič igral, se je v Šte-verjanu pri nas doma zbrala cela vas. Sedaj pa gledamo tekme vsak na svojem domu, tudi zato, ker imajo satelit že vsi. Koliko krat na teden si se v tem poletju pogovarjal z Lorisom, ki je bil stalno na pripravah z reprezentanco? Enkrat do dvakrat na teden. Ker smo sedaj imeli trgatev in sem dobil sina, še manj, saj sem bil zelo zaposlen. Vsakič ko pokliče, vpraša, kako je doma. Potem pa pove, kako je na treningih. Malo potarna, da ga ni nikoli doma, da je zelo naporno. Sam pa se zaveda, da je to pač del življenja vrhunskega športnika. In to mora sedaj izkoristiti. Večkrat je sicer prosil Anastasija za dan počitka, ampak mu ga selektor ni hotel dati. Kakšna pa je ocena nastopa Mateja Černica? Dozorel je in na vsaki tekmi pokaže, da je pomemben član ekipe. Po poškodbi je ponovno v formi in verjamem, da se bo še dokazal. Zelo računajo nanj. Kaj lahko dosežejo »azzurri« v Turčiji? Ne vem. Ostale ekipe so zelo dobre. Upam, da se bodo uvrstili do polfinala, ampak bo to odvisno od dneva in sreče. Ekipa je mlada, vsi novinci pa se morajo še veliko naučiti. Mladi morajo šele tu dobiti priložnost, saj v italijanskem prvenstvu igra vse več tujcev, vlaganj v mladinski sektor pa je zelo malo. Prenovitev je bila sicer po mojem mnenju nujna. (V.S.) IZMIR - Popravni izpit je uspel, dvomi pa ostajajo. Italijanska odbojkarska reprezentanca je v drugi tekmi 1. faze evropskega prvenstva po pričakovanjih premagala Češko. »Azzurri« so igrali boljše kot dan prej proti Bolgariji, vendar je bil nasprotnik tokrat šibkejši. Prvi set je bil popolnoma enosmeren, saj so si Čehi že na začetku seta sami pristrigli krila z mnogimi napakami v napadu, Italija pa je igrala brez napak. Dosti bolj izenačen je bil drugi set, ki so ga Anastasi-jevi igralci osvojili šele v končnici. Poraz v tem setu je potrl Čehe, ki so v začetku tretjega seta spet igrali kot na začetku tekme, vendar je Italija po vodstvu z 11:3 zaspala in nasprotnikom dovolila, da so se vrnili v igro. Korektorju Lasku in našemu Černicu v napadu ni šlo več od rok in Čehom je celo uspelo izenačiti, pri izidu 18:18 pa so »az-zurri« celo imeli srečo, da sta tako glavni kot stranski sodnik spregledala, da je servis Čehov padel v polje. Odtlej so Italijani spet nekoliko poprijeli (Čehi pa grešili), čeprav korektor Gavotta, ki je medtem zamenjal Laska, ni dosegel niti točke. V tem delu tekme se je z odličnimi obrambami zelo izkazal Števerjanec Loris Mania, zadnja točka Italije pa je bila povsem slovenska, saj jo je Černic (50% v napadu) dosegel z udarcem po podaji Maniaja. Včerajšnja zmaga Italijanom na stežaj odpira vrata v drugo fazo, ne bo pa kaj prida koristna, če »azzurri« danes ne bodo premagali tudi Srbije. Uvrstitev v drugi del z dvema samima točkama, namreč le stežka dopušča možnost za uvrstitev v polfinale. Za zmago proti močnim Srbom pa bo potrebno igrati bolj samozavestno. Samozavest pri Italiji hitro splahni, ko zaide v težave, zelo dosti pa je odvisno od korektorja Laska. Ko njemu ne gre, ima Italija v napadu premalo alternativ. Slovenija bo danes proti Grčiji odigrala najbrž poslovilno tekmo svojega dokaj po- Napad Birarellija proti Češki, desno v ozadju Looris Manià ansa nesrečenega prvenstva. Grčija je včeraj s tesnim 3:2 premagala Slovaško, v drugo fazo pa sta se s tem izidom uvrstili obe reprezentanci. Slovenija lahko prehiti še Španijo, a le če Grčijo premagal s 3:0, Španija pa z enakim izidom izgubi proti Slovaški. Ozračje v slovenskem moštvu pa ne more biti najboljše, če sodimo na primer po izjavi veterana Jasmina Čuturiča po petkovi tekmi proti Slovaški, da »se jasno vidi, da smo povsem neuigrani. Nenehno menjavanje moštva, tako da igralci niti ne vemo, kdo bo tekmo začel, nam ne koristi. Telesno in psihološko smo dobro pripravljeni, toda med samo igro se dostikrat med sabo le gledamo, saj ne vidimo, kdo bo kaj naredil.« Kritika na račun selektorja Hribarja, težka kot kamen. Italija - Češka 3:0 (25:12, 28:26, 25:20) ITALIJA: Vermiglio 1, Černic 11, Bi-rarelli 7, Lasko 14, Savani 12, Fortunato 9, Mania (L), Travica 1, Parodi 0, Cisolla 0, Ga-votto 0, Martino. ČEŠKA: Hudeček 3, Veseli, Kone-čni 7, Platenik 5, Lebl 1, Tihaček 1. Kri-stof (L); Stokr 9, Skač, Popelka 8, Holu-bec 1, Novotny 2. Izidi in spored Skupina A: Francija - Nemčija 3:1 (21:25, 25:14, 25:20, 25:23), Turčija - Poljska 0:3 (23:25, 18:25, 17:25). VRSTNI RED: Poljska 6, Nemčija in Francija 2, Turčija 0. DANES: Turčija - Francija Skupina B: DANES: Rusija - Nizozemska 3:2 (25:23, 25:22, 21:25, 23:25, 15:10), Finska - Estonija 3:0 (25:18, 25:22, 25:21). VRSTNI RED: Nizozemska in Rusija 4, Finska 2, Estonija 0. DANES: Rusija - Finska Skupina C: Slovaška - Grčija 2:3 (25:19, 28:30, 23:25, 25:21, 12:15). VRSTNI RED: Grčija 4, Španija in Slovaška 2, Slovenija 0. DANES: Slovenija - Grčija (14.00, TV Slovenija 2), Španija - Slovaška. Skupina D: Italija - Češka 3:0. VRSTNI RED: Bolgarija 4, Srbija in Italija 2, Češka 0. DANES: Italija - Srbija (14.00, TV raidue), Bolgarija - Češka. APrimorski ~ dnevnik motociklizem Valentino Rossi v San Marinu s prvega mesta SAN MARINO - Valentino Rossi (Yamaha) je bil najhitrejši v kvalifikacijah pred današnjo motociklistično dirko za VN San Marina v kraljevskem razredu motoGP. V boju za novo zmago bo imel Italijan predvsem špansko konkurenco, saj so se za njim zvrstili Dani Pedrosa (Honda), Jorge Lorenzo (Yamaha) in Toni Elias (Honda Gresini). Rossi je priznal, da je pred dnevi zavrnil ponudbo Ferrarija, naj v svetovnem prvenstvu formule ena zamenja ponesrečenega Brazilca Felipe-ja Masso. Danes B-liga brez Triestine Danes bo na vrsti 2. krog, Trie-stina pa je tekmo v gosteh proti Sas-suolu prleožila na torek, 15. septembra. Udinese boljši od Kopra V tekmi za trening je Udinese s 3:0 premagal obalnega prvoligaša Kopa. Strelci: Basta (29), Floro Flores (38), Domizzi (41). Cancellara 1. v kronometru VALENCIA - Najhitrejši na 30 km dolgem, »mokrem« kronometru vuel-te po ulicah Vanecnie je bil Švicar Fabian Cancellara (Saxo Bank). Švicar je z etapno zmago znova oblekel zlato majico vodilnega, ki mu jo je pred dvema dnevoma vzel Nemec Andre Greipel. Zmagovalec petkove etape Borut Božič je bil 75. skupno pa je s 6. padel na 40. mesto. Nadal naprej NEW YORK - Na teniškem Us Opnu je Španec Rafale Nadal v 2. krogu po treh urah boja s 6:0, 3:6, 6:3, 6:4 premagal Nemca Nicolasa Kieferja. Tretji nosilec se je tako pridružil drugemu, Škotu Andyju Murrayju, ki je ugnal (6:2, 3:6, 6:0, 6:2) Čilenca Paula Capdevilla. Zmagovalec Padrič Italijan Daniele Giorgini je zmagovalec teniškega turnirja Carr Service (10.000 dolarjev), ki ga je na svojem sedežu na Padričah priredilo drutvo TC Triestino. V finalu je s 4:6, 6:2, 6:2 premagal rojaka Claudia Grassija. košarka - Jutri na Poljskem začetek evropskega prvenstva Kam lahko meri Slovenija? V boj s slabšo postavo od napovedane, ciji pa ostajajo visoki - Jutri najprej proti Veliki Britaniji (ob 18. uri) LJUBLJANA - Jutri se bo na Poljskem pričelo evropsko košarkarsko prvenstvo. Slovenija se bo v 1. krogu predtekmovanja, od 18. ure dalje, pomerila z Veliko Britanijo. Evforija okoli slovenske reprezentance žal plahni iz dneva v dan. Sanjska ekipa, ki je konec junija začela dolge in naporne priprave, je v zadnjih desetih dneh izgubila kar dva igralca iz lige NBA. Zgodba okoli Saše Vujačiča je zdaj že tolikokrat prežvečena, da jo velja počasi izpljuniti, saj je treba verjeti strokovnemu štabu reprezentance, ki je ocenil, da se prvak lige NBA Skupine EP Skupina A (Poznan): Makedonija, Hrvaška, Izrael, Grčija. Skupina B (Gdansk): Rusija, Francija, Nemčija, Latvija. Skupina C (Varšava): Slovenija, Velika Britanija, Srbija, Španija. Skupina D (Vroclav): Poljska, Turčija, Litva, Bolgarija. 2. krog: A1, A2, A3 proti B1, B2, B3, C1, C2, C3 proti D1, D2, D3. Sledijo četrtfinalna, polfinalna in finalna faza. Dosedanji prvaki 1935 Latvija; 1937 Litva; 1939 Litva; 1946 ČSSR; 1947 SZ; 1949 Egipt; 1951 SZ; 1953 SZ; 1955 Madžarska; 1957 SZ; 1959 SZ; 1961 SZ; 1963 SZ; 1965 SZ; 1967 SZ; 1969 SZ; 1971 SZ; 1973 Jugoslavija; 1975 Jugoslavija; 1977 Jugoslavija; 1979 SZ; 1981 SZ; 1983 Italija; 1985 SZ; 1987 Grčija; 1989 Jugoslavija; 1991 Jugoslavija; 1993 Nemčija; 1995 ZR Jugoslavija; 1997 ZR Jugoslavija; 1999 Italija; 2001 ZR Jugoslavija; 2003 Litva; 2005 Grčija; 2007 Rusija. pač ni znal vključiti v koncept in vzdušje reprezentance. Veliko bolj aktualni sta zgodbi okoli Bena Udriha in Matjaža Smodiša. Potem ko je že jasno, da bo Slovenija na evropskem prvenstvu nastopila brez branilca Sacramento Kings, glede poškodbe hrbta trikratnega evropskega klubskega prvaka pa ni bistvenih novosti, se je treba vprašati, ali cilji za slovensko reprezentanco, kot jih je na primer napovedal selektor Jure Zdovc ob svojem imenovanju decembra lani, ostajajo isti. Torej medalja oziroma zgodovinski uspeh. »Jamranje nam zagotovo ne bo pomagalo,« pravi direktor reprezentance Matej Avanzo in nadaljuje: «Seveda nam je zelo žal, da Udriha ne bo z nami na Poljskem. Res velika škoda in nesreča, vendar imamo tudi brez njega odlično reprezentanco, ki je sposobna doseči vrhunski rezultat. Cilji zato ostajajo isti. Na evropsko prvenstvo gremo po zgodovinski rezultat.« Zdaj ko se je poškodoval Beno Udrih, bi slovenski reprezentanci še kako prav prišla nameravana sprememba pravil Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) za 36. evropsko prvenstvo na Poljskem. Točno leto nazaj je FIBA namreč obvestila vse udeležence prvenstva, da lahko namesto običajnih 12 igralcev prijavijo dva več. A zaradi svetovne gospodarske krize, je nekaj mesecev kasneje spremenila mnenje in vrnila staro pravilo. Tako ostaja, da mora vsaka reprezentanca 48 ur pred prvo tekmo na Selektor Jure Zdovc kroma prvenstvu FIBA sporočiti imena 12 igralcev. Kar se tiče nastopa Matjaža Smo-diša, je položaj obetajoč. Stanje njegovega hrbta se sicer spreminja iz dneva v dan, vsake toliko še čuti bolečino, spe-cifika poškodbe pa ne dovoljuje ugibanj ali prehitrih zaključkov. Tudi zato je Košarkarska zveza Slovenije v Varšavo povabila še tretjega fizioterapevta Gašperja Suhadolnika, ki bo na Poljskem skrbel izključno za Matjaža Smodiša. »Njegova želja po igranju ni sporna. Če bo Smodiš začutil, da lahko zaigra, sem prepričan, da bo stisnil zobe in pomagal soigralcem. Trenutno se sicer še ne čuti sposobnega za igro, vendar je do odločilnih tekem je še nekaj časa,« pravi Avanzo. Evropsko prvenstvo bo namreč tudi sito za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki ga bo Turčija gostila od 28. avgusta do 12. septembra 2010. Nanj se bo z evropskega prvenstva uvrstilo prvih šest reprezentanc, če bo med njimi tudi Turčija, pa sedem. Te bodo hkrati «oproščene» tudi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2011 v Litvi, obenem pa se bodo lahko potegovale za vozovnice za olimpijske igre v Londonu. Vsem slovenskim navijačem - v Varšavi jih bo približno 2200, kar je polovica dvorane Torwar - torej velja poziv za strpno spremljanje tekem na evropskem prvenstvu. In še podatek za razmislek - največja uspeha slovenske košarke, šesto mesto na EP v Beogradu ter sedmo na zadnjem v Španiji, so dosegli praktično isti igralci, ki so odpotovali na Poljsko. V izbrani vrsti manjka samo Rašo Nesterovič, močnejša pa je tako po izkušnjah kot moči posameznikov. Slovenija Branilci: Goran Dragic (Phoenix Suns, letnik 1986), Jaka Lakovič (Barcelona, 1978), Domen Lorbek (brez kluba, 1985), Jaka Klobučar (Union Olimpija, 1987), Samo Udrih (Estudiantes Madrid, 1979). Krili: Goran Jagodnik (brez kluba, 1974) Boštjan Nachbar (Efes Pilsen, 1980). Centri: Primož Brezec (Philadelphia 76-ers, 1979) Jurica Golemac (brez kluba, 1977) Erazem Lorbek (Barcelona, 1984) Uroš Slokar (brez kluba, 1983), Matjaž Smodiš (CSKA Moskva, 1979). Trener. Jure Zdovc 26 Nedelja, 6. septembra 2009 ŠPORT / nogomet - Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2010 v JAR Kaladže s »krasnima« avtogoloma rešil Italijo V Gruziji bled nastop »azzurrov«, ki pa so imeli zvrhano mero smole »Azzurri« so imeli sinoči v Tbilisiju zvrhano mero sreče ansa Gruzija - Italija 0:2 (0:0) STRELEC: Kaladže v 57. in 67. min, obakrat po avtogolu. GRUZIJA: Lornaia, Lobjanidže, Ki-zanišvili, Kaladže, Sanaja, Kaladže, Kob-jašvili, Ramadže (Škitsvili), Kenia, Ana-nidže (od 58. Vasadže), Dvališvili. ITALIJA: Buffon, Zambrotta, Can-navaro, Chiellini, Criscito, Marchionni (od 58 DAgostino), Pirlo, Palombo, Camora-nesi (od 72. Santon), Iaquinta, Rossi (od 58. Quagliarella). TBILISI - Italija tudi na tekmi proti Gruziji, kot že v zadnjih treh nastopih, ni dosegla gola, vendar pa je kljub temu zmagala, saj je za zadetek poskrbel Milanov branilec Kaladže, ki je kar dvakrat preusmeril žogo v lastno mrežo. Eden najboljših nogometašev gruzijske reprezentance je bil resnično tragični junak večera, saj sta bila oba »njegova gola« - oba sta padla v drugem polčasu - res neubranljiva. Najprej je z glavo preusmeril ostro diagonalno podajo Palomba v kazenski prostor z velike razdalje, nato pa je svojega vratarja ukanil še z desnico med oviranjem Criscita. Domači navijači v Tbilisi-ju so bili resnično razočarani, saj je njihova reprezentanca dotlej uspešno in borbeno kljubovala bolj renomiranemu nasprotniku, malo pred prvim zadetkom pa je bila tik pred golom, ki ga je Buffon preprečil z mojstrskim posegom. Italijani so v fazi napadanja pokazali zelo malo: igrali so brez pravih idej in si niso priigrali nobenih pravih priložnosti, v bistvu sta si bili ekipi enakovredni tudi po igri, vratarja pa sta bila malo zaposlena. Nesrečna »zadetka« Kaladžeja sta bila res prelomna, saj je po njiju Gruzija skušala napadati, vendar se je pokazalo, da ne more ogroziti italijanske obrambe, čeprav bi skoraj zadela po avtogolu (že spet!), ko je Buffon odbil v kot »strel« Criscita. Italijani so imeli zadnje pol ure več manevrskega prostora, tako da so se končno le pojavili v nasprotnikovem kazenskem prostoru, igro je zlasti poživil Quaglierella, ki je v 58. minuti zamenjal tokrat nerazpoloženega Rossija. Najbližji »lastnemu« golu so bili Italijani v sodnikovem podaljšku, ko sta najprej Quagliarella, nato še Iaquinta, v isti akciji, pred praznima vratama zadela vra-tnico. Kot je po tekmi povedal vratar Buf-fon: »Po slabih nastopih na Pokalu konfederacij v Južni Afriki še ne igramo dovolj samozavestno.« Uvrstitev na sklepno fazo SP pa je kljub temu bližja. Izidi v Evropi Skupina 1 SINOČI: Madžarska - Švedska 1:2, Danska -Portugalska 1:1. VRSTNI RED: Danska (7) 17, Madžarska (7) 13, Švedska (7) 12, Portugalska (7) 10, Albanija (8) 6, Malta (8) 1. PRIHODNJI KROG (9.9.): Malta - Švedska, Albanija - Danska, Madžarska - Portugalska. Skupina 2 SINOČI: Švica - Grčija 2:0, Izrael - Latvija 0:1, Moldavija - Luksemburg 0:0. VRSTNI RED: Švica (7) 16, Grčija (7) 13, Latvija (7) 13, Izrael (7) 9, Luksemburg (7) 5, Moldavija (7) 2. PRIHODNJI KROG (9.9.): Izrael - Luksemburg, Moldavija - Grčija, Latvija - Švica. Skupina 3 SINOČI: Poljska - Sev. Irska 1:1, Slovaška - Češka 2:2. VRSTNI RED: Slovaška (7) 16, Sev. Irska (8) 14, Slovenija (7) in Poljska (7) 11, Češka (7) 9, San Marino (8) 0. PRIHODNJI KROG (9.9.): Češka - San Marino, Sev. Irska - Slovaška, Slovenija - Poljska (ob 20.45 v Mariboru) Skupina 4 SINOČI: Azerbajdžan - Finska 1:2, Rusija -Liechtenstein 3:0. VRSTNI RED: Nemčija (7) 19, Rusija (7) 18, Finska (7) 13, Wales (7) 9, Azerbajdžan (7) in Liechtenstein (7) 1. PRIHODNJI KROG (9.9.): Liechtenstein - Finska, Wales - Rusija, Nemčija - Azerbajdžan. Skupina 5 SINOČI: Španija - Belgija nočna tekma, Armenija - BiH 0:2, Turčija - Estonija 4:2. VRSTNI RED: Španija (6) 18, BiH (7) 15, Turčija (7) 11, Belgija (6) 7, Estonija (7) 5, Armenija (7) 1. PRIHODNJI KROG (9.9.): BiH - Turčija, Armenija - Belgija, Španija - Estonija. Skupina 6 SINOČI: Ukrajina - Andora 5:0, Hrvaška -Belorusija 1:0. VRSTNI RED: Anglija (7) 21, Hrvaška (8) 17, Ukrajina (7) 14, Belorusija (6) 9, Kazahstan (7) 3, Andora (8) 0. PRIHODNJI KROG (9.9.): Anglija - Hrvaška, Belorusija - Ukrajina, Andora - Kazahstan. Skupina 7 SINOČI: Avstrija - Ferski otoki 3:1, Francija -Romunija 1:1. VRSTNI RED: Srbija (7) 18, Francija (7) 14, Avstrija (7) 10, Litva (7) 9, Romunija (7) 8, Ferski otoki (7) 1. PRIHODNJI KROG (9.9.): Ferski otoki - Litva, Romunija - Avstrija, Srbija - Francija. Skupina 8 SINOČI: Ciper - Irska 1:2, Bolgarija - Črna gora 4:1, Gruzija - Italija 0:2. VRSTNI RED: Italija (7) 17, Irska (8) 16, Bolgarija (7) 11, Ciper (7) 6, Črna gora (7) 4, Gruzija (8) 3. PRIHODNJI KROG (9.9.): Črna gora - Ciper, Italija - Bolgarija (ob 20.45 v Turinu). Skupina 9 SINOČI: Škotska - Makedonija 2:0, Islandija -Norveška 1:1. VRSTNI RED: Nizozemska (7) 21, Škotska (6) 10,Makedonija (7) in Norveška (7) 7, Islandija (8) 5. PRIHODNJI KROG (9.9.): Škotska - Nizozemska, Norveška - Makedonija. nase opozoril Nejc Pečnik, ki je le za las zgrešil pri strelu z glavo. Nogometaš Na-cionala pa se je v 85. minuti izkazal z lepo podajo pred vrata Anglije, kjer je Zlatan Lju-bijankič z glavo zabil častni gol in tako po- skrbel tudi za veselje več kot 2000 slovenskih navijačev, ki so odpotovali v London. UNDER 21 - Izid kvalifikacij za EP 2011 na Danskem: Slovenija - Francija 1:3 (0:2). nogomet - V prijateljski tekmi Slovenija prvič na Wembleyju Časten poraz Capellova Anglija boljša, Slovenija pa ni bila brez priložnosti - Izmišljena 11-metrovka za Anglijo Anglija - Slovenija 2:1 (1:0) [► ■ 'f- l«f STRELCI: 1:0 Lampard (31./11 m), fl __ J J 11 2:0 Defoe (63.), 2:1 Ljubijankič (85.). ANGLIJA: Green, Johnson, Upson (od 64. Lescott), Terry, A. Cole, Wright-Phillips (od 46. Lennon), Lampard (od 46. Carrick), Barry, Gerrard (od 46. Milner), Rooney (od 80. C. Cole), Heskey (od 46. Defoe). SLOVENIJA: S. Handanovič, Brečko, Šuler, Cesar (od 34. Mavrič Rožič), Jokič, Radosavljevič (od 77. Krhin), Koren, Kirm (od 78. Stevanovič), Birsa (od 65. Komac), Dedič (od 71. Pečnik), Novakovič (od 55. Ljubijankič). LONDON - Slovenska izbrana vrsta se je prvič doslej merila z Anglijo in prvič nastopila na Wembleyju. Ugledni tekmec pod vodstvom enega najuspešnejših trenerjev Fabia Capella je suveren v kvalifikacijah, toda v prve pol ure so Slovenci brez večjih težav igrali z otoškimi zvezdniki. Še več, v napadu so celo pokazali več idej, posledica tega je bilo kar nekaj obetavnih akcij, najlepša pa že v sedmi minuti. Zlatko Dedič je žogo lepo podal v kazenski prostor, v prazen prostor je pritekel Milivoje Novakovič, ki je iz igre vrgel vratarja, a se znašel v težkem položaju za strel. S približno šestih metrov z leve strani je žogo skušal poslati pod prečko - na golovi črti sta že bila dva angleška branilca - a meril nekaj centimetrov previsoko. Gostitelji so bili nato iz minute v minuto nevarnejši, v 31. minuti pa jim je pomagal še švedski sodnik Jonas Eriksson. Ta je namreč dosodil najstrožjo kazen v dvoboju Rooneyja s Cesarjem (prekršek je kvečjemu napravil napadalec Manchester Uniteda), za nameček pa si je slovenski branilec poškodoval gleženj in moral iz igre. Odgovornost za strel z bele točke je prevzel Frank Lampard in ga tudi uspešno izvedel (na sliki). Do konca polčasa so imeli Angleži še dve imenitni priložnosti: v 35. minuti je Rooney povsem neoviran iz bližine zadel desno vratnico, v 37. minuti pa je Steven Gerrard slovenska vrata zgrešil za pičlih nekaj centimetrov. Po dokaj rezerviranem začetku drugega polčasa so se Angleži znova veselili v 63. minuti, ko je Jermain Defoe z 18 metrov presenetil Handanoviča v slovenskih vratih. Osem minut pozneje so imeli domačini izjemno priložnost za tretji gol, toda žogo po Rooneyjevem poskusu iz bližine je na golovi črti v igrišče odbil Mavrič. Na drugi strani je kmalu po vstopu v igro košarka Tržaški AcegasAps dobro obeta AcegasAps-Jesolosandona 93:84 (31:19; 54:47; 73:64) ACEGASAPS: Lenardon 5 (prosti meti, 1:1 za 2 točki, 1:1 za 3 točke), Marisi 4 (1:22, 0:4, 1:3), Bo-netta 7 (1:1, 3:3, 0:2), Spanghero, Bocchini 9 (-, 3:6, 1:4), Benevelli 14 (2:4, 6:10, -), Scarponi 24 (2:4, 2:3, 6:11), Colli 4 (2:4, 1:4, 0:2), Benfat-to 18 (5:7, 5:7, 1:2), Crotta 8 (-, 4:6, -), trener Bernardi. JESOLOSANDONA: Toffolo, Carniato 15 (-, 3:6, 3:5), Guerra 15 (-, 3:5, 3:8), Facco 2 (2:2, -. -), Mag-giotto 12 (3:6, 3:5, 1:3), Cagnin 15 (3.5, 6:8,-), Montino 2 (-, 1:1, -), Bu-ratto, Cescon 12 (2:2, 2:3, 2:3), Ti-sato 11 (4:4, 2:7, 1.3), trener Tonio-lo. Tržaški AcegasAps je v prvem uradnem sezonskem nastopu pred domačo publiko v kvalifikacijski tekmi za italijanski pokal premagal ekipo iz Jesola in San Donaja. Bernardijeva ekipa je bila stalno v vodstvu, ki ga je prevzela že takoj v začetku tekme s serijo trojk "novega" Scarponija. Gostje so nato reagirali in postopoma nižali zaostanek. V začetku zadnje četrtine so se približali na sami dve točki (73:71), a nekaj zaporednih Be-nevellijevih košev je izid spet obrnilo v korist domačih košarkarjev. Sicer ne zelo številne gledalce je predvsem zanimalo, kako se bodo obnesla četvorica novih pridobitev: Scarponi, Benfatto, Crotta in Colli. Zelo dober vtis sta zapustila predvsem prva dva, ki sta mladim letom navkljub pokazala veliko samozavesti. Scarponi je izvrsten strelec, Benfatto pa je pod košema zelo učinkovit. Colli in Crotta pa se vračata v domače mesto po nekajletnem nastopanju v tujih okoljih. Oba imata izredne telesne sposobnosti, sta pa še nekoliko neizkušena. Trener Bernardi je tokrat dal veliko priložnosti mlademu Bonet-ti, ki je presenetil zaradi samozavesti in dinamičnosti. Ostali še niso v pravi formi, kar pa je povsem razumljivo, saj manjkajo do začetka prvenstva še celi trije tedni. Vsekakor pa bo imela mlada, tehnično in telesno nadarjena ekipa v prvenstvu nedvomno priložnost, da se izkaže. To velja tudi za nasprotnike, ki so s pripravo še bolj nazaj kot tržaška ekipa. Izkušeni Guerra, Mag-giotto, Tisato, Cagnin in Carniato pa so jamstvo za uspešno prvenstvo. Z zmago v obeh tekmah se je tržaški AcegasAps uvrstil v osmino finala italijanskega pokala, ki bo 9. in 16. septembra. Marko Oblak nogomet 2. krog državnega pokala Okrepljena Vesna izenačila, Juventina do druge zmage Vesna - Monfalcone 1:1 (0:1) STRELEC: Leone v 94. minuti VESNA: Sorci, Stradi, Guida (Ber-tocchi), Gulič, Degrassi, Leghissa, Che-ber, Giorgi (Bibalo), Ronci, Leone, Don-da (P. Carli). TRENER: Veneziano. Vesna v državnem pokalu še ni dosegla zmage, včeraj pa je na domači zelenici odigrala boljše kot pred tednom dni. Proti Monfalconeju, ki igra ligo više, je prikazala prepričljivejšo igro v vseh elementih: »Čeprav je bil teden zelo naporen, saj so igralci trenirali vsak dan, je napredek že viden,« je ocenil nastop kriške Vesne športni direktor Paolo Vi-doni. Trener Veneziano je izbral večinoma enako postavo kot pred tednom dni, ko je Vesna igrala proti Krasu; zamenjal je vratarja, vključil je Guida, Monte pa ni igral zaradi poškodbe. Krstni nastop v dresu Vesne je opravil Andrea Bibalo, ki ga je klub najel v petek. Gre za mladega levega bočnega igralca, letnik 1989, ki je lani igral v elitni ligi pri Fincantireriju. Monfalcone je včeraj edini gol dosegel po enajstmetrovki v 30. minuti prvega polčasa. Vesna je v prvem delu srečanja igrala dobro v obrambi in s hitrimi protinapadi skušala zatresti nasprotnikovo mrežo, a ji v prvem delu ni uspelo. V nadaljevanju so kriški nogometaši nadaljevali s prepričljivo predstavo. Izenačili so v končnici, ko je Bertocchi podal Leghissi, ki je z glavo usmeril žogo v kazenski prostor. Tam je Leone natančno streljal v gol. »Opazno je bilo, da igra Monfalcone ligo više,« je še dodal Vidoni, »Izstopajo predvsem v napadu. Zaradi mnogih novih igralcev pa še niso uigrani.« V soboto, 12. septembra bo Vesna gostovala v Sovodnjah (ob 17.00). Pro Gorzia - Juventina 2:3 (1:2) STRELCI: Kovic 15., Catanzaro 30., Stabile 60. JUVENTINA: Furios, Trevisan, Ian-sig, Geronetta (Gramazio), Morsut, Furlan, Radovac, Stabile, Catanzaro, Kovic (Pittia), Cadez (Rosolen). TRENRE Tomizza. V občutenem goriškem derbiju je zmago slavila Juventina. Ker je pripravljalno obdobje v polnem teku, predstava obeh ekip ni bila dopadlji-va. Zmaga Juventine pa je vsekakor zaslužena, saj so varovanci trenerja Tom-izze vseskozi diktirali ritem igre. Predvsem z željo in borbenostjo so prišli do druge zmage v državnem pokalu. Štandreški klub je prvi zatresel mrežo s Kovicem po podaji Catanza-ra, le pet minut kasneje je Pro Gori-zia izenačila. Pred odmorom je bil uspešen za Juventino še Catanzaro. Tretji gol je podpisal Stabile, ki zadel po protinapadu, Pro Gorizia pa je razliko zmanjšala po očitni napaki Ju-ventine. Današnji spored 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Kras Koimpex; 16.00 v Trebčah: Primorec - Ronchi; 16.00 pri Briščikih, Ervat-ti: Primorje - Zarja Gaja; 16.00 na Opči-nah: Opicina - Breg; 16.00 v Fari: Pro Farra - Mladost / ŠPORT Nedelja, 6. septembra 2009 27 namizni tenis - Pogovor s športno direktorico Sonjo Milič ob 26. pokalu Krasu V drugih državah manj tujk, ker je boljša povezava s šolo Letos je edina italijanska ekipa odpovedala, Slovenke pa na Topu - Tudi mladinski turnir? Športni krožek Kras prireja letos že 26. mednarodni ekipni turnir za Pokal Kras, ki ponuja igralkam odlično pripravo pred prvenstvenimi nastopi. Letos se je v Zgoniku zbralo sedem ekip iz Slovaške, Hrvaške, Bosne in Herzegovine ter Anglije, zaradi odpovedi edine italijanske ekipe iz Genove pa so organizatorji sestavili še eno mešano ekipo. Nekatere ekipe so na Krasovem turnirju že stalnica, letos prvič pa je povabilo sprejela tudi angleška mladinska reprezentanca. O turnirju, ekipah in načrtih smo se pogovorili z dušo namiznoteniškega odseka, sicer športno direktorico profesorico Sonjo Milič. Po katerem kriteriju izbirate ekipe, ki nastopajo na turnirju? Navadno izbiramo ekipe, ki so si enakovredne. Le tako lahko vse igralke napredujejo. Prevelika kakovostna odstopanja ne služijo nikomur. Letošnje nastopajoče ekipe nastopajo vse v prvih državnih ligah različnih držav. Z nekaterimi sodelujemo že več let in jih zaradi medsebojnega dobrega odnosa vsakič spet povabimo. Turnir vsako leto popestri še kaka nova ekipa. Povabila nato obnavljamo le tistim, s katerimi smo se tudi mi dobro ujeli. Stari znanci seveda zelo radi prihajajo v Trst. Nenazadnje je Pokal Kras kakovostni turnir pred začetkom prvenstva. Letos pa ni ne slovenskih ne italijanski ekip ... Genova je odpovedala v zadnjem trenutku. Res škoda, saj bi se lahko naše igralke pomerile z ekipo, ki jo bodo srečale tudi v prvenstvu A2-lige. Ostale ekipe pa še niso popolne: tujke se še Zgoraj: Sonja Milič; desno: Krasova Kitajka Yuan Yuan je v prvih dveh dneh turnirja premagala vse nasprotnice, izgubila je le dva niza kroma niso vrnile v Italijo, reprezentantke trenirajo z državno izbrano vrsto, ostale - neprofesionalke pa imajo službene obveznosti. V Sloveniji pa je ravno ta vikend Top slovenskih igralk. Pravi uvod v turnir pa so skupne priprave. Tako je. Od torka so z nami trenirale igralke Duge Rese, Slovakinje Topolčanya in mladinske reprezen- tenis - Državna faza U14 Čez prvo oviro Gajevki Furlan in Corbo odpravili vrstnici iz Lombardije tantke Anglije. V sredo so se pridružile igralke iz Bosne in Hercegovine, v četrtek pa še Hrvatice iz Petrinje. Z našimi igralkami so na 16 mizah trenirale dvakrat dnevno. Šlo je za odlično pripravo, saj so imele koristi prav vse igralke. Vsak trening je vodil navadno en trener, kar je omogočalo igralkam, da so spoznale različne prijeme in zato napredovale. Spoznavali ste se z različnimi tipi dela, vpogled pa ste imeli tudi v veliko skupino igralk iz slovanskih držav. Ste mogoče opazili razlike v primerjavi z našimi igralkami? Kaže se, kako v drugih državah dobro deluje povezava med šolo in športom. V ekipah so zbrane igralke, ki včasih trenirajo tudi dvakrat dnevno. To jim seveda omogoča drugačen šolski sistem. Prav zato je v članskih ekipah tudi veliko domačih igralk. Na Slovaškem in Češkem so ekipe v prvi ligi večinoma sestavljene iz domačih igralk, tako tudi v Srbiji in v BiH. Na Hrvaškem pa podobno kot v Italiji se v prvih ligah najema igralke iz drugih držav. Letošnji Pokal Kras je že 26. V čem se je spremenil turnir v tem dvajsetletju? Na začetku so na turnirju sodelovale ekipe iz Slovenije in dežele. Ko smo pri klubu dobili tujke, približno pred petnajstimi leti, pa smo si zaželeli, da bi bil turnir na višji ravni. Na mednarodnih tekmovanjih smo spoznavali ekipe in jih potem tudi privabili v Zgonik. Kdaj pa se navadno začnejo priprave na turnir? Kras ZKB gre naprej Kras ZKB se je uvrstil v današnji finalni del. Po rednem delu je Kras zbral eno zmago prav tako kot Tis Zagreb, zbral pa je boljši seštevek točk. Krasovke so včeraj z Za-grebčankami izenačile s 3:3, hrvaški Pijedor pa so premagale s 4:2. V današnji finalni del sta se uvrstili še Du-ga Resa in Topolčany. Zaradi mišične poškodbe ni igrala Eva Carli. Včerajšnji izidi: Skupina A: Duga Resa - Mix team 6:0, Topvar Topolčany (Svk) - Mladost Petrinja (Hrv) 4:2, Duga Resa - Topolčany 5:1, Mladost Petrije - Mix Team 5:1. Skupina B: England - Prijedor (BiH) 5:1, England - Tis Zagreb 4:2. Tis Zagreb - Kras ZKB 3:3 Sesar- Yuan Yuan 0:3 (2:11, 5:11, 2:11), Magličic - Milič 3:2 (11:2, 7:11, 9:11, 11:5, 14:12), Poljak - Crisman-cich 3:1 (6:11, 12:10, 11:6, 11:1), Magličic - Yuan Yuan 1:3 (11:8, 5:11, 3:11, 3:11), Sesar - Crismancich 0:3 (10:12, 3:11, 9:11), Poljak - Milič 3:2 (11:5, 11:6, 6:11, 12:14, 11:9). Kras ZKB - Prijedor 4:2 Milič - Balič 3:2 (8:11, 10:11, 11:6, 11:9, 11:9); Yuan - Milojica 3:0 (11:4, 11:4, 11:8); Crismancich -Bušatlič 3:2 (11: 7, 7:11, 8:11, 11:7, 11:5); Yuan - Balič 3:0 (11:8, 11:8, 11:2); Milič - Bušatlič 1:3 (8:11, 11:3, 5:11, 8:11); Crismancich - Milojica 1:3 (5:11,10:11, 10:11, 9:11). DANES: ob 9.00 Kras ZKB -Duga Resa, ob 11.00 Kras ZKB - To-polčany, ob 13.00 nagrajevane. □ Obvestila Prve stike z ekipami vzpostavim že maja, nato pa se s trenerji dogovarjamo vse do septembra. Pri izpeljavi turnirja pa vsak dan pomaga vsaj deset odbornikov, igralk in igralcev nižjih kategorij, ki sodijo in skrbijo, da vse steče po ustaljenih tirnicah. Ste že razmišljali o tem, da bi priredili še moški članski ali pa mladinski turnir? Zgornja dvorana bi to omogočala ... Mislim, da bi bilo z organizacijskega vidika zelo zahtevno, saj bi potrebovali več sodelavcev in sodnikov. Tudi sedanja finančna sredstva ne bi zadostovala. Sicer pa podrobneje o tem nismo nikoli razmišljali. Menim pa, da bi lahko priredili mladinski turnir ali pa Top12. Za moški članski ekipni turnir pa nismo dovolj konkurenčni. Po prvih dveh dneh kako ocenjujete letošnjo 26. izvedbo? Letos nihče ne izstopa. Vse tekme so bile že v petek zelo izenačene. Vseskozi pa prevladuje sproščeno vzdušje. Tekmovalni duh je prisoten, le da igrajo vse igralke brez pritiskov. Veronika Sossa ŠZ DOM sporoča, da se bodo treningi minibasketa za letnike 1998/99 in mlajši pričeli jutri ob 17 uri. Vabljeni vsi stari in novi igralci. Istega dne bo tudi prvi trening za letnike 96/97, ki se bo pričel ob 18. Športna šola in športni vrtec štartata z začetkom pouka. Vse aktivnosti bodo potekale v telovadnici Kulturnega doma.Vse dodatne informacije na telefonski številki: 048133288 od ponedeljka dalje. ASD SOKOL obvešča, da se na nabrežinskem odprtem igrišču Sokola začenjajo treningi odbojke za deklice, rojene v letih 1998, 1999, 2000 in 2001 - torek in petek ob 17.00 uri. Info : 3488850427 (Lajris ) ali na dan prvega srecanja. AO SPDT vabi na plezalni tečaj za začetnike. Predstavitveni večer bo v sredo, 9. septembra 2009 ob 20.30 na ulici sv. Frančiška v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD. Za informacije: Goran 3408597787 ali po mailu goranobad@yahoo.com. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji od septembra do decembra. Prva izmena od sobote 19.septembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873 AŠD POLET - Odsek za umetnostno kotalkanje sporoča, da bo začetniski tečaj potekal ob torkih in četrtikh od 17. do 18. ure, s pričetkom v torek, 8. septembra. Informacije in prijave na kotalkališču v Repentaborski ulici na Opčinah neposredno pred vadbo. NOGOMETNI ODSEK ŠD BREG obvešča, da bo prvi trening za cicibane in mlajše (od 6. leta dalje) v torek, 8. septembra, ob 17. uri na nogometnem igrišču v športnem centru S. Klabian v Dolini. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečimi urniki: na Stadionu 1 .maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30 za vrtec in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.30 do 17.30 in sobotah od 14.30 do 15.30 za vrtec, za osnovnošolke pa ob sredah od 17.30 do 18.30 in sobotah od 15.30 do 16.30. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 3282733390 (Petra) GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 21. septembra 2009 ob 18.uri za začetnice na Stadionu 1 .maja, v sredo 23. septembra 2009 ob 16.30 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. st.: 3282733390 (Petra) ŠD KONTOVEL obvešča, da bo prvi trening ritmične telovadbe v petek,11. septembra ob 17.30 v telovadnici na kKontovelu. Vabljene vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Treningi bodo ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Informacije: 3498020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bosta informativni sestanek in prvi trening za igralce letnikov 1997 in 1998 v torek, 8. septembra ob 18. uri na Stadionu 1. maja. Za informacije Robi (338-3764446). MINIBASKET BOR obvešča, da se v torek, 8. septembra začnejo treningi za otroke letnikov 1999, 2000 in 2001. Na sporedu bodo ob torkih in petkih od 16. do 17.30 v telovadnici v Lonjerju. Za informacije Stojan (339-1788940) in Karin (340-6445370). ASD BREG odbojkarka sekcija vabi starše in otroke od letnika 1996 do letnika 2003, na informativni sestanek za novo sezono, v torek 8. septembra ob 17.30, v telovadnici Športnega centra S. Klabjan. NK KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke letnikov 1999-2004. Prvi trening bo jutri ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo. Za vpis in informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 ali 328 9518440. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je v teku tečaj minibasketa za dečke in deklice letnikov '99, '00, '01. Vadba je na voljo vsem otrokom in se odvija na odprtem igrišču na Kontovelu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 18.00. Tečaj bo potekal do začetka novega šolskega leta. Info: 338/5889958 (Andrej) in 340/4685153 (Erik). Mladi gajevki Petra Corbo in Ni-coletta Furlan sta na državni fazi ekipnega prvenstva za štirinajstletnice uspešno preskočili prvo oviro in se že uvrstili med 16 najboljših ekip v Italiji. Na Padričah sta včeraj z dvema zmagama odpravili vrstnici kluba CSA Tennis Agrate iz Lombardije. Nicolet-ta Furlan je svoj dvoboj odlično začela in že vodila s 6:0 in 3:0, ko se je njena bolj izkušena nasprotnica »zatekla« v defenzivno igro z visokimi žogami, kar je gajevko zmedlo. Tako je tekmovalka Agrateja najprej osvojila drugi set po tie-breaku (16:14!), v tretjem pa je imela celo dve zaključni žogi pri izidu 5:4 in 6:5 v igrah, k sreči pa se Furla-nova ni povsem zmedla in naposled set in dvoboj osvojila po tie breaku s 7:5. Lažje delo je imela leto dni mlajša Petra Corbo (letnik 1997), ki je s solidno igro zmagala s 6:2, 6:2. V naslednjem krogu, ki bo 20. septembra, se bosta gajevki v gosteh pomerili z Livornom. Kontovel in Sokol s skupnim taborom začela mladinsko sezono Na Kontovelu se je ta teden zbirala skupin 40 odbojkaric. Kamp v organizaciji ŠD Kontovel in AŠD Sokol in s sodelovanjem z ZSŠDI je že tradicionalno pravi uvod v novo odbojkarsko sezono, ki je letos združil dekleta nabrežinskega in kontovelskega kluba. Pod vodstvom trenerk so zjutraj in popoldne dekleta (od letnika 1996 do 2002) vadile v treh starostnih skupinah. Vadba z najmlajšimi je bila usmerjena v elementarne igre z žogo in splošno motoriko, srednja skupina je že spoznava osnove miniodbojke, starejše pa so zjutraj in popoldne pilile kondicijo in tehniko pred začetkom nove odbojkarske sezone. Vsako jutro so se tečajnice zbrale ob 8.30. Jutranjemu treningu od 9.00 do 12.00 je sledilo kosilo in počitek. Popoldanski trening pa se zaključil ob 16.00. Vadbo po skupinah so vodile društvene trenerke Norči Zavadlal, Nicole Starc, Martina Lisjak, Anja Zuzič, Alenka Verša, Ivana Milič in Veronika Sossa. 28 Nedelja, 6. septembra 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika At TOLMEČ O 4/19 TRBIŽ O 4/ 3/18 ° ' KRANJSK O GRADEC 9/21 CELOVEC O 6/19 ČEDAD O VIDEM O 10/25 9/26 KRANJSKA G. Q TRŽIČ 7/20 _ O KRANJ o 7/19 S. GRADEC CELJE 7/20 O ^ MARIBOR 0 8/20 PTUJ O M. SOBOTA O 8/20 O ^^ LJUBLJANA 10/21 N. MESTO 9/20 ZAGREB 10/21 O ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo povsod po deželi prevladovalo lepo in dokaj hladno vreme, čez dan pa bo zaradi nastanka občasne oblačnosti zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Zjutraj bo na obali pihala močna burja, ki bo čez dan nekoliko oslabela. Danes bo dopoldne pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bo več kopaste oblačnosti, v gorah bo kakšna kratkotrajna ploha. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem okoli 24 stopinj C. V prihodnjih dneh bodo nad deželo dotekali bolj suhi in stanovitni severni tokovi. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.33 Dolžina dneva 13.01 ''lunine mene ^si Luna vzide ob 19.53 in zatone „ ob 8.24 Hladna fronta se je pomaknila nad južni Balkan. Za njo se nad Alpami in zahodno Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraie boli suh zrak. bioprognoza Danes bo vremenska obremenitev popustila in čez dan bo vremenski vpliv ugoden, ob sončnem vremenu tudi vzpodbuden. plimovanje Danes: ob 5.15 najnižje -55 cm, ob 11.43 najvišje 54 cm, ob 17.50 najnižje -36 cm, ob 23.30 najvišje 37 cm. Jutri: ob 5.34 najnižje -47 cm, ob 12.04 najvišje 53 cm, ob 18.20 najnižje -37 cm, ob 24.01 najvišje 22 cm. Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami. T 040 832S150 040 2621006 < F W0 £324510 -www.griphart.it