58. številka. Ljubljana, v četrtek 12. marca 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi ' nedelje* in (praznike, ter velja [po poitl prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 R, za pol leta 18 R*za četrt leta 6 K 6" h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če m trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole- frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vbod v upravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Sokolska ideja in Slovenci! i. Letos je 40 let, odkar je 8 češke zemlje preneseno seme sokolske ideje vzklilo na slovenskih tleh. Ljubljanski »Sokol« praznuje slovesno ta pomembni jubilej. Z vso pravico se vprašujemo v teh trenotkih, kake koristi je donesla sokolska misel slovenskemu narodu odnosno, kaj bi bili lahko dosegli v tej 401etni dobi, kje je naš cilj in po kateri poti ga dosežemo? Ni ravno neupravičeno, ako pred odgovorom na ta vprašanja prihajamo z nekoliko primere 8 češkim Sokolstvom, ki je samo eno leto prej kakor prvi slovenski Sokol stopilo na rodna svoja tla. V letu 1862. je vzniknilo češko Sokolstvo. Iz tedaj maloštevilne čete navdušenih mož je v razmeroma kratki dobi naraslo morje silnih, zavednih mas. Le v 1.1864. je v Kutni Hori nastopilo 300 telovadcev, a 10 let pozneje se je Se 50 sokolskih društev sešlo na Žižkovem polju pri Pfibvslavi. Leta 1882. je bil v Pragi prvi vsesokolski izlet. Udeležilo se ga je 1600 mož v 76 društvih ter 720 telovadcev. V dobi do drugega vsesokolskega izleta 1. 1891, ko so šteli 7000 udeležencev s 210 društvi, se je izvršila župina organizacija ter ustanovila Ceska Obec Sokolska. Na IV. vsesokolskem izletu predlanskem t Pragi so šteli 11.100 čeških Soko lov v kroju, 867 ženskih članov, 1988 mladeničev naraščaja, 438 slovanskih ter 72 nealovanskih gostov — skupaj 14.4 65 udeležencev. Danes ima češko Sokolstvo v 600 društvih zbranih do 50.000 članov ne glede na to, da lahko o vsem češkem narodu rečemo, da vsa njegova narodna in politična vzgoja sloni na temelju sokolske ideje. Da je češki narod to, kar je, mora v prvi vrsti zahvaliti sokolsko misel, ki je bila od svojih očetov in učiteljev, od mož najvišje inteligence, da, celo genijev prešla v najširše množice češkega ljudstva. Ta velikanski vpliv sokolske vzgoje na rast in razvoj češkega rodu priznavajo danes brez izjeme vsi men-dajni činitelji v Čehih. Zato tako visoko cenijo to vzgojo, zato ji posvečujejo vso svojo skrb, vse svoje mišljenje. Spomina vredna resolucija sveto-vaclavska, sprejeta na glavnem zborovanju č. O. S. 1. 1895., se oficijalno peča z vzgojo mladine, z njeno duševno in nravno vzgojo. Resolucija naroča sokolskim društvom, da skrbijo za vsestransko vzgojo češkega naraščaja z ustanovitvijo knjižnic, Čitalnic, s predavanji in drugim primernim načinom. Trije vzroki so, pravijo Čehi sami, da si je sokolska ideja že danes priborila venec zmage. Prvi vzrok je božanstvo ideje same: lj u-bezen do domovine, napredek in pr os vet a so ji temeljni pogoji. Drugi vzrok visokim vspehom sokolskega dela v Čehih je življenjska sila češkega ljudstva, ki poraja neštevilne generacije polnega življenja zmožnih pojedinčev, zanesljivih in izbornih nositeljev sokolske misli. In tretji vzrok končno — tako priznavajo Cehi sami —* ter pogoj razvoju češkega Sokolatva je vztrajno delo, neugasljiva energija in trdna organizacija. S temi tremi vzroki je zmagovito prodrla sokolska misel v Čehih ter postala prav last in svojstvo češkega naroda. Prvo načelo jim je, da je odstraniti brez usmiljenja vse, kar nosi na sebi znak površnosti in boleha-vosti, kar se ne zlaga z načeli demokratskega, naprednega in odločno narodnega združenja. Samo tem načinom je umeven današnji razvoj češkega Sokolstva, kjer je število sokolskih društev prekoračilo šesto stotino. Nova in nova društva klijejo in to celo na tleh nekdaj nerodovitnih, kamenitih in peščenih, kjer še nedavno ni bilo mesta in razumevanja za idealne snage. Kakor klini zabita bo sokol Bka društva zlasti v ponemčenem ozemlji češke krone in ti klini rahljajo to zemljo in jo obdelujejo toliko časa, da pokaže zopet staro svojo — češko podobo .... In kako je v Slovencih? Državni zbor. Včeraj se je nadaljevala proračunska debata. Kakor prvi dan, tudi včeraj ni bilo pravega zanimanja. Zbornica je bila na pol prazna. Nekaj več življenja je prinesel šele govor ministrskega predsednika. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij; poslanec Svlvester je predložil načrt za ureditev lekar-ništva. K dnevnemu redu je govoril prvi posl. Menger, ki je posebno kritikoval sedanjo avstrijsko finančno politiko. Posl. Romanczuk je povdarjal, da se morajo avstrijski narodi edna-komerno pospeševati v razvoju, tudi Nemci smejo dobiti le stališče pri-mus inter pares. Malorusi stoje napram nemško-češkemu sporu popolnoma objektivno. Govornik priznava potrebo posredovalnega jezika, ki more biti le — nemški, a tozadevna zahteva ne sme izhajati od Nemcev, temuč od vlade. Posl. Nowak je napadal Čehe ter izjavil upanje, da mora bodočnost v Avstriji postati nemška. Posl. SpinČič je razpravljal o tajni klavzuli v trgovinski pogodbi, kritikoval državno upravo v Primorju, ki je naperjena proti Slovanom in v prilog Italijanom, dokazoval zapo-stavljenje Slovanov v šolstvu ter zaključil: »Zdi se, da je vse to le prehod za oddajo Primorja kraljestvu Italiji«. Posl. Kindermann je utemeljeval zahteve Nemcev na Češkem po delitvi poštnega in železniškega ravnateljstva in glede ustanovitve nemške škofije. Posl. Kramar je odgovarjal predgovornikovim izvajanjem, branil ministra Režeka ter dokazoval vladno pristranost v prilog Nemcem. Ministrski predsednik dr. Kor-ber je odgovarjal, da njegova vlada ni nacionalna. Njena vodilna misel je vedno sporazumljenje strank, da se doseže mir. Glede pritožeb slovenskih govornikov je izjavil dr. Korber, da temeljijo njihove rekriminacije vsled natančnih poizvedeb le na predpogojih in mnenju, ki se ne uresničujejo. Glede tirolske avtonomije je izjavil, da hoče vlada pospeševati načrt za kakršnega se zjedinita obe narodnosti. Dalmatinskim poslancem priporoča minister, naj zastavijo vse sile za povscdigo njih lepe dežele. Vlada jih bo pri tem skrbno podpirala. Maloruskim poslancem svetuje, naj nastopijo s svojimi zahtevami pred gahški dež. zbor trdno, lojalno in odkrito brez sovražnosti. Potem je govoril kot pravosodni minister ter izjavil, da se pri nameščenju sodnih uradnikov pusti voditi le po kvalifikaciji. Povdarjal je potrebne reforme glede odvetniškega in notarskega reda, glede kazenskega pravdnega reda in kazenskega zakona itd. Končno je še govoril o upravi sploh, nemški hranilnici v Pragi ter zagovarjal hrambovskega ministra. Seja se je prekinila ob 6. uri zvečer. Danes je zopet seja. Albanci proti reformam. Albanci — sami se nazivajo Ški* petare, — ki so po večini mohame- danci in hudi nasprotniki Srbov, se hočejo z vsemi silami upreti nameravanim avstrijsko ruskim [reformam. Med njimi pa je tudi mnogo Srbov, ki se rajši imenujejo Arnavte kakor pa Srbe, ker se sramujejo svojih kristjanskih bratov ter jih v družbi pravih Albancev preganjajo in tlačijo. Zato imajo razun verske razlike — ki igra pri teh nekultiviranih plemenih glavno vlogo, dočim še čut narodnostnega sorodstva ni razvit — tudi zgodovinske vzroke. Ko se je leta 1878. srbsko kraljestvo razširilo na Jufif» ie srbska vlada pregnala mnogo srbskih rodbin le zato, ker so bile mohamedanskega veroizpo-vedanja. Ti izgnanci so dobili zemlje v Stari Svbiji, a nosijo v srcih ne-ugasljivo maščevanje do Srbije in svojih pravoslavnih bratov. Zato prirejajo po celi deželi protestne shode zoper namero, da bi se avstro-ruake reforme raztegnile tudi na Albanijo ozir. Staro Srbijo. Taki shodi so se vršili v Ipeku, Djakovi in Monastiru. Albanci hočejo obdržati prvenstvo pod sultanovo zaščite nad drugover-niki v deželi. Res, da bi bilo tudi albansko ljudstvo potrebno reform, a rajši sami trpe, kakor bi privoščili drugovernikom zboljšanje. Sicer ne misli tako in ne protestuje navadno albansko ljudstvo, temuč le njegovi plemenitasi, begi. In baš ti sloji imajo veliko vpliva na sultana, ker je iz njegovih vrst mnogo dobrih generalov in častnikov v sultanovi službi. Istočasno se je zopet pojavil navidezni pretendent za albanski prestol, španski plemič Aladro. Albanci pa nočejo o njem ničesar slišati, ker ga niti ne poznajo, a tudi za dobrikanje Italije niso dovzetni. Vsekakor pa bodo Albanci pri ureditvi razmer na Balkanu igrali razdirajočo vlogo pod zaščito sultana samega. Samostojnosti zase ne zahtevajo, ker bi potom od-klenkalo raznim spahom in begom, ki so dandanes pravcati suvereni v svojih vaseh. Profesorjev dnevnik. Spisal Vajanov. Zadnji čas je hodil vsako jutro ob šestih v frančiškansko cerkev k maši. Vedno je sedel v zadnji klopi pred kropilnikom. Ljudje, ki so prihajali ob isti uri molit k patrom frančiškanom, so se ga navadili tako, da so mu pustili vedno prostora, tudi, če se je zakasnil malo. Profesor je bil. Prej spoštovan vsled svojih duševnih zmožnosti. Fiziko in kemijo je predaval. Mnogo se je tudi bavil z iznajdbami. Od doma je dobil po smrti starišev par tisočakov. S tem denarjem je začel izdelovati stroj, ki bi povišal po njegovem mnenju moč navadne svečine, ali petrolejske luči stokrat. Stokrat povišal za malo novčičev. Povsodi je pripovedoval o svojem delu. Papir je nosil sabo, risal nanj in kazal te risarij« okrog. Celo v šoli, med poukom, je začenjal pisati na tablo čudne formule, prečudne. Drugi profesorji so o tem izvedeli. Ravnatelj mu je svetoval, naj si vzame daljši dopust, kar je tudi storil. In ravno to mu je škodovalo. V dolgem, prostem času vglobil se je odslej popolnoma v svoje prenapete ideje. Aparati za njegovo iznajdbo so ga mnogo stali. Skoro vsa pokojnina je šla zanje. A prerokoval je, da mu prinese iznajdba težke tisočake. Potem smo izvedeli, da se mu je zmešalo. Upokojili so ga. Nekako črez mesec dnij odpustili so ga iz bolnišnice. Ozdravel je baje pspol-noma, vsaj na videz popolnoma. A ona za take ljudi značilna tožnost mu je zastala. Postaral se je hkrati izdatno. Lasje so mu osiveli. Prej vitka postava se mu je sključila. Na obleko ni kar nič več pazil. Nove celo nadeti ni hotel. Izvlekel je iz stare, zaprašene škrinje vijoleten plašč s tremi ovratniki, kakršne nosijo danes le še Vlahi, ki piskajo na meh. Ta plašč je oblekel. Pa kučmo je nosil ob vsakem vremenu, ob vsakem letnem času. Tacega sem spoznal osebno v pivarni, kamor je prišel sleherni večer za pol ure. Tudi meni je že prvi večer pravil o svoji velepo-membni iznajdbi. Ker sem se zanimal v istini za načelo te iznajdbe, sem se mu prikupil in povabil me je na dom. Ko aem prišel, mi je stiskal roko in me imenoval prijatelja. Peljal me je v zadnja sobo, kjer je imel nakupičenih vse polno, zame docela neumevnih strojev, potem steklenic, retort, človeški skelet. V kotu je stala omara z nebrojnimi knjigami. Znanstvenih je bilo največ. Pa tudi klasike vseh evropskih kulturnih narodov je imel. Vse mi je razkazal. Tudi je trdil, da spodrine njegov svetilnik aparat Avrovo mrežico, da, celo elektriko, seveda samo, kar bo tiče razsvetljave. Za drugi dan me je povabil, da mi natančno in znanstveno pokaže in razloži iznajdbo, ker danes nima prav časa. »A koj po kosilu morate priti!« * Njegova kuharica mi je rekla drugi dan, da je gospod profesor hudo bolan. Zdravnik da je bil že dvakrat pri njem. Sploh da zadnji čas vidno skup leze in da najbrž ne bo dolgo. Po meni je pač že vprašal, a nikogar ne pusti k sebi. Prišel sem potem še večkrat, pa nisem smel nikdar k njemu. Le neko gospo je sprejel. In večkrat je baje pisal, tako, prav na skrivnem. Zunaj je bil ta čas samo enkrat, tisti dan ko se je prav dobrega počutil. Ko eem prišel zopet pogledat, mi je tarnala kuharica vsa objokana, da so ga sinoči prepeljali v bolnico, ker se mu je zmedlo zopet. Šel je v mesto. Tam ga je prijelo, a prav hudo. Policist ga je domov pripeljal. Črez par dni mi prinese mož iz bolnice pismo s pristavkom, da je od umobolnega profesorja, ki je pred nekaj urami umrl. Zadnji dan mu je odleglo in takrat mi je pisal. V pismu bil je ključek. Prijatelj! Včeraj me je zgrabilo, danes me najbrž zlomi. To čutim. Vojska je v mojem telesu. Na pisalni mizi v moji delavnici je kovčeg. Stari skelet tišči desnico nanj. To je Vaše. Ključ je v pismu Haha! Se pač Čudite ? Tudi moj dnevnik iz zadnjih dnij je v skrinjici. Zanimal bo Vas in vse, vse, ki so me poznali. Povejte vsemu svetu, da ga prosim odpuščanja. Težko pišem. Zdajle me ima zopet v glavi. Najhuje je v desnem sencu. Doma sem zbil svoje stroje in zažgal vse formule. Ha! Da ne bodo drugi imeli dobička in slave. Za svetom mi ni nič. Saj so me imeli vsi za norca, a pravzaprav me je bolela samo glava. Zdaj bom rešen teh svojih vražjih furij. Sel sem v njegovo stanovanje in tam našel vse, kakor mi je pisal. Prepeljali so ga takoj po smrti v mrtvašnico. Tako je zahteval od zdravnika v bolnici. V meni zapuščeni skrinjici je bilo nekaj knjig. Valvazor, Heine, Kant, Schoppenhauer. Potem par smodk, časopisi, zmečkan papir, obreski. V Valvazorju pa je bil njegov dnevnik, katerega je spisal zadnji teden pred smrtjo, že pol v — urno-bolnosti. Dnevi niso bili v zvezku zabilježeni. 1. Še nikdar nisem pisal dnevnika, a danes se mi zdi vredno to začeti, ker mi sije nova doba, doba slave ... Posrečilo se mi je vendar, sestaviti tvarino za kovinski reflektor, ki bode glavni del moje iznajdbe. Heureka! Prvi poskus izvrsten. To bode svet oči odpiral. Vsi so se mi za hrbtom smejali. Zdaj je na meni vrsta. Se par dnij . . . pač zadnji čas . . . Hahaha ... to ... to .. . Tam od vzhoda mi vstaja ona doba zlata in slave Denique aetas venit mihi au rea . . . (Konec priii.) Politične vesti. — Nemška agrarna zveza je sklenila v včerajšnji seji zahtevati nujnim potom, da se takoj odpove srbski vladi trgovinska pogodba. — Zastopniki učiteljstva v deželnih šolskih svetih. V naučnem odseku je predlagal poslanec Fr H o f m a n n volitev zastopnikov srednjih in ljudskih sol v deželne šolske svete. Proti volitvi so govorili vsi krščanski socialci, posebno ostro znani sovražnik učiteljstva G e s s m a n n. Hofmannov predlog pa je bil vendar sprejet s 15 glasovi proti 5 glasom kršč. socialcev. — Žalitev žurnabstov. B ro po slanske zbornice je sklenil, prepove dati časnikarskim poročevalcem vstop na hodnike in v takozvano rdečo dvorano, kjer so se dosedaj shajali žurnalisti s poslanci ter imeli pri stop k telefonu. Odredba je posebno zato žaljiva, ker se skl?cuje na de|stvo, da je bila soproga nekega poslanca v teh prostorih okradena. Ako se odredba ne prekliče, groze žurnalisti, da ne bodo prinašali več poročil iz državnega zbora. — Papež in avstrijski prestolo naslednik. Deputacija nemškega katoliškega društva pod vodstvom tržaškega škofa je izročila papežu sliko nadvojvode Frana Ferdinanda. Papež je izjavil, da je nadvojvoda njegov ljubljenec, ki bi mu ne bil mogel napraviti večjega veselja kakor s svojo sliko Podelil je prestolonasled niku veliki križ Odrešenikovega reda. — Rumunski ministrski predsednik Sturdza je obhajal včeraj svoj 70 letni rojstni dan. Kralj mu je iskreno čestital, poslanci pa so mu priredili banket. — Pruski princ Eitel Friderik je na svojem potovanju v Egiptu obolel za ošpicami — Zoper reorganizacijo orožni-štva v Macedoniji so se uprli albanski begi. ki so dosedaj sami skrbeli s bažibozuki za varnostne službe, zato pa pobirali po celi vasi visoko desetino. Dopisi. Iz G ni ž. Čudne razmere so res pri naših štajerskih avtonomnih uradih. Občina Griže bojuje se že 15 let radi neke ce3te, katero so napravili tukajšnji rudokopni podjetniki za sebe, čez trideset let isto sami vzdrževali, a nakrat pa prišli na misel, da naj jim občina to cesto na svoje stroške vzdržuje. Občina se je branila Z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi, a zaman. Oblasti so razsodile, da je cesta občinska in kot tako mora isto občina vzdrževati. Ker pa morajo v smislu predpisov štajerske deželne postave iz leta 1896. k občinskim cestam, katere interesentje isto za sebe rabijo, tudi po razmerju po sebe k vzdrževanju prispevati, poslu žila se je občina te postavne naredbe in zahtevala od interesentov prispevkov k vzdržavanju te ceste. A glej ga čuka! Zdaj ima pa o tej zadevi razsojevati okrajni zastop celjski in pa štajerski deželni odbor. In ta dva razsojata že 6 let o razmerju prispevkov! — Kaj ne, dolga pot? In vse urgiranje občine je brez vspeha. Deželni odbor se izgovarja na počas nost okrajnega odbora, isti pa na deželni odbor. A naj bi se te dve oblasti med seboj prepirale kakor bi se hotele in kolikor Časa da se jima poljubi, ko bi pri temu le ne trpel davkoplačevalec. Toda občina Griže, kateri pride k tej cesti plačevati po razmerju uporabe ceste le 3%, pla čala je za to rudokopno cesto že nad 5000 K in bila prisiljena doklade občine zvišati na 100%, in vse to radi počasnosti teh uradov! Občina Griže še do danes ni na jasnem, kateri urad nalašč zavlačuje to velevažno, za davkoplačevalce tako občutljivo zadevo, ali deželni odbor, ali okrajni oduor celjski. Predležeče nam je uradno pismo deželnega odbora štajerskega, kateri vali vso krivdo okr. zastopu, oziroma odboru celjskemu. No, mi skoraj ne moremo verjeti, da bi okrajni odbor uboge davkoplače- valce tako mučil, sicer pa ne vemo zakaj da bi deželni odbor ne rešil zadeve v teku 6 let?! Tukaj je potreba natančnega pojasnila, in občina si bo znala istega pridobiti. Kajti to pač ne gre, da bi radi malomarnosti, da ne rečemo kaj druzega, pla čeval ubogi kmet, kateri dostikrat nima vinarja, da si kupi soli, tako ogromne svote za to, da se drugi bogatijo! Sicer pa to ni zadnja be srda in govorili bodemo jasno in javno, ko dobimo natančnejše podatke v roke. Razmere so res čudne pri nas v zeleni Štajerski. Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta. (Dalje.) Potem je protokolaričnim zaslišanjem užitnino pohirajočega organa in obrtne stranke konštatovati, ali je užitninski organ od stranke zahteval naj vodi register in naj zapre komunikacije, ki omogočijo od zunaj neopaženo prenašanje pijač iz kontrole proste kleti v obrtue prostore, kaj je organ v tom ozira od stranke zahteval in v čem se stranka brani tej zahtevi vstreči. Po tem odloku v zvezi s tem, kar je povedano glede važnosti popisov prostorov ho vsakdo lehko prevdaril, v katerem oziru naj bo oprezen. Užitninski davek od vina in mošta pobira se po navadnih kontrolnih predpisih, ki slone na besedilu uvodom navedenega zakona iz leta 1^lhJ in ki so na Kranjskem znani pod „Stroga kontrola" in po olajševalnih ali tako imenovanih „konvencijonel-nih kontrolnih predpisih", ki so se na podstavi Najvišjega sklepa z dne 15. januarja 1833 razglasili z dvorne kamore dekretom z dne 19. septembra 1838 št. 39586 odnosno dvorne kam. dekr. o. junija 1842 št. 18334. Konveneijonelna kontrola ni postavno določena, marveč je uporaba določil te kontrole prepuščena dogovoru med organom, ki užituinski davek pobira in stranko, ki davek plačuje. Pač pa je določeno, da se strani dohodarstvene oblasti brez tehtnih u z r o k o v uporaba teh določil ne odreče. Ker se na Kranjskem pobira užitninski davek od vina in mošta po predpisih konveneijonelne kontrole, hočemo le te predpise obravnavati. Konvencijonalni kontrolni predpisi. ^. 1. Da se v zakonu iz leta 1829. omenjenim obrtnim strankam olajša izvrševanje obrti, oproste se zakonito določenega vodenja registrov proti iz-polnevanju nastopno navedenih predpisov. §. 2. Oh enem se užitninski davek plaČujočim obrtnim strankam nadaljna ugodnost pri pozna, da smejo užitninski davek od vina in mošta plačati namesto precej, ko te pijače ukletijo, šele tedaj, kadar pijače nastavijo za na drobno prodajo, to je kadar pričnejo iste točiti ali rabiti za dom. §. 3. Vsaka obrtna stranka, ki je po dogovoru z užitnino pobira i »čim or-gauom oproščena voditi regi> r je obvezana : 1. vso zalogo vina, vinskega in sadnega inošta, katero v svojih obrtnih prostorih, ali v okolišu 1896 metrov od svojih obrtnih prostorih poseduje, potem 2. vsikdar, kadar p r i d o b i kaj omenjenih pijač v svoje obrtne prostore, ali v prostore v okolišu 1896 metrov, ali jih prevzame v varstvo ali pa jih zase da hraniti drugemu še predno se te pijače spravijo v prostornosti, zanje določene, držeč se § 14 zakona iz leta 1829 zglasiti ustno ali pismeno za to postavljenim organom, ob jednem pa tudi prostornosti, v katere se nameravajo stalno ali začasno dejati v smislu S 12 in 13 zakona iz leta 1829 navesti. §. 4. Potrdilo o izvršenem zgla-šenju pijače se nahaja v naznanilni poli, ki je tudi namenjena za opis revizij in za izkazanje obdavčenih množin davku podvrženih pijač. Zglasilne in pregledne pole so narejene v dveh izvodih, od katerih jed-nega dobi stranka, katera ga mora dobro hraniti, drugi pa ostane v užit-ninskem uradu. Ko bi se stranki vročeni izvod zgubil ali bistveno poškodoval, ali postal nepoznaten, služil bode v rokah užitninskega organa se nahajajoči izvod v dokaz, glede zglašenih pijač, kakor tudi v tem, kaj se je s temi pijačami počelo. §. 5. Za pobiranje užitninskega davka postavljeni organi imajo pravico na posode in shrambe, v katerih so zglašene tekočine, dejati pečat ali kako drugo napravo tako, da se brez vednosti v to postavljenega organa zglašene tekočine me morejo vzeti iz posod in shramb ali namesto njih druge tekočine, ki niso bile naznanjene, dejati v te posode in shrambe. Taka naprava je pa vselej na tak način urediti, da izvrševanje obrti ni v obilneji meri zadržano, nego je neobhodno potrebno v zabranitev tihotapenja. Stranka je dolžna, to zaporo skrbno varovati, je ne poškodovati m tudi posod ne odpreti ali načeti prej, predno ji to ni po predpisih dopuščeno. (Dalje prih.) Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 11. marca. Nadaljuje se torkova seja. Predseduje župan Ivan Hribar. Obč svet. Svete k stavi nujni predlog glede preskrbe otrok pokojnega hramlničnega asistenta Ev g. Sušnika. Dovoli se 400 K posmrtne četrtine in 480 K skupne letne vzgo-jevalnine za vse tri otroke. Obč. svet. Žužek poroča o na činu sezidanja Vodmata. Predlaga, da se dovoli izjemoma staviti tudi pritlične hiše, a le v nekaterih ulicah, dočim se morajo v večjih ulicah in cestah, ki se imenoma določijo (Mar tinova cesta, Japijeve, Cigaletove ulice itd.) Zidati v odprtem stavbnem zistemu le vsaj enonadstropne hiše. Sprejeto. Obč svet. Grošelj poroča o do taciji 120 K za vzdrževanje šolskega vrta na I. mestni deški ljudski šoli za 1. 1902 Se odobri s strogim naročilom, da se rabi v bodoče vrt le v učne namene. Isti poročevalec poroča o dovolitvi 400 K za nabavo stenskih zemljevidov za ljubljanske ljudske šole. C. kr. okrajni šolski nadzornik g J Maier je naročil učitelju g. GorjupU, da izdela take zemljevide za vse liubijanske slovenske ljudske šole. Kredit se dovoli ter se izreče da mora v bodoče vsakdo poprej si pridobiti privoljenje mestnega sveta, preden kaj naroča. O porabi dotacij za leto 1902 na c kr. državni višji realki v Ljubljani poroča obč. svet. Subic. Poraba se odobri s pogojem, da stori isto tudi deželni odbor. Isti poročevalec poroča o oddaji dveh ustanov po 100 K za učence in učenke umetno obrtne strokovne šol© ter predlaga učenca Fr. Jančar (L letnik) in Avgust Mohorčič (II. letnik). Sprejeto. Obč. svet. dr. Požar poroča o prošnji nemškega drsalnega društva, naj se mu podaljša najemna pogodba na 10 let ter se mu najemnina zniža. Zupan prošnjo priporoča, a zahteva, da si preskrbi društvo dvojezične napise in razglase. Istega mnenja je tudi društvo za olepšavo mesta ter predlaga: 1. pogodba naj se sklene proti sedanji najemnini na 5 let; 2. da društvo objavlja vse razglase, vabila itd. tudi slovensko, sicer ima mestna občina pravico, pogodbo takoj razveljaviti. Sprejeto. ObČ. svet. Ilija Predovič stavi samostalni nujni predlog glede stra nišč na sejmišču. Zahteva kar naenkrat pet stranišč, dvoje na konjskem, dvoje na živinskem in eno na svinjskem sejmu. — Podžupan vit Blei-weis pripomni, da bi bilo to predrago ter meni, da bi zadostovalo le eno stranišče. Predlagatelj vztraja pri petih. Sprejme se podžupanov nasvet, kateremu se tudi predlagatelj pridruži, da se zadeva izroči mestnemu magistratu v poročanje. Potem se nadaljuje debata iz predzadnje seje glede postajališča in prekladišča pri klavnici, pod katerimi pogoji bi se dosegel direktni uvoz svinj iz Odrske. (Poročevalec podžupan vitez B 1 e i w e i s). V debato sta posedla občinska svetnika Predovič in Velkavrh. Predlaga se, naj se pošlje ministrstvu notranjih zadev motivirana prošnja za dovolitev direktnega uvoza ter se poizveduje pri drugih mestih, kako so se obnesle take uredbe pri klavnicah v praktičnem in finančnem oziru Sprejeto. Ostale točke dnevnega reda se rešijo v tajni seji. Strup v masnem vinu. Iz Celovca, 11. marca. Danes se je pred porotnim sodiščem v Celovcu začela obravnava proti 30 let staremu katoliškemu k a planu Tomažu M a š e k u , obtoženemu zaradi hudodelstva tatvine in zaradi hudodelstva poskušenega za-vratnuga umora. Obtožnica državnega pravdništva pravi med drugim: V Pulstu na Koroškem, kjer je župnik Vaciav Strnad, je prišel leta 1899 Tomaž Mašek za kaplana. Župnik je imel v hranilnici v Pragi naloženih 3842 K Hranilnično knjižico je imel v svoji sobi zaklenjeno. Meseca julija 1902 je zapazil, da je hraniinična knjižica izginila. Slutil je takoj, da jo je ukradel kaplan, ker drugi ni nihČB zanjo vedel. Župnik je nato kaplanu diktiral pismo na hranilnico, v katerem je prosil pojasnila, če je denar že dvi- gnen. Kaplan je to pismo dal na pošto — priporočeno — a ga še tisti dan nazaj vzel in uničil. Dne 4. avgusta je dobil župnik brzojavko iz Prage, da njegov denar ni dvi gnen iz hranilnice in da se ne izplača brez legitimacije. Te brzojavke pa ni poslala hranilnica, marveč neka Terezija Kazesnik, in sicer po k a planovem naročilu. Kaplan je bil med tem deloma osebno, deloma po drugih ljudeh dvignil skoro ves župnikov denar iz hranil niče. Kaplan je v preiskavi pri znal, da je denar dvignil, a trdil, da mu je knjižico dala neka oseba, katere ne sme imenovati, in kateri je on denar izročil To pa ni verjetno, ker je kaplan v Pulstu živel tako veselo, da tega od svojih dohodkov ni mogel plačati. Ko je prišel Mašek v Pu'st, je imel precej dolga. V Pulstu je imel stanovanje in hrano zastonj, pa še kakih 1440 K dohodkov. V začetku je živel solidno. Od časa, ko je bila župniku ukradena hraniinična knjižica, pa je kaplan živel jako lahkomiselno in je mnogo zapravljal. Delal je pogostoma izlete, pijancev A cele noči in veliko potrosil za delikatese in likerje Mašek je župniku u k r a d e 1 de nar in da prepreči razkritje storjene tatvine, je poskusil župnika umoriti. Na omenjeni brzojavki, da žup nikov denar ni dvignen, ni bilo pod pisa. Župniku se je to zdelo sumijivo. Skrbelo ga je, da bo oškodovan in sklenil je, da se pelje sam v Prago. Odpotovanje je bilo določeno na dan 29 novembra 1902. Kaplan je to izvedel dva dni pred odhodom. Dne 28 novembra sta župnik in ka plan kakor po navadi skupaj obe d o v a 1 a. Župnik je našel, da ima njegova juha neki posebni grenki ukus. Pokusil je nato ka-planovo juho, ki pa tega okusa ni imela. Župnik vsled tega ni za-vžil Bvoje juhe. Ko je šel za trenotek iz sobe, je pustil v svoji čaši nekoliko vina; prišedši nazsj, je našel, da imatovino isti grenki okus, kakor poprej juha. Kaj je bil kaplan pomešal župniku v juho in v vino, se ni dalo dognati. Istega dne je kaplan prosil, naj župnik 29. novembra zjutranjo mašo opravi, on, kaplan, da bo drugod maševal. Ko je pa kaplan izvedel, da je župnik svoje potovanje v Prago odložil, je sam prevzel to mašo. Mašno vino so navadno ženske nalile v kleti v pollitersko steklenico in jo nesle v zakristijo. Ko je prišel Mašek 29. novembra zjutraj v zakristijo, je bil mežnar za Maska določeno vino že nesel na altar. Po ministrantovi izpovedi ni Mašek tega vina pri maši okusil, nego vse vino v zakristiji zlil za omaro, češ, da je motno. Za omaro je ležalo nekaj papirja in ne kaj prediva. Sodna komisija je ta papir in to predivo našla in izvedenci so dognali, da je bila v izlitem vinu salpetrova kislina To kislino je Mašek predidoči petek pomešal med vino. Ta dan |e Mašek lahko neopazen manipuliral, ker je bila cerkev od 9. dopoldne do 5 popoldne zaprta. Ključ je imel gotovo Mašek, na č?gar mizi so ga našli 30 novembra. Farovška kuharica je namreč v petek dopoludne cerkev dva krat zaklenila, popoludne pa je bila cerkev le enkrat zaklenjena. Salpe-trovo kislino je dobil kaplan na fa rovskem stranišču, kjer je bila steklenica s to kislino v svrho desinti ciranja. Tisti dan so našli steklenico prazno. Župnikovo odpotovanje v Prago je bilo določeno na torek 2. decembra 1902. V nedeljo 30. novembra j* prišel kaplan Mašek ob šestih zjutraj v zakristijo, da opravi zjutran|o mašo. Mežnarju je rekel, da bo župnik najbrž ob istem času kakor kaplan maševal. Kaplan si je v svojo mašno steklenico sam nalil vina, mežnar pa je napolnil mašno steklenico za župnika. Ko je bilo to končano, je kaplan naročil mežnarju, naj njegovo steklenico nese na altar. Takega naročila ni dal kaplan še nikdar mežnarju. Mežnar je nesel vino na altar in šel potem zvonit. Kaplan pa je ostal sam v zakristiji, kjer je bilo vsled njegovega napeljanja že pripravljeno mašno vino za župnika. Kaplan jeimel torej dosti časa, primešati vinu strupa. Ko je kaplan opravil mašo, je ob •/47. uri zjutraj odšel iz cerkve; ob 1/a8. uri je maševal župnik. Ko je župnik pri maši hotel iz piti mašno vino, je začutil, da iz haja iz vina poseben smrad. Vzlic temu je vzel požirek v usta. Izpljunil ga je sicer ko| v neko posodo in tja zlil tudi ostalo vino, a vendar mu je čez k a k o m i n u t o p o s t a 1 o s i 1 n o slabo, glava mu je postala težka in nakrat seje pred al tarjem zgrudil brez zavesti na tla. Nesli so župnika v posteljo, kjer se je čez kako uro po večkratnem bljuvanju zopet osvestil. Mašno vino, od katerega je župnik nekoliko za v žil, seje p r e i s k a 1 o in dognalo se je,da j e b i I v i n u primešan ciankali. Tega strupa je bilo toliko, da bi bil župnik gotovo umrl, ko bi ne bil vina izpljunil. Med tem, ko je župnik maševal, si je kaplan na dvorišču nasekal tikaj drva in ž njimi v svoji sobi zakuril, česar sicer ni nikdar sam sto nI. Sežgal je mnogo pisem in d j pisnic — zadnje priče njegove krivde — saj župnik je moral po njegovem načrtu v nekaj trenotkih biti — mrlič V peči so se našle tudi če pmje medecinske steklenice. Ko je kaplan izvedel, kaj se j« župniku zgodilo, je pohitel v cerkev in — ko je bila cerkev prazna — I« vzel župnikov kelih in šel ž njim v zakristijo. Posod kamor je župnik izpljunil mašno vino, je pustil kapelan v miru — ker je mislil, daje župnik strup popil in ni vedel, da ga je izpljunil. V zakristiji je po ministrantovi izpovedbi kaplan jako natančno obrisal in očedil župnikov kelih, d o t i Ć sukno, s katerim je kelih o s n a ž i 1 , pa je vzel seboj. Predno je kaplan odšel iz zakristije je — ne vede, kako je z župnikom — še naročil ministrantu, naj pripravi kar treba, da bo župnik * obhajal. Potem je šel kaplan v župnikovo sobo, vzel je neke dele mašne obleke, kateri so bili od župnikovega bljuvanja ponesnaženi in jih vrgel pred vrata, dasi je farovška kuharica prosi naj jih njej izroči. Teh stvari vzlic vsemu iskanju ni bilo naj šele sodna hišna preiskava je našla te stvari in dvoje tudi obl|Uva. brisalk v stranišču, od mašne obleke odtrgan trak pa v kaplanovi sobi. Ko je kaplan previdel župnika, se ni več zmeni) zanj. Opo iudne je šel iz farovža in prišel šele pozno ponoči domov. Zravnik dr. \Vidmann, ki je bil poklican k žup niku, je našel, da je tako BAS ti Ijeno vino kakor ono, kar je župnik izbljuval, imelo nekoliko mošus vonja. Ko je zdravnik izvedel, da se kaplan vedno z mušusovim milom umiva, je koj opozoril, da utegne biti kaplan morilec. Kje je dobil kaplan ciankali, Be ni dalo izvedeti, a ker se je kaplan bavil s fotografiranjem, si je strup lahko preskrbel. Kaplan se je v preiskavi isg varjal, da ima župnik več sovražnikov in da ga je kateri izmed moral zastrupiti. Preiskava pa je I dognala, da ni imel župnik nobene, i sovražnika Tako govori obtožnica. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. marca — Pogreb kaplana IVIav-riča9 ki si je sam končal ftivljenj se je vršil prav na tihem da zjutraj. Obdukcija je pokazala, da je bil mož na pljučah in na srcu b lan. Zdravniki so tudi potrdili, da se je Mavriču morda duh omračil in je v takem stanju izvršil samomor. To spričevalo je pomaga'o, da je bi M^vriČ cerkveno pokopan — a za kapelico na pokopališču, na prosi -ru, | kjer se zakopljejo samomorilci. Vj samo škofijski ordinarijat: K a to, daje cerkvena oblast v tem slučaju respektira i zdravniško spričevalo, med tem, ko v Železnika* jevem slučaju zdravniške* ga spričevala ni respektirala, dasi j« notoričn daje bilŽeleznikar para litik? Ne obsojamo cerkvene oblasti radi tega, ker je Mavriču d volila duhovniško spremstvo, obsojamo jo zato, ker je Železnikarju m mnogim, drugim ni dovolila. Spo minjamo se, da se je »Pri slonu* usmrtila neka gospa — vsled 2 ■» losti, ker ji je otrok umrl. V svoji oporoki je milo prosila, naj se ji dovoli cerkven pogreb, a škof Bona ventura je ostal trd ko kamen in Jt* to verno ženo dal pokopati U > psa. Pri bratu dr. Kreka je pa kol naredil izjemo in sedaj pri kaplanu Mavriču, dasi ne eden ne dru^ nista tega prosila. Pravično m častno pa bi bilo, da se I vsemi enako postopa. Naš« mnenje je, da bi se moralo vsa* kemu brez izjeme dovoliti cerkven pogreb. Ne. ker mishmo, da molitvice in blagoslov komu kaj koristijo, marveč ker se smatra cerkveni pogreb za edino dostojni najin pokopanja. Ce pa Škof v svoji netolerantnosti ni pristopen tem človeškim čutilom. naj postopa vsaj konsekventno. Škof pa niti tega ni zmoten in to se mu zameri, to je, ksr obsojamo. Neumljivo nam je tiivii, zakaj je kaplanu Mavriču dovolil duhovn-ško spremstvo, pokopati pa ga je pustil za pokopališkimi plankami. Sicer pa se pri tem slučaju z >pet kaže, kako potrebno je poskrbeti, da se bodo vsi mrliči en;iko pokopavali. Kako more ob čina trpeti, da se tisti, ki so si sami kon čali ž vijanje, pokopljejo kakor živali? Vsaj to pravico ima vsak občan, da se ga na dostojnem prostoru pokoplje in je le obžalovati, da v Ljubljani še do danes nismo prišli de tega. Glede Mavrice vega pogreba je še opomniti, da se je izvršit takorekoČ skrivaj. Prvotno se je reklo, da bo že včeraj ob polu 6. popoldne. Na pokopališču se je zbralo mnogo Ijudij. Duhovni gospodje pa so se menda zbali, da se »di kaka demonstracija, kajti duhovnik ni šel. Danes zjutraj ob polu 8. uri se je samo nekaj žensk udeležilo pogreba. a c — Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 143. vodstveno sejo dne 26. februarja t. 1. v uružbinik prostorih „Narodnoga doma-. Xavzocni: Tomo Zupan (prvoinestnik), Martin Petelin (blagajnik >, Luka S vet e C {podpredsednik), Ivan S u b i c, dr. Ivan Svetina in Dragotiu Ž a g ar. Opravičil se je vodstveni ud ces. svetnik Ivan Murni k. Od nadzorstva je bil prisoten Oroslav Dolenec. V zmi-slu § 18. družb inih pravil sta se kot svetovalca seje udeležila odvetnik dr. Frančišek Stor in trgovec Ernst P e r-dan. Prvomestnik otvarja ob 3. uri popoludne sejo pozdravljajoč navzočne, posebno pa dr. Fr. Štora in Ernesta Perdana. Naznanja, da je umrl Luka Kenda, posestnik v Kropi in Zapu-;>ah, ki je volil družbi 40a;0 svojega premoženja. Prvomestnik izjavlja, da je družbo pri njegovem pogrebu zastopal ter pozove navzočne, naj vstanejo s sedežev v znak hvaležnosti in v po-Češčenje njegovega spomina. (Se zgodi.) Izreče se vodstvena zahvala odvetniku dr. Janku Vilfanu za njegovo delovanje družbinim interesom v prid in pa dekliški ter mladeniški Marijini družbi na Breznici za uprizoritev iger v druž bino hasen. Vsaka posebej je osnovala veselico za našo družbo ter nam vpo-slala izdatnih prispevkov. Založnik družbinih vžigalic Ernest Perdan naznanja, da prične s 15. marcem t. 1. izdajati vžigalice v dosedaj običajnih zaklopuicah in pa vsled obče izražene želje tudi v manjšem formatu po zelo znižanih cenah. Dosedanje glede kvalitete mnogo boljše vžigalice se bodo dobivale originalni zaboj (5000 zaklop-nie) za 48 K in 100 zavitkov (lOOOza-klopnic pa za 10 K. Novi mali format „Vestas Flaming" velja originalni zaboj 52 K in 100 zavitkov 11 K. Pri obeh vžigaličnih vrstah pa se proti gotovemu plačilu odbijeta še 2%. Poročevalec je pri seji vročil od vžigalic družbi 1200 K. Povodom te ljube nam prilike priporočamo slovenskemu rodoljubju, naj bi še pridneje segalo po tem blagu vpošteva-j o č d e j s t v o, d a se družba, kakor zalagatelj vedno trudita ustrezati željam domoljubnega slovenskega občinstva. Blagajnik naznanja, da je imela družba od 1. januarja do 26. februarja t. 1. 8651*34 K dohodkov in 6995*06 K troškov; torej 16oG-28 K prebitka. Ko so se rešile došle vloge in sprejeli proračuni o stvarnih šolskih potrebščinah za solarno leto lHO:;. v skupnemu znesku 38.733"70 K, zaključi prvomestnik sejo ob Va^* ur* zvečer. — Dogodki v Ricmanjiti. Stanje med novim latinskim kapelanom in med Ricinanjci postaja vsaki dan bolj neznosno. Nikdo ga ne pozdravlja, nikdo noče govoriti žnjim, še manje pa občevati. V Kicmanjih ne more dobiti nikogar, ki bi mu hotel biti za mežnarja, ali ki bi mu hotel streči pri nje- govi latinski masi; tudi ne more dobiti nikogar, da bi mu opravljal hišne posle. Zato je privel seboj dva mežnarja in tri dekle. Umevno je, da ob takih razmerah ti ljudje niso mogli vstrajati v njegovi službi. Dosedaj sta izginila oba mežnarja, ki ju je pripeljal seboj, in ena dekla. Dobil je potem enega mežnarja s KoperšČine, ki je pa bil v Riemaujih samo en dan. Na to je pri-hitei na pomoč znani prijatelj v Trstu, sv. Jakobski župnik, gospod Anton Hrovatin, kateri je osebno iskal po Trebčah mežnarja za Ricmanje in ga je tudi našel. Pogodil ga je tako, da bo imel v Ricmanjih poleg stanovanja, hrane in vse oskrbe še 40 kron na mesec. A tudi ta ni mogel obstati. Tudi ga ni hotel pustiti v tej službi njegov brat iz Trebič, kateri je vrl slovenski narodnjak. Po nekolikih dnevih jo je včeraj tudi ta popihal na svoj dom. Tako imajo sedaj v Ricmanjih latinskega kapelana, a ne morejo priti do latinskega mežnarja. Zvonovi so zopet utihnili in latinski kapelan hodi maše-vat v bližnji Boršt. Tako ni pomogla niti mogočna roka župnika Hrovatina — Ricmanje ne morejo dobiti stalnega mežnarja. Na vse to pa se mi povprašujemo: kdo poplača te drage latinske poskuse? — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje velika Franchettijeva opera »A z raci«, ki je pri premieri dosegla popoln vspeh. Ker gosp. Fr. Vlčku dne 15. t. m. poteče engagement za letošnjo operno sezono, za soboto pa vojaška godba ni na razpolago, poje se opera »A z rac l« danes zadnjič v sezoni. — V soboto igra se duhovita francoska veseloigra »Miška«. — Odbor ljubljanskega Sokola1" je sklenil, da ogromno nalogo, ki mu nalaga slovesno praznovanje društvene 40letnice, porazdeli v razne odseke, in sicer 1) tehnični (telovadni), 2) stavbe ni, 3) finančni, 4) jezdni, 5) sprejemni in odsek za stanovanja, 6) zabavni in 7) tajniški odsek. V ta odsek hoče odbor v prvi vrsti privzeti člane, ki se hočejo zadovoljno posvetiti delu. V ta namen je odbor vabil več bratov članov, kojih požrtvovalnost, trudaljubivost ter naklonjenost ljubljanskemu »Sokolu« mu je dobro znana izza pre teklosti, da stopijo v pomnožen krog delavcev Pripetilo se je pa lahko, da je odbor katerega izmed bratov prezrl. Naj ne mislijo dotičniki, da jih hočemo s tem izklučiti, Ooratno, čim več delavnih rok nam je na razpolago, tim lepše bode delo do vršeno. Zato vabimo vse brate Sokole brez izjeme, da se udeleže sestanka jutri, v petek dne 13. t m. v drugi gostilniški sobi v »Narodnem domu«. Poleg prostega razgovora o slavnosti je na dnevnem redu določitev splošnemu načrtu slavnosti, sestava odsekov ter oddelitev delokroga pojedinim odse kom. Na zdar! — Splošno slovensko žensko društvo*1 priredi v nedeljo, 15. t. m., v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje. Predaval bo gosp. odvetnik dr. Pran Tominšek »Se nekaj o emancipaciji«. — UČni tečaj v ribanju krojev pa se začne v petek ob 8 zvečer. — Knjige „Matice Hrvatske" za leto 1902. so došle tukajšnjemu poverjeništvu. Člani, ki bi jih ne bili še prejeli, naj se blagovole obrniti na g. knjigovezca in tvorničarja Ivana Bonača, ki jih razpečava. Kdor bi se hotel vpisati v „Matico Hrvatsko", dobi še vse lanske knjige — devet večinoma leposlovni del — za 6 K. — O petju sploh in o slovenski pesmi posebej. Piše se nam: Pod tem^ naslovom in geslom je spisal g. I. ŽnidaršiČ, gimn. profesor v Sarajevu, zelo zanimivo in poučno razpravo, poklonil jo pev skemu društvu »Ljubljana«, oziroma njega bivšemu predsedniku z opombo, da se ista ad libitum uporabi za društvene svrhe. Omenjena razprava predavala se bode v nedeljo dne 15. t. m. ob polu 8 uri v areni »Narodnega doma«. — Vseh glavnih točk zelo obširnega dela ni mogoče v kratkih potezah omenjati, zatorej navajamo samo sledeče: »Kaj je pe sem, peta pesem, petje? Kaj je umetnost?« Pri teh vprašanjih navaja gosp. profesor zelo obširna mnenja raznih filozofov, kateri so se v svojih literarnih delih bavili z umetnostjo, oziroma s teorijo lepote, nau kom o lepoti in estetiko. Tolmači blagodejni učinek dovršenega zbora na občinstvo, razliko med umetno in narodno pesmijo, prikazuje kontrast med slovensko, hrvatsko in srbsko narodno pesmijo Podaje nam nekoliko zgodovine o početku, prvih javnih nastopih in daljnem razvoju slovenske, deloma hrvatske pesmi. Spominja se zaslužnih mož, kateri so na polju slov. pesmi marljivo de lovali in Še delujejo. Oaobitno krasne besede posvečuje našemu glasbenemu zavodu »Glasbena Matica«, njenim koncertnim voditeljem in negova-teljem dovršene slov. pesmi. Z oč -vidno navdušenostjo spominja se koncertov »Glasbene Matice« na Dunaju v dnevih 23. in 25. marca L 1889, rekoč: »Slava slovenski pesmi in slov. pevcem, katerim bi moral ves slov. rod biti hvaležen za njihovo požrtvovalnost, neumorno mar ljivost in vstrajnost. katera je takrat prodrla v nemške, zlasti v nemška glasbene kroge. Nemci so takrat prvič priznali, da smo Slovenci fak tor, s katerimi je treba računati itd « Opravičeno kritikuje na to — v humoristični obliki — nastope pevcev in dirigenta. Po raznih koristnih na svetih za pevce in društva zaključuje razpravo z besedami: »V celem pevskem društvu pa naj vlada bratovski duh, duh sioge in jedinstva!« Pri čakovati je, da se tega v obče zanimivega, posebno za pevce koristnega predavanja mnogo cenj. oseb iz pev skih krogov, prijateljev petja in slav. občinstva udeleži. — Restavracijo na južnem kolodvoru je namesto g. Pečnika, ki se je odpovedal, prevzel dosedanji restavrater pri »Llovdu«, gosp. S c h r e y. — Gostilno pni Novem svetu" prevzame s 1. aprilom g. Fran Remic iz Postojne. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodiŠČu: 1. Miha Grašek posestnikov sin iz Domžal je 14. septembra m. 1. v He lene Jermanove gostilni v Domžalah vsled nastalega prepira vrgel kozarec Antonu Mlakarju iz Moravč in ga lahko poškodoval. Pred sodnijo v Kamniku kot priča zaslišani Janez Šubelj bajtarja sin iz Rodise je pa na prigovarjanje Miha Grašeka in Tita Koprivnika posestnika sina iz Domžal krivo izpovedal, češ da ni videl tepeža in da tudi poškodovanega in tega brata, ki sta bila iz Moravč ni poznal Sodišče je obso dilo Grašeka in Koprivnika vsakega na 6 mesecev, bubeljna pa na 6 ted nov ječe. 2 Janez Legat, posestnik iz Jesenic je bil od zatožbe težae telesne poškodbe oproščen, ker Be je izkazalo, da je poškodovanec Jakob Pipan, ki je bil že večkrat kaznovan malo verjeten človek, in da ni možnost izključena, da se je ta pri padcu sam poškodoval. 3. Marija S*rc, bajtarja žena na Homcu je 20. januv. t. 1. zakurila v lončeni peči okoli katere je razobesila plenice na to je zaprla sobo v kateri sta spala njena dva otroka dvojčka Julika in Micika v otročji postelji, ki je b)la komaj eden meter od peči oddaljena ter šla za večerjo mleko iskat, pri kateri priliki se je okoli tri četrt ure za mudila- Ko se je Sare z mlekom vrnila domu našla je vsled zasmojenih plenic in že tleče otročje blazine sobo polno dima in oba otroka zadušena. Sodišče je brezskrbno mater obsodilo na 8 dni strogega zapora. — Na smrt obsojen. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 31letnega zidarja Ignacija Pafko iz Ragoznice na smrt na vešalah, ker ie ustrelil svojo bivšo ljubimko ženo drugega Barbaro Bezjak. — Pomagati si je znal. Neki 141etni deček je ukradel pred včerajšnjim Ivani Pešlinovi v Usnjar skih ulicah purana in ga nesel takoj prodajat k trgovčevi ženi J Ć Leta pa je purana vzela dečku in mu rekla, da ga kupi, da pa mora priti z materjo po denar. Deček je odšel in bh kmalu vrnil z neko žensko, o kateri je dejal, da je njegova mati. Trgovčevi ženi se je vse to čudno zdelo in je poslala po policijskega stražnika. Deček se ie tega tako prestrašil, da je zbežal. Ženska pa je po njegovem pobegu priznala, da jo je deček na ulici ustavil in ji obljubil 1 K, če gre ž njim in reče, da je njegova mati. Policija je mlademu na-vihancu na sledu. — Pes popadel je včeraj po poludne v Lattermanovem drevoredu služkinjo Marijo Avgustinovo in jo ugriznil v sredinec na levi roki. Marija Avguštin je peljala po drevoredu velikega bernhardinskega psa na sprehod, kar napadejo pred razstav nicami njenega psa štirje psi in se začnejo ž njim klati. Služkinja je hotela pse razgnati in je z golima rokama pse bila, nakar jo je eden popadel za levo roko. — K motikama napadla sta posestnikov sin Ivan Terka v D > brunjah in tovarniški delavec Anton Pokavc v Vevčah zidarja Valentina Grada na Torkovem vrtu in ga težko telesno poškodovala. — Nepoštena natakarica. Restavraterju Ludoviku Fantiniju v Gradišču štev. 2, je natakarica pone-verila 58 K in pobegnila iz službe. — Roko obrezal si je včeraj zvečer Frano Tome, mizarski pomočnik v Vižmarjih. Ko je prišel z vojaškega nabora v neko gostilno v Vižmarjih, prijel je steklenico v roko in udaril ž njo po mizi, da se mu je v roki razdrobila. Tome se je pri tem tako vrezal v desno roko, da so ga sinoči pripeljali v bolnico. — Ženo pretepel. Tesar Iv. Vončina v Krtini, občina* Dob v kam niškem okraju je pretepel svojo ženo tako, da so jo pripeljali v bolnico Poškodovana je na g avi in na hrbtu — lfandalizem. Danes ponoči je na cesti ■« deželno bolnišnico neki vojak s sabljo obsekal 10 kostanjevih dreves. — Na današnji vojaški nabor je došlo 126 fantov. V vo|ake pjtrjenih je bilo 46 — Izgubljene in najdene reči. Služkinja Helena Cilenšek, ntanujOČa Pred skufij j št 15, je izgubila včeraj pop »iudne na Mestnem trgu črn»-usn|ato denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K in nekaj drobiža. — Delavec Leopold Porenta, Karolinška zemlja št. 7, je našel včeraj popoludne na frančiškanskem mostu srebrno žepno uro. * Nanovejše novice. P r i nemški hranilnici v Pragi je vzdignilo včeraj 1001 strank 1,224 547 kron. — Pri sveto vaciavski po soj i In i ci se je ustavilo saniranje; upravni odbor je izjavil, da je kon kurz neiz<-g'ben. — Nuna se je obesila. Predstojnica sirotnišnice v Monakovem pl. H^u^ler, ki je bila zaradi zastrupijenja obsojena v 6letno j^čo, se je obesila. — 18. otroka je porodila te dni vojvodinja Parska.— Ustrelil sh> je inženir Maks Peinitz pri sv. Primožu pri Ce lovcu — Dvoboj med grofom Zichvjem in posl. Veszijem je bil včeraj na pištole Noben ni bi ranjen. — Zastrupil se je na Reki lekarnar Matechovich. — Rie-irrova ulica v Parizu. Zastopnik Bussat je predlagal v pariškem obč. svetu, naj se imenuje ena pariških ulic po pokojnem dr. Rsegru. — 36 let krogla v vratu. Gostilničar v Mariboru, Spaček, je dobil v bitki pri N*chodu pred 36 leti kroglo v vrat katere niso mogli zdravniki izvleči. Sedaj so se mu bolečine obnovile in kr glo so mu izvlekli. — Za saniranje financ na Saksonskem je sklenilo ministrstvo, da se priUodnji dve leti ne zboljšajo plača uradnik >m da pa se tudi ne izvrše pomakn^nja v višje plačilne razrede, niti se uradnikov ne bo na novo nastavljah«. * Ali naj duhovniki zahajajo k operetam? Duhovniško glasilo „Correspondenzblatf", ki je nedavno razpravljalo vprašanje, ali naj duhovniki nosijo brado ter temu pritrdilo i saj jih bi potem ne bi bilo tako lahko spoznati pri kaki svinjariji v že lezniškem vozu) je sedaj razvilo vprašanje, ali naj duhovniki zahajajo k operetam, kjer se kažejo čari žeuskih teles. List pripoveduje, da je bilo videti pri taki predstavi nedavno na Dunaju znanega župnika v ženski družbi, do čim je v zadnji vrsti slonela suha postava nekega meniha iz sosednjega samostana. List je vsled tega zoper obiskovanje operet, a to, kakor pravi „iz praktičnih vzrokov' ali z drugimi besedami: duhovniki so preveč izpostavljeni občiu-stvu. Da, ko bi bili sedeži v temi, potem že. * Ali trtna um kaj sliši ? To vprašanje je rešil nemški učenjak dr. Henrik Stauttacher v potrjevalnem smislu. Na obeh straueh života (thorax) te živaliee, na meji med prvim in drugim životnim pasom, to je na spodnji strani prsnega dela, je našel slušni organ obstoječ na vsaki strani iz jed-nega slušalnega mehurčka, v kojem se nahajajo otoliti (slnšalni kamenčki). •— Jeli trtna uŠ tudi muzikalna, tega nam učenjak še ni razodel. * IX. mednarodni geološki kongres. V imenu pripravljalnega odbora za omenjeni kongres razpošiljata gg. rudniški nadsvetnik dr. E. Tietze in univ. prof. dr. K. Diener že drugo okrožnico. Ta obsega detaj-lovani program kongresa, ki se ima vršiti od 20. do 27. avgusta t. 1. Iz tega razvidimo, da se bo razpravljalo o celi vrsti aktuvalnih prašanj kakor so: prašauje kako so nastali kristaliu-ski skrilavci, napredek geologije v orijentu problem o „krovnih rudah" in „brdihu itd. Med predavanjem, diskusijam in med poročili znanstvenih komisij je uvrščena eela vrsta geologiških izletov v prezauimivo dunajsko okolico. S pomočjo bosanske vlade se bo nudila udeležnikom prilika obiskati (preko Teste) Bosno in Hercegovino. Nadaljevanje te ture bo ekskurzija v Dalmacijo. Kar se naše ožje domovine tiče naj pripomnim, da obiščejo geologi pod vodstvom gg. J. G e y e r a, dr. F. Kosmata in dr. F. T a 11 e r j a Karavanke in Juliške alpe v času od 31. avgusta do '.). septembra. — Kraljevi ogrski dež. geološki zavod vabi dalje s posebno okrožnico udeležnike kongresa, da obiščejo Pešto in njeno okolico ter dolenji tok Donave. Član arina za vsakega udeležnika znaša 20 K, vodnik stoji poslednje 10 K. — Pojasnila daje tajništvo IX. mednarodnega geološkega kongresa: „Geolog. Institut der k. k. Universitiit in Wien" in iz prijaznosti tudi naš rojak g. dr. Karel Hinter-1 e c h n e r (HI/2 k. k. geolog. Berichs-anstalt, Rosumofskvgasse 23). Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 12 marca Včerajšnji shod na univerzi S3 sijajno obnesel. Navzoča vsa slovanska akademična društva polnoštevilno. Resolucija v zadevi ljubljanske univerze sprejeta z navdušenjem. Protestiralo se soglasno proti izzivajoči pisavi graških dnevnikov napram Slovanom. Ounaj 12 marca. V današnji seji poslanske zbornice sa ob jako malem zanimanju poslancev uadaljuje proračunska razprava Posl Povše je izstopil iz nagodbenega odseka. Šusteršič je interpeliral, zakaj se je zasedanje delegacij odložilo do jeseni, in je zahteval, naj se čim prej skliče Sedaj še ni gotovo, če bo mogoče še danes dognati prvo branje proračuna in vsled tega se tudi še ne ve, če bo jutri seja ali če ja ne bo Dunaj 12. marca. Vsi žurnalisti so prezidentu Vetterju po posebni deputaciji naznanili, da začno štrajk, če jim bo prepovedano cbiskovati rudečo dvorano in hodnike v poslanski zbornici. To prepoved je izdalo predsedstvo. Zagreb 12 marca. Pod predsedstvom dr Derenčina se je tu vršil velik ljudski shod, ki se je izrekel za gospodarsko neodvisnost Hrvatske in M a -djarske in pa zoper brambni zakon Petrograd 12 marca „Pra-viteljstveni Vestnik" prijavlja manifest carja Nikolaja, s katerim se zaukazujejo razne reforme v prid kmetijstvu. Obenem določa car, da se mora pri vsi toleranci napram vsem veroizpo-vedanjem pospeševati pravoslavno cerkev. Carigrad 12. marca, Turška vlada trdi, da narašča ustaško gibanje v Macedoniji, zlasti v monastirskem vilajetu Bero lin 12. marca. Angleška je, kakor poroča „Barliner Tag-blatt", nezadovoljna z rusko-avstrijskim projektom glede Ma-cedonije in hoče s posebnim načrtom stopiti na dan. London 12. marca Tudi angleški dvor ima sedaj svoj škandal. Prišel je v javnost ravno na dan, ko sta kralj in kraljica ravno praznovala 40-letnico svoje poroke. Kralj je imel vse svoje življenje vse polno ljubavnih razmerij z vsakovrstnimi damami Mislilo se je, da bo vsaj sedaj na starost in kot vladar krenil na drugo pot. A kralj hodi po istih potih kakor prej. Dolži se ga, da ima ljubavno razmerje z neko gospo, ki ga ima popolnoma v oblasti. Kraljica se lani radi tega razmerja ni hotela dati kronati. Med kraljem in kraljico je prišlo do skrajno viharnh prizorov. Ko je kralj obolel, se je s kraljico sprijaznil, a le za malo časa. Sedaj je zopet v oblasti svoje ljubimke. To dolže listi celo nečastnih dejanj, da je pomagala pri igri slepariti, a sodi se, da se hoče s tem le kralju onemogočiti nadalnje občevanje s svojo raetreso. Kako oblast ima ta ženska se je pokazalo, ko je vojvoda Devon-shire kralju in kraljici na čast priredil velik lov. Vojvoda ni povabil kraljeve ljubimke in ta je kralja pregovorila, da je rajše legel v posteljo in rekel, da je bolan, kakor da bi se bil odzval povabilu nadvojvode Devonshira. Domneva se, da so vse te datajle spravili v javnost dvorni krogi. ' Ktktr je spletno in ttajeje „Mauthnepjeva11 ■ e -mena n repo ki klajo veliki dobiček. Ravno tako i it nt na in nedosegljiva so Manthner-jeva semeia ta zelenjavo in cvetlice. (909—19) Borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 12. marca 1903. Hmlombenl pnplrjl. 4"270 majeva renta . . . 4 2% srebrna renta . . . 4° o avbtr. kronska renta . 4*/0 „ zlata „ 4*/0 ogrska kronska „ 4% „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske »Vi0/* posojilo mesta Spijeta 4V,% n n Zadra 41/t°/0 bos.-herc. zel. pos. 1902 4°/„ češka dež. banka k. o. 491 2. O. §*/•*/« zast. pi8 gal. d. hip. b. 4*V/g pest. kom. k. o. z 10% pr...... 4%fi/0 aast. pis. Innerst. hr. A1/.0/, m ogr. centr. deželne hranilnice 4,/'8°/o zast. pis. ogr. hip. b. 4%°/c obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . »*/■•/• «. češke ind. banke 4% prior. Trst-PoreC lok. žei. dolenjskih železnic juž. žel. kup. % Vt 4«/ /o »•A Denar 100 55 100-55 101 10 12125 99 50 121*60 99 75 100 — 100 — 100 90 99-60J 99 oU 101 10 106-65 101- 101 — 100 45 100 — 9950 98 — 99 50 304 15 100 65 Blago 100 75 10075 101 30 12145 9970 12180 10190 10020 10030 102 10 107 65 102- 101 80 10145 100-50 10050 99 — 100-60 306 10 10165 4Vt% av. pos. za žel. p Srečke. Srečke od leta 1854 ... j 178" 188 — „ „ „ 18607« . • ! 184 — 187 — „ „ „ 1864 ... 247— 251 — tizske..... 159 25 160 25 zemlj.kred. I.emisije 2t>8 — j 27160 „ „ H. „ 266 — 269 — ogrske hip. banke . i 259—; 262 — „ srbske a frs. 100— 89— 91 — „ turske.....117 25! 118 25 Basilika srečke . . 19— 20 — Kreditne , ... 431*— 436 — InomoSke 9 ... J 84-—j 89 — Krakovske „ ... 76—j 78*— Ljubljanske „ . . . 76'— 77'— AvBtr.rud.križa , ... 6525 5625 Ogr. „ H , . . . 27 75 28 75 Rudolfov© . ... 70— 75-— SalcburSke B . . . 74'— 78*— Dunajske kom. „ . . . 438 — 442 — I Delnice. Južne železnice/ «... 5150| 52 f 0 Driavne železnice .... 692 76 693 75 Avstro-ogrske bančne del. 1587-— 1697 — Avstr. kreditne banke . .68625 687 25 □grške . , . 739— 741 — 2ivnostenske „ . . 254 50 255 50 Premogokop v Mostu (Brfbt) i 710—j 712*— Alpinske montan .... 38860 38950 PraSke želez. ind. dr. . . 1630 — 1646 — Rima-Muranyi..... 479/— 480 — Trboveljske prem. družbe . 9 410— 414 — Avstr. orožne tovr. družbe [ 364'—i 387*— Češke sladkorne družbe . j 149— 151 — Valute. C. kr. cekin...... 1132' 1137 20 franki.......J 19*10 1912 20 marke.......1 23 43 23 62 Sovereigns...... 2398 2406 Marke........11715 117 35 Laški bankovci..... 95 45 9565 RubJtJi........U 253—1 254 — Žitne cene v Budimpešti. dne 12. marca 1903. Te Pšenica za april . Rž ,, april . Koruza „ maj n Jubj . Oves ., april . za 50 kg m BO „ „ 50 , n BO „ ti 50 g. 7 69 6 78 6 13 620 609 KfVUtl*. Mirno, nespremenjeno. Poročilo o svileni modi. Ker je zopet spomlad pred durmi in ker dobi vsa narava novo obleko, mora tudi človek sleči zimsko in obleči novo moderno pomladno obleko. O novih pridelkih na svojem polju nam poroča združena tovarna za svileno blago Ad. Grieder & Co. v Curinu sledeče: Najboljšo vlego za pomladno in poletno dobo igra pač verižasta tkanina ali Chines. Ta obstoji iz tako krasnih sestavin, da bo gotovo še dolgo prvomodna. Je pa že tudi za prihodnjo jesen v veliki izložbi. Nova pomladna suknja je dolga in je na ramenih preSirna in nabrana, ter je, da se bolj prileze iz gibčne in mehke tkanine, kakor Armures, Nattes brillantes, Loisines moderneB in damasirana suknja. Na moiro-vanem, belem Louisine Fond so atlasne proge in med temi fine in umetniške lianske črtice (dessin), ki čudovito povspešujejo ceremonielne družabne toalete. Poleg prog-nih novosti, kakor v Chinćs rayes broderie, Chines ravžs canneles so zdaj Carreaux, kakor smo že v jesenskem poročilu omenili, prav en voque. Posebno moderne so velike pike in krogljaste črtic« ter delajo robo lepo kakor Louisine Chinee Globe, ki so poeebno pripravne za toalete pri pojedinah in bluze. Za te slednje so tudi mične sestavine v novih skutah za Nattes Foud. Novo je tudi Ecossais z Chine*s. Svilo, ki se da prati v novem desinu se še vedno razprodaja. Pohvaliti je treba še Irnpreasi-ons plastiques. Sploh pa smo v tej stroki zelo napredovali in imamo Foulard, ki prekaša najdražje damaste. Praktično je tudi Pongćs-Foulard svilo, ki je v neizmerni iz beri in že prav ceno. Pri Foulard svili je treba tudi opomniti na krogljaste črtice (dessin). Lepe so tudi verižaste pičice, kakor Louisine rayee brodiere, Louisine rayće lancee itd. Pri črnem blagu je treba razven Armures-tkanine posebno še damaste in je v njem vtisnjen vzoren valčasti desin, vsled česar je obleka kaj kraana in elegantna V belih oblekah za neveste so takozvani Nattes brillantes in enake tkanine. Prikupljive barve so takozvane pe&čenaate barve kakor Ecru, Lynx in Champagne ali reseda-zelone Amande, Sarcelle. Letošnja noša je zelo ugodna, ker je za vsak okus in tudi za prihranitev stroBkov. Vzorce razpošiljamo vsakomur brezplačno na dom. Darila. Opravni&tvu našega lista so poalali: Za družbo sv. Clrlls in Metoda: Gosp. Jos. Boncelj v 2tleznikih 20 kron povodom poroke njegove hčerke Line a gospodom Anton Globočnikom, veleposestnikom v ž«-lesnikik. — Strelski klub „Triglav* v Ljubljani 5 kron h geslom: Kar je nekdo odklonil — Je klub družbi C. M. poklonil. Skupaj 25 kron. — Živeli! • I Slovenci In Slovenke I Ne zibite družbe sv. Cirila in Metoda) I NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IN v crevih bolne obroke * moka za orroke C— L Umrli so v Ljubljani: Dne 9. marca: Ivan Mavric, duhovnik V p., N!> let, se je v Tivoli vstrelil. Dne 10 marca: Daniel Bas taj a, c. in kr. major v p , 60 let, sv Petra cesta 20, se je vstrelil. — Fran Grotzl, pruiljenec, 26 let, Poljanski na i p 56, pljučnica. Dne 11. marca: Ana Zottich, pismo-noševa žena, 74 let, Marije Terezije cesta 6, Apoplexia cerebri. V deželni bolnici: Dne T. marca: Marija Lesnjak, gostija, 66 let, Insuftientia cordis. Dne 8 marca: Mibael Ferlič, gostač, let, ostarelost. — Josip Kuper, kamnosek, 50 let, Bronchitis chron. Dne 9 marca: Alojzija Fric, d mini -karjeva žena, 24 let, jettka — Fran Kovšca, dimnikar, 45 let, jetika. — Josip Gnidovc, delavec. 63 let, Pneumonia. Dne 10. marca : Andrej Smrek ar, dninar, 64 let, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3U6"2. Srednji sračni tlak 56 o mm. Marc Čas opazovanja Stanje barometra V mm Tempera tura v fC. Vetro vi Nebo 11 9. zv. 7376 17 si. 8zahod jasno 12. 7. zj. 737 8 — 3 5 al. jug megla b 2. pop. 736 3 82 »r. jug jasno špecerijska trgovina v LJubljani z lepim prometom in vso opravo se radi rodbinskih razmer takoj odda. (713—D Vprašati je pri Itf. Jobaćiff>ll. Stanovanje. Soba v pritličju za enega ali dva gospoda (nasproti mestni kope-l|i), s posebnim vhodom, se odda za mesec maj. W6 se izve pri gospej A. Kihso-vic, Sv. Petra nasip št. 53. (711—1) Svojo trgovino m vio opravo oddam za šest let v najem Natančneje se izve pri Gusiavu Hochu v De seniću, Hrvatsko Zagorje. ^630-5) trgovski pomočnik vešč trgovine z norimberškim blagom, za večjo trgovino ▼ Ljubljani. Pomočniki z dežele imajo prednost. Istotam se sprejme Srednja včerajšnja temperatura 31*, normale: 2 8°. Mokrina v24 urah : 00 mm modi5tinjo veščo nemškega in slovenskega jezika, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji (696—3) trgouina 5 Klobuki Ch>iba v Celje iz boljše hiše. Ponudbe na upravn štvo »Slov. Naroda« pod št. 692. (694-2) Ženitna ponudba. Udovec brez otrok, v najboljši moški dobi, boljšega stanu, želi se čim preje poročiti z gospico ali udovo brez otrok. Ista mora biti vsaj srednje izobražena, slovenskega ali hrvatskega in pa nemškega jezika zmožna, veselega in odkritega srca ter imeti dote vsaj 10.000 K, katera se zavaruje. Ponudbe, Če le mogoče s priloženo fotografijo, katera se vrne, naj se pošljejo pod znamko .Izgubljena sreča, pridi nazaj* anončni pisarni 1504 Rudolf Mosse, Dunaj, Seilerstatte 2. Za tajnost se jamči s častno kesido. 653- P. n. Usojamo si vljudno naznaniti, da je g. liudolf Muhvič prevzel z današnjim dnem podajo našega piva v sodčkih in steklenicah za Novo mesto in okolico ter prosimo, istemu blagohotno nakloniti cenj. naročda. Ledenica z zalogo piva v sodčkih in polnilnica steklenic se nahaja Hej kot />rej v naši hiši na Glavnem trgu v Nov* m mestu. Steinfeldska pivovarna (673-3) - bratov Reininghaus v Gradcu. ===== Glavna zaloga v Ljubljani. ===== Mannesmann-ove cevi varilne In plinove cevi vsake obsežnosti in vse drugovrstne cevi razpošilja po konku-- - = renčnih cenah Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v 3(omotavi, na Češkem. (437—6) Zastopniki v vseli večjih mestih. Izuvjen notarski solicita tor dobi takoj dobro mesto. — Ponudbe sprejema Josip Chriatof v Ljubljani, Sodmjske ulice št. 6. (6B0-3) — Dobiva se v vseh knjlgotržnlcah — MALI VITEZ — Pan Volodijevski — Zgodovinsi roman, spisa! H, Sienkievvicz Po poljskem Izvirniku poslovenil Podravski Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se&itt&ih po 40 h. Vaakih * * 14 dni M izdaja eii se&itek • * Založna knjigarna. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani Zapornice na škripce zagrinjala * * * * lesene (675-2) kakor tudi vsa mizarska dela priporoča v najboljši izvedbi Tovarna mizarskega blaga ji. Bramberger Gradec, Neubaugasse 53. * t) m eaa^^ * "n * t) C c * c Sv. * t) >«A * 1_ 6 >S-c 2 a *a o .KI -f" >. y> 2 o ». -O, .C t* o S? ti "* o >S mm ^ o P c -v i? -O C C JO V ca C5 Krojaškega pomočnika sprejme takoj (710) Anion c vi>ui j, krojač Sava, Jesenice, Gorenjsko. T 0'i'niH pomnenita kateri mora biti izboren prodajalec •prejme za svojo trgovino mešanega blaga (678-3) O. Homann v Radovljici, Mili d krepkega, iz Hobrp hift^, 15 do 16 let starega vsprejme takoj 6982 Josip Škorl) kovaški in podkovski mojster na Glincah pri Ljubljani. Dobra kuharica ki je izveibana v vseh hišnih opravilih in ki zamor** sama gospodinjiti dobi stalno službo v ljubljanski okol c . (714-1) Natančneje pove iz prijaznosti J. C* Praunseiss, delikatesna trgovina v Ljubljani, Glavni trg". Poskusile Tri«y|ftl|< JJCIauerjev, | llglaV pristni rastlinski liker. "^ffcOj Oživlja. x C. kr. okrajna sodnija v Radovljici, odd. I. dne 10. marca 1903. Ces. kr. avstrijske ££g državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Iss^od. ia voaaega reda veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljufcijane juž. kol. Praga čoz TrTaiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inoraost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Austnv Solnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 1 zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj, Ce« Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, — Ob 3. uri Mi popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, MonakoVO. Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregonc, Curih, Genevo. Pariz, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb. Franzove v Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlafe v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi i II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj f NovomeBto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri ^ zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ioublja.no jaž kol. Proga ii Trbiža. Ob 3 uri 2 zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Soli. grad, Line. Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. ■ Monakovo-Trst dirdktni vozovi in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m d poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. - Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak : Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Stražo, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ^ b 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: l 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne ia ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v l^ul-ljane drž. kol. iz Kamnika. MeSani vlaki : Ob b\ uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (II Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. T7" z a 3 9 m n sl zavarovalna banka tt Pragmi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital i je : 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m %HCMki»xl slavaimko- narodno upravu. (26—19) Vb* pojasu tla daj«: Zavaruje poslopja in premičnin«* proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so A*« v lastnej bančnej hiši Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj is odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".