Stari Pcetovio.
Predaval dr. Vladimir Travn e r.
Nadaljevanje.
Z   Markom  Ulpijein Trajanom se začne za   Poetovio   nova   doba.   Po svojih zmagah nad Dacijci med letoma 106 in 107 je povzdignil ta cesar Poetovio   v kolonijo, t. j. podelil   je    domačim   rodbinam   polno   rimsko državljanstvo   ter jih dodelil odseku rimskih meščanov takozv. tribus Papiria. V tem času je nastala tudi naselbina na desnem dravskem bregu,   kjer  je  naselil Trajan dvakrat večje število   odsluženih   vojakov.   Od takrat se je imenoval „Petovio" po cesarju Colonia Ulpia Traiana Poetovienensis. Ker je cesar razdelil „Panonijo" tudi v 2 del», je postal Poetovio obenem važno   obmejno mesto in važna carinska postaja.  Kako visoko so cenili tedanji prebivalci   to   odlikovanje,   spričuje   dejstvo, da so si radi pride vali priimek svojega slavnega   vladarja,   kakor   n.  pr. Marcus Ulpius Pnmus, M. U. Severianus, posebno pa ženske, ki so se rade imenovale Ulpije. Seveda je bil Trajan tudi   vsled  svojega čistega in vrlega značaja   povsod  izredno priljubljen, tako da mu je rimski senat po pravici podelil Častni
priimek   „Najboljši."   V   Ptuju   spominja   Se | dandanes   nanj   majhni   kip  na desnem pri-zidku mestne hiše.
Pod cesarjem Markom Aurelijem, modri- j janom na rimskem prestolu, so vdrli v naše pokrajine Markomani in K vadi iz sedanje ! Češkoslovaške, združeni z Jacigi, bivajočimi J na sedanjem Madžarskem. Cesarske legije, ¦ med njimi imenovana druga, so sovražnika ¦ sicer kmalu pregnale iz naših krajev ; azijske j čete pa so zanesle v naše kraje kugo, ki je i gotovo tudi v Poetoviju zahtevala žrtve.
Njegov nezmožni sin in naslednik Comodus '¦ (180—193)   je   sklenil s sovražniki sramoten mir in dovolil celo, da so se ti rodovi smeli ; v večjem številu naseliti v Panoniji. V nasled- j stvenih bojih, ki so se vneli po njegovi smrti, j je zmagal slednjič takratni cesarski namestnik : gornje Panonije, Afrikanec Septimius Severus ¦, (193    211),   ki je bil kot vojak s svojo ženo j Julijo   Domno   v  Poetoviju prav priljubljen, i kar kaže ptujski  napis : „Juliji, materi ptuj- i skega   tabora."   Pod   njim  so se zboljšale v j naših krajih ceste; s Severom se začenja doba voja&kih cesarjev, večinoma Ilircev, ki so prišli j do   prestola   s   pomočjo   svojih   legij,   kakor j Decij (240-251), Galienus (260—268), Mark Aurelij Klaudij (268-270), Aurelian (270-275), in M. A. Probus (276—282).
L. 284 je po težkih bojih zasedel prestol j Dalrnatinec Diokles, kot cesar Dioklecijan, i brez dvoma eden največjih in najzmožnejsih j vladarjev. Ž njim se začne nova doša rimskega ; cesarstva, dobe absolutne monarhije. S svo-1 jimi reformami je sicer rešil rimsko državo pred propadom za 100 let, končnega propada ! pa ni mogel več zadržati. „ Gospod in bog ; Dioklecijan", kakor se je nazival sam, je ¦ kmalu uvidel, da je cesarstvo preogromno za I enega samega vladarja ; radi tega je 1. 285 j odstopil vzhodno polovico cesarstva svojemu j bojnemu tovarišu Maksimijanu kot sovladarju j in Augustu. 5 let poznejo sta si cesarja ime-; novala vsak po enega podvladarja in sicer J Dioklecijan Galeria, Maksimian pa Constancia j Clora, ts.ko da so vladali rimsko državo pod S vrhovnim vodstvom Dioklecijana 4 cesarji. j Dioklecijan je obnovil in zboljšal finance in j določil najvišje cene, podobno kakor pri nas i med vojsko. Vzrok temu je bila vedno nara-| ščujoča draginja vsled neznosnih davkov, da j se je mogla ohraniti vojska in cesarski dvor. , Tudi je skušal obnoviti stare rimske bogove, I vsled česar je pod njim izbruhnilo zadnje in i in najstrahovitejše pregonjanje kristjanov.
(Dalje prihodnjič.)