* GLAS lllll Slovenci-bratje združite sel V slogi je moč! Stey. 15. Vabilo na naročbo. Cen j, rojake, kateri so z nami, uljudno vabimo na naročbo "(II Sv.", stare gospodo naročnike pa katerim bo potekla koncem meseca polletna naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove Vzdrževanj« lista nas stane o-gromnih strolkov in moramo Izhajati le, če smemo računati na točne In vestne naročnike. Hkratu z naročilom se mora poslati tudi naročnina, sicer se ne oziramo na dotlčno naročilo. List se bo ustavil brez ozira vsakemu, kdor ne vpošljc predplačnine ob pravem času. Če bode storil vsak napre-■ den Slovenec svojo dolžnost, bomo list kmalu povečali. Upravništvo •GLAS SVOBODE," Pueblo, Colo. ». aprila 1903 Leto II Socializem in "Nova Domovina/* Ni ga menda slovenskega listo, kateri bi toko brezmiselno in čez vso neumno "mrcvaril" socialisti, ono idejo, kakor jo ravno cMie-landska "Nova domovina." O. "Smrde,1' urednik imenovanega lista, je pač prari "kristal" med slovensko duhovščino, bodisi ie to-stran ali nnostran Velike luže. Marsikateri Slovenec mora rad ali nerad vliti smrad njegove "Domovine," Kakor sedaj njegovi brez-načelui spisi o socializmu, tako jo svoječasno zasmrdela "editorijelna" notica, da sooialisti vcepljajo otrokom prekuoijBke in bogokletne nakane. Benel Je pa g. Sumle ali Ma-slarjev, razumel, kaj je pisal z besedami "prekucijski in bogoklet ni"? Kako se strinja to t naukom, katerega on uči? O tem hočemo malo razpravljati, ne radi clove landskega zavrženca, pač pu radi slovenskega ljudstva, ki je čitalo one smrdljivo izraze "gspnda Kr željna." To današnje pojasnilo gre Šk rovaš vsakdanjega podlega postopanja iz strani "žlindre," tisočkrat nevredne imenovati-se Kristusov namestnik. Prekocuh, "revolucionar" deluje ua preobrat sedanjega družbinske-ga reda. On hoče spremeniti položaj, to ju stanje, ki provsroča ogromno bogatijo na eni, o na drugi strani neizmerno bedo in vse, kar k tej spada. Prekocuh, socialist hoče vcepiti in vceplja tako odraslim, kakor tudi mladoletnim nauk- in to vedno naravnim potom--da imajo tudi oni pravico vživati sad svojega dola. Sedanji družabni reda, kojega ščiti "Nova domovina," pa zahtova, da naj le lenuh vživa pridelke druži h. Kdo j« torej prijatelj ljud-fltvaV Gotovo Iflkozvani—preko-cah! To je le povzeto iz ogromnega temu jednakega materijala, da pa bo vsak razumel, stavimo si pred oči sedanji položaj premogar-jev iu kaj in kako hoče preobrniti to—prekocuh! Ali vedo Nova Domovina in nje* nI "koetimerji," koliko dobi delavec ta en ton premoga, katerega postavi na svetlo ft Skoraj bi rekli, da ne, zato jim povemo mi. Pred svetovnoznanim velikim itrmjkom, za trd premog 70 centov, sedaj pa 10 piocentov več, to je 77 centov. Navadna "kara'1 drii okoli 90 tonov premoga. Torej, na veliko vzeto, stane premog, če prištejemo k delu ie obrabljenje strojev in prevažan- je (baje so podjetniki premogoko-pov tudi posestniki želoznic), približno samo do enkrat toliko, kolikor delavec—tedaj bi veljal en ton premoga $1.54. Kakšna prt je cena sedaj? Pred štrajkom $7, sedaj pa 10 procentov voČ, bilo bi $7.70 gospoda zahteva $11 in še za to ce no ga ni dobiti. Ce so "novo do-domovinci" s tem zadovoljni, ne moremo biti tudi mi h zdravimi možgani. Mi hočemo stvar preo hrniti tako, da bo tudi ljudstvo u živalo tisto, kar narava rodi in kar neobhodno potrebuje za vsakdanja življenje. Bog ni rekel Baeru Morganu e consorten: tu vam dam zemljo in izročim ljudstvo (h kateremu se tudi mi socialisti prištevamo) vesoljnega svetu in gospodarite tez vse to. Dandanes, seveda, je tako! Le trohica jih je, ki po sedli je jo zemljo, katero hočemo socialisti dati nazaj človeštvu, ta katerega je bila vstvarjena. In, ker de^ahtovamo, smo po idejah "do-(novincev" prekncijci (prokocuhi), kar pa nam je le v čast. "Bogokletstvo!" Kaj pa vendar razumejo ^"novodomovinci" pod to besedo! Mi ne druzega, kakor, če si bi človek vzel toliko časa, da bi preklinjal Boga in vse kar je božjega. Kakšen pomen bi pa to imelo? Blazen, kakor je "moroatarjev Maslar," ki to piše, blazen! Kdo bi bil tako nespameten, da bi kaj tacega ali jednacega storil in v nedeljskih šolah mladino učil? Mogočo kak "žlindrar" a noben pravi socialist. Delavsko vprašauje je postalo svetovno vprašanje, s katerim se bavi cei svet. Tudi ljudski "šlo-garji" a la Krie, ki narekujejo bedakom (bolje rečeno—svojim ko-štrunem) srečo, za katero pa sami in nihče drug ne ve, so bodo morali temu vprašanju enkrat vpogniti in podvreči--radi ali neradi! Si li "Kržetovci11 predstavljajo, da se zbiramo pod zastavo socialistov in svobodomiselnikov, da tamkaj preklinjamo Boga? Ne! Torej pozor dokler je še zrak čist, kajti prišel bo čas, ko se bodo takim bres-vestnežem zmračile oči in začele roditi roso, katero še niso [»znale od rojstva uaprej do siva starosti, med tem, ko so oči delavca rodile dan za dnem plohe dežja in debele jagode—solz nedolžnosti. Dvorana, zbirališče socialistov sicer ni posvečen kraj—kraj molitve, pač pa je "svet kraj," kraj osvoboditve in rešitve delavskega stanu is krempljev trustov in monopolov a' to je uprav važnejše in ilo-vekoljubnejše, nego vsa denarna molitev in obrekovanja v svetiščih. Duhovščina naj se drži svojega reda in naj se ravna po naukih Kri-sta, kateri je učil: "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe" in "Mir ljudem na zemlji" (pravi pravcati socialistični nauki!)—in ponehal bo vsak prepir med nami, "Kržetovci" po bodo sami iz "farucelj-nov" postali socialisti in dobri katoličani. Več socialistov Iz C bi cage. Obrambna proti klerikalizmu. PRIPOROČILO, f Slov. pevski zbor ••OREL" v Cbicagi, lil. 612 Laflln St. in 18. ulica, napreduje Jako vspeiao. Redne pevske vaje se vrle ob četrtka h In sobotah. K obilnem pristopu v zabavno pevsko društvo vljudoo vabi ALOJZ SKUBIC • (Dalje.) A kako dandanes zagovarja celibat ? Prelut dr, Scheicher je to najbolje pokazal. Scheicher jo pi sal pred kratkim: "Res je, da cer kov duhovnikom brani ženiti se Kadarkoli moli katoliški duhovnik" Vsega zlega rosi nas, o gospod— se vselej hvaležnega srca Bpominja velike dobrote, da ga je Bog obva roval—žene." To jo še dandanes veljavna, teorija o celibatu: Žena ni družica in sodelavka moža, nego zlo in duhovnik se pri molitvi vselej hvaležnega srca spominja velike dobrote, da ga je_Bog (!) obvaroval—takega zla!! Cerkev oe je vodno, kakor v razne posvetne zadeve, vtikala tudi gospodarske reči. Dandanes so cerkveni krogi prišli popolnoma na stališče Rothschildovo, na stališče najbrezobrirnejšega kapitalizma. Ne bomo bo mudili pri starem veku. Važnejši je srednji vek, na čigar drugo polovico je Aristoteles tako vplival, da se moramo še danes boriti z njegovimi nazori. Srednjeveški pisatelji, ki so se bavili z narodnogospodarskimi zadevami, so bili v prvi vrsti moral ni filozofi. Njih stališče, s katerega so presojali gospodarske zadeve, je bilo v naprej dolonedajo vsa kokrat tej podkupiti. Ta resnična dejstva, naj bi vendar že skoraj pripomogla socialistom do zmage! £John O. Kleist, zadnjič kandidat demokratske stranke v kongres za peti okraj države Wisconsin, jo očjtno izpovedal, da ne pripada več •tari stranki, pač pa, da se zveže z BoeialiBtično stranko in da bode naprej nje interese zastopal kongresu. To ni pač nič novega v sedanjih časih. Berger, socialisti-kandidat je v istih volitvah dobi«,OGO glasov in j« v piihudujt) upati, da dobo socialisti gotovo svojega poslanca. Ob enim uaznan jajo, da je tudi Žo četrti okraj socialističen. Mestne novice. Belgija je katoliška država, kar posnamemo iz "new yortkega sve tovnega kalendra." kateri podaja za Belgijsko statisko z 5,880,000 katoličani In 15,000 protestanti.Ve-čina belgijskih volilcev pa so socialisti. Da pa nimajo v državnem zboru večine, je temu vzroW le dej-stvo, da imajo belgijski duhovniki in*učitelji pi molitvah pravico do več glasov, med tem ko ima mali posestnik ali pa delavec le en sam glas, In veg&ar, toed tem, ko so belgijski škon glede verskega Bta-lišča mirni, trdi ameriška duhovščina (tudi slovonska, posebno kle-velandski inaslarji), da katoličan ne more biti socialist. Vprašamo, zakaj pa cerkev ne izobči Belgijcev, kot katoličane—socialiste in belgijsko duhovščino, Če je preti od socialistov taka nevarnost? To je pač največji trustjanski humbug. kateri more in bo ponehal, kakor vsi protičloveški trusti. Ravnokar smo dobili v roke izkaz o kuhinjskih izdatkih evropskih vladarjev. Med drugimi najdemo tudi avstrijskega vladarja, kateri potrati za svojo mizo $5,0(8) na dan. 150 kuharjev in drugih strežajev je nastavljenih v tem oddelku, med tem pa, ko nima veš-kret na miljono podanikov kaj jesti. Premislite, samo en posamezen človek potrati pet tisoč dolarjev na dan, a milijoni ljudstva, katero vae to prideluje, more hoditi raadrapano in lačna • trebuhom ia kruhom. Narodi v Avstriji pa niso vsllo temu nič bolj zabiti, kakor narodi v Ameriki, kateri mečejo milijone dolarjev kapitalistom in njih trustom v roke, samo, da sami stradajo in se mučijo. Lahko bi četo trdili, da smo Amerikanci v tem osiru še zabitejši, ker, med tem, ko Avstrije! nimajo, imamo mi popolno volilno pravico He« —bedasti starr svetf ONem urna delovna postava po kopana. Denvfh,_5, apr.-^Predlog za o-semurno dolu v državi Colorado, je bil zopet danes, vžo drugič, ovržen Senat bo je potoial za delavske koristi, a deželni zbor je vse kot nepostavnd razglasil. Dolgo se je o tem razpravljalo, zmagal pa je kakor navadno—kapitalizem. To jo zaključek ljubezni do delavskega stanu tistih moi, ki so pred volit-vijo obljubovali delavcem vbo mogoče reči, najbolj pa osemurni de lavni čas, sedaj pa bs pokazali, kot prave hlapce kapitalizma Delavci naj si pa dobro zapomnijo, da bo mo tako dolgo ostali "nicks," dokler bomo z lastno voljo podpirali zastarele stranko, ki nimajo druzega namena, kakor delati le za trpinov— groš! !• norlAnlce pobegnili. Cbdab Rapii>b, 6. apr.—Dvajset blaznih je danes na izsprohodu pobegnilo. Pazniki, oboroženi s puškami, so za ubeglimi streljali in dva obstrelili. Izmed vseh jih je le pet ušlo. Umor in samomor. A\BI8, Masf.. G. apr.—Na tukajšnji Železnični {»staji je Chas. Moulton ustrelil svojo ženo, potem pa še samega sebe. Miss Wheeler soproga njegova, razporočena še le par tednov, jo hotela ravno stopiti laluznični voz, ko jo jo zadela smrtonosna krogla. Cerkvene dole na Francoskem se odpravile bres vsake opo-ilrlje. Pabih 4. apr.—Policijski prefekt je v zbornici razložil svoje delovanje napram cerkvenim šolam kot jako mirno. Le dve šoli sti, narn-"Barnabilos" in "Oblato de Odbor slovenskih društev v Pu-cbli naznauju svojim članom, da bona Velikonočno nedeljo skupni, paradni odhod k polenajsti slulbi bol ji. Društvi "Sokol" in "sv. Petra in Pavla" se zbirati se pred 10. uro v društveni dvorani, 1207 S. Sant« Fe Ave. Udeležite s« skupnega odhoda k sv. maši v obi-lem številu! Slovan—notar aretiran. Tu kajšnjinvroja kom dobro znun pueblski meščan, notar William Dilricb, kateri jje pred par dnevi pobegnil, pustivši nazaj več neporavnanih računov, je bil 0. t.m. v Sun Frančiški aretiran ravno, ko jo svojo prtljago zahteval. Od tukaj je že odpotoval redar, katori ima nalogo ga pripeljati v Pueblo, kjer se bo moral pred sodnikom zagovarjati. ^ Volitve v mestni iMtop. Pri mostnih volitvah dne 7. apr. e zmagala, razven dveh svetoval* cov, popolnoma republikanska stranka s svojimi kandidati. Republikanski župan B. B. Brown je dobil nad 300 glasov večine. Drugi mestni zastopniki so: J. A. Beeler, Rop.........tajnik L.J.Tyson, " ........računar Z. V. Trine. " ......blagajnik J. A. Park, " ......odvetnik E, W. Hathaway Rep____inženir SVETOVALCI so; za prvi okraj J. W. Johnson R. reč Marie Iminacule," ki se še nisti odzvali vladnim zahtevam. Nad* zornica pasioaist^ angleško-ame-riške cerkve je dobila od glavne cerkvc v Londonu zapoved zapustiti kar najhitrejše Francosko, kar se tudi v kratkim brez vsakega nasprotovanja proti vladi zgodi. Tudi zastopniki Dominikancev so že sprejeli vladno postavo in se nekateri že izselili. Vsi drugi zavodi vporabijood vlode dovoljenih 15 dni, da se posvetujejo, kaj jim je storiti. Vite zmešano. London, 7. apr.—Brzojavna po-ročila z Dunaja naznanjajo, da so avstrijske posadke v Zagrebu, Sarajevu in Temešvam pripravljene, da zasedejo Mitrovico. Albanski vstaš M. Skrebina, kateri je nedavno ustrelil ruskega konzula v Mi-trovici, je bil obsojen na 151et zapora, poostrenim s težkim delom. Is Carigrada pa poročajo o ponavljajočim nadlegovanju sultana,' iz strani poslancev Angleške, Ruske in Avstrijske, naj izpolni svoje dane obljube in pomiri nemirne duhove v Albaniji. Sultan je odgovoril, da je le poslal vojaštvo v nemirne okraje. Torej ravno nasptat- drugi tretji četrti peti šesti sedmi osmi - D. R. R. R J. P. Holloran D. J. K. Sweeney R. 0. L. Walker R. Thomas Flynn J. Fitzpatrick C. F. Colwin O. T. Courtis Volitve so se večjidel povsod ja* ko mirno vršile, tako tudi na Bes* semerju. Vseh glasov v mestu Poebli je bilo oddanih 10,179, izmed teh je dobil Brown 5210, Hen-kol 4882 in Knight S. 87, torej je dobil Brown ravno H28 glasov veČine od Henkelnu. Kakor navadno so tudi pri teh volitvah pokazali Slovenci, da jim jo jako malo mar za svoje lastne interese. Upamo, da si do drugih volitev nabavijo vsi ameriške papirje in postavijo svojega laBtnoga kandidata za "al* dermana." no! Strojevodja ^ooličnega vosa - . ustreljen. * Chicago, 6. apr.—Blizo 2000 I-talijanov je v paradi korakalo po ulici, ko privozi poulični voz, katerega vodja je hotel kar skos množico voziti. Na to pa poči strel in vodja smrtoozadet se zgrudi ua tla. STAROORSKO. Lykurgus, postavodajalec ipar-tanski, naredil je iz svojih someščanov uzorno ljudi gloda moči, srčnosti, poštenosti in odkritosrčnosti. Mladina bila je postavno pri-morana spoljnovati vse predpise Slede vtrjonja telesa in-n rawest i. o dandanes, ko v strmljenju za vsakdanji kruh, ljudje pozabijo na zdravje života, čudimo se tem kre-zostim starih Orkov. Ree ni mogoče sedanjemu rodu toliko časa žrtvovati za telesno vtijenje, kakor so to lahko storili oni hrabri junaki vendar si pa lahko pomagamo ako pijemo Trinerovo zdravilno grenko vino, ker ž njim obdržimo si zdravje in telesno moo. To zdravilno grenko yino je prav prijetna pijača katera človeka oaveži in je dobra za bolne in zdrave, ker prve ozdravi drage pa zdrave obdrži Kdor hoče imeti sdravo kri, dobro prebavljenje ali kdor trpi na za-basanosti, naj samo to vino pije. ker mu bode gotovo pomagalo Dobi so v lekarnah, dobrih gostilnah ic pri izdelovalcu. Jos. Triner, 79® 8o. Ashland Ave.. Chicago. Ills j - ■ eg • "Glas Svobode" Prvi svobodomiselni list zu slo-venski narod v Ameriki. Iarlajatelja in urednika? MARTIN T. KOHDAg® FRANK M. MEDICA|??l "Gins Svobode" izide vsnki četrtek in veU» z« Ameriko: za celo leto - - - - $1.50 za pol leta - - - - 75c V ZA EVROPO; »a celo leto---kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voice of Libertyj Is Published overy Thursday, by "The Glas Svobode Publishing Co" Pueblo, Colo. "Entered October 22,1902, at Pueblo, Colo., lis second-class mutter, under Act of Congress of Mar. 8, '79 "Glas Svobode" (The Voice of Liberty] is the only labor paper \\ est of New York, published in the Slo-venic Language. . Subscription $ 1.1)0 per year. Advertisements on agreement. Oglasi po dogovoru. Dopisi naj bo izvole frankovati. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da «ie nam blagovoli naznaniti projšui in novi naslov bivališča. i Denar naj se blagovoli poslati po "money order" ali pa v priporočenem pismu. Naslov za dopise in posiljatve jo alecWi: "EUS SVOBODE" 1217 Eiler Ave. Pueblo, Colo. DOPISI. Aspen, Colo., 21). mar. 1903. Še neknj naj dostavim k svojem prvom dopisu. Premislil sem bo namreč glede krojaško obrti in vzemimo, da Bern torej "žnidarček." Kot tak vabim ona dva junaka, ki sta skrpala tisti dopis v 11. številki Mira, naj se potrudita semkaj, da jima prišijem duše k njunim umazanim hlačam in kar bo šo najbolj potrebno, odložil bom "liranko," zgrabil krepko za meter in udrihal po zašmiranih klerikalnih kožuhih toliko časa, dokler ee no bo ves zastareli prah poizgubil v skalnatem gorovju. • Revna bedaka naj se bi vsaj socializma ne dotikala, storila bi prav (kaj kočerno, farški kost run i so se tako daleč nazaj, da se socializma boje, kakor svojecosuo čarovnic, katere je farštvo tako vstrajno gojilo in se potem socializma lotilo, odkar je vednost razgnala čarovnice, kakor bo razgnala tudi ta novi farški humbug), ker to je cloment, pred katerim se tresejo vsi trustja- oziru dokaj nesnažnega in umestno bi bilo, da prvo pred svojim pragom pometejo. Kaj so spodobi v cerkvi plesna dvorana in kegljišče? (Keglišča ni toč v cerkvi, menimo, da smo tudi mi malo pripomogli, da so j« odpravilo; namesto kegljišča pa imamo sedaj v cerkvi— mirovo tiskarno.) Rojaki, ki pridejo iz zaduhle Pueblo uživat semkaj zdravi gorski zriik, nam povejo neverjetne reči o Vuialhosu in družili takih ptičkov, sicer je pa res nekaj čudnegu, čo pomislimo, da Šo ni izplačana pueblska cerkev. Tukaj pa uiivumo zrak, katerega ne more okužiti kak Šmir še manj pa osebo krog njega. Odločno oporekam tudi, da bi bila duhovščina steber slovenskiga naroda, Ravno nasprotno, storila je vse mogoče koruke, da jo zaseja-ta mejimrodni prepir, kateri še danes do kosti izsesava slovenskiga kmeta in delavca. Škof Jakob Missia, poznejši kardinal v Gorici je, ki nam Slovencem ostane za vedno v spominu. Haj je bil on prvi, ki je zanetil med nami prepir. Kaj bo je tu igralo za kulisami, hi za povedati. Steber sovraštva a ne napredka slovonskiga naroda je in je bila vselej kranjska duhov Boiua. Ko bi bib ta to, za kar se razglasu je, ne bi takozvano kato liško časopisju prinašalo najostud nejših podlostij, kar so je zgodilo napram meni in to popolnoma brez vsakega vzroka. (Kaj hočemo, kot potrpeti še toliko časa, dokler pridejo tudi druge vlade, kakor Francoska, do spoznanja, da menili v gubih svojo kute ne prinaša mir, pac pa nemir In sovraštvo.) Hajduk, kar naj bi pomenilo ropar ali hudodehiik naj bom pn i »javi treh puhloglavcev: pisuna in podpisuna. Vprašani, koga sem pa še oropal? Ker se pa gre tu za osebno čast, zahtevam odločno, da se mi v toku treh mesecev sodnijsko dokaže to, kar bo mi predbaciva. Tak dokaz pu hočem lastnoročno podpisati in gu s tristo dolarji nugraditi. Če se i« omenjene osebe v teku treh mesecev no operejo, razglasil jih bom juzkot iiajnesramnejšelažnike in hinavske obrokovalce, da bo bodo v prihodnje naučili postopati kot ljudje, a ne kot svinje z mehom. Kdo jo hajduk- socialist, ki mirno, postavnim potom išče svoje svete pravico ali tisti, ki šiloma potegne iz rok denarni mošnji-ček, kar se je nedavno zgodilo tukaj v cerkvi ali pa celo tisti, ki kolih odnese, oziroma skrije? To naj razsodijo čitatelji vrlega delav-skega lista "Glas Svobode." Onega, ki ne Brbi naj bo no praskn, sicer moramo trditi, da je prismo- nosil lavorjev venec ii grozne krva- ni in najmogočnejši svetovni via darji. Socializem je tudi, ki bo M 8tulom ^ 1,0 tudi vsak zase dajal odgovor in to, i •• i l i „ — - • bodisi kakšna farška burklja ali pa ve revolucije, do katere mora prej 1 . ali slej priti. Tako posvetnim, kakor tudi cerkvenim kapitalistom se pač ne posreči več, pobiti in po-klati vse vedne može a pustiti nazaj samo nevedne kaline, katerim bi bila potem Buinost neizogibna in tudi bira se bi potem bolje obnesla. Tega pač ne vesta ona dva modrijana, ki druzega berila itak nimata kot kak prav zabeljen "Šmir." Socializem je utrjena družba bolj vednih moS, kot so vsi taki koatru-ni, s popovskimi uredniki listov, skupaj. Socializem stopa počasi, dostojno in postavnim potom naprej in išče pravico, katero mu je pri vstvarjenju sveta podelil sam Bog. Ljudje smo vsi, ne pa samo kapitalisti. UredniČki črvivih listov naj se bi potrudili malo mej svet, prepričali se bi, da povsod prodira socializem. Še bolje bi pa bilo, da opustijo vsako nadaljno hujskanje io se posvetijo povsem stanu, tako nepošteno zt kak drugoverc. vsi jediiuki! Pred Bogom. smo Pu. Zadmk jeo več ne spominja na, pred dvomi tedni sklicano, zborovanje^v Popovičevi dvorani 18. [ulica in j Center Ave.! -Vprašam gn,'_kajTse je tani govorilo o John Plovni ku in kaj mu jo vso donelo na ušesa! Ali ni slišal z'ust župljanov*gl«R tat? In, ali ni furmane tolažil in jim prigovarjal grešniku odpustiti, tudi potem še, ko je slišal odmevati: nikoli ne?I Da, tako je bilo! Kakor naiti, tako'jo tudi njeinu^znan drug slučaj, ko jo ; g. J. P. ravno pred svojim odhodom v staro domovino vzel dolar iz žepa svojega rojaka iz Waukegana, 111. za poro-ko in drugo ceremonije, brez, da bi svoto kuni vpisal uli pa za do-tionega kaj storil. Ali je to poštenje? Pregovor pravi: "En no-pošten vinar požre devetindevede-set pravičnih 1" Lep gospodar to, ki spravlja kelih pod stopnice. Če Kranjec'vso to odobruje tudi o njem ne moremo nič boljšega pričakovati. Da pa Kranjčku nekoli-ki vstrciem, potrjujem, da J. P. ni ušel s cerkveno blagajno, pač pa, da je odnesel se veliko večjo svoto. Torej, desetkratni pfuj v povrnitev "gsputu KranjČku." Gosp. "Johnek" je celo ponosen, ker ga "Glas Svobode" povzdiguje. No, iz njega pa itak ne bo nič druzega kot prav navadna žlindra. Le to še rečem, da, ko bi bil urednik "Gl. Sv." toliko časa pod njegovo foro v PittBburgu kolikor sem bil jaz, bi pač ne mogel nič dobrega o njem pisati, ker to bi bilo zoper njegovo čast in poštenje. Kran-jec naj nikar ne misli, da bo bo tudi z nami tako ravsal in kavsal, kakor se je to godilo v Pittaburgu. S hinavsko krinko ljubezni se pri na« »m pride več naprej, še umni pa, če bi se postopalo tako, kakor je neki fajmošter na Kranjskem izjavil: "Jaz ljubim svoje furmane -kmete in če bolj neumni, ljubši so mi—AmOn." Plevnik je tudi pri vsaki priliki rekel: "Vi ste gospo-darji zu plačat, jaz pa sem pravi gospodar"—toda nekdanja Pluvni-kova žetev se no bo obnesla več. Preklinjavec ne bo videl nebeškega kraljestva, jo rekel Kristus in, menijturška gospoda, da nam je neznano prekletstvo, izrečeno nad Leo Taksilom?! "2auek" le skrij se! Ko bi bil jaz urednik "Gl. Sv." bi gotovo priobčil tisto kletev v podlistku uli pa v brezžičnim brzojavnim poročilu, da bi ljudje zvedeli pri čem da so. Kakor je edtm/tuki so po voČiui vsi! Kar se je J. Plovniku po nedolžnem pripisovali je edino to, da de-vojka—kuharca ni šla ž njlo\ ampak je ostala nek jo tu v bližini. Drugo pa je vse aaiua gola resnica. Bratski pozdrav vsem somišljenikom sirom Amerike! Razširjajmo neumorno in podpirajmo sami, naše glasilo "Glas Svobode." Prijatelj. KDO JE LAŽNIH 1 FARJE LAŽNIH! Chicago, 111., 15. mar. 1903. "■Vrana vrani no izkljuje oči," pravi slovenski pregovor in istina je, t* se pokaže vsak dan pri božjih agentih. Črnosukujar se je pač v lastni prst vrezal, ko je hotel očrniti urednika "Glas Svobode." In ne dvomim več, da ni nič boljši kot "gsput" J. Plevnik. Prepričan sem, da je sedanji nune zmožen oelo "Očenas" prevstrojiti, če bi mu to kazalo. Vsi predobro vemo,da bi cerkev bolje vspevala, če bi takih v razkošnosti živečih Oderuhov ne imela za Kristusove namestnike Saj jim je le za trpinov denar! Kaj je storil J. P. «a Slovence, sploh za cerkev v Chicagi? Nič! Pač pa je nevedneie dobro osnažil, ralic temu, da ga "ta novi »agovar- POJURl KOVANJE V "AM. SL." Res že ne vemo, katerega ha j bi šteli večjim prismojencem: puebl-skiga Burgarja z njegovimi brez-miselnimi frazami, clevelaudskega Maslarja, čikaškega Kranjca ali jolietskega SušteršiČa. S prvo o-sebo se nečemo preveč dolgo baviti, saj tako vemo, da je "žlica" s katero zajemajo gotovi poglavarji. Drugi j«J že tako in tako na pol blazeu človek—kar pokaže Bleberni dan— je torej previdnejše, če Be ga pusti, blazneža, v nemar. Tretji buči, katere pa ne smatramo resnim, rečemo kar na kratko, da se silno moti, oe misli, da smo z njegovo zadnjo izjavo v Am. SI. že vse poračunali in da nas je ugual v—farški rog. O, ne! Iu, če pride makari še stokrat naprej, da smo brezverci, da itd., saj mu celo krave smejejo. Sicer pa, kakor oujemo. ga gotovi noš prijatelj, kateri naj bi mu bil povodni,-da tajimo Boga, na laž postavlja in k preklicanjn vw "Am. {SI." poživlja. To so vam poštenjaki v častikraji! Krouti v trm dobi fpač častitljovj gospod John Kranjec. Radovedni suio.če Ik> Am. SI. Bpre-jol tisto' b.javo gosp. B.! Torej gosp. Kranjce, pred kom naj se neki zvijamo, mar pred vašo petim-»bstjo ali tako visoko spoštovano (!) poštenostjo?! Plovnik bodi poštenjak in mi lažnivci? Od kdaj neki? iBtina pu je, da je katoliški duhovnik Plevnik nepoštenjak, kar lahko vsuk dan dokažemo. O resnici tega so mil. gosp. Kranjec sum lahko prepriča, čo se potrudi k trgovcu W. Szmonski-ju, Blue Island Ave. št. 624 v Chicagi, 111. Našel bo tam še danes neporavnan račun.. Plevnik jo je popihal kot prav navaden bum, to jo dokazano črno nu belem. Čo gotovim osebam tudi to šo no zadostuje, l>omo navedli še več dokazov in kot pričo rojake, kateri so nas v to pooblastili. Kranjce, ini so ne zvijnmo, pač pa se bo šo vaša nizkost ali, čo hočete—visokost—zvijalo! Bubenčkov junak je pa menda že docela zblaznil. Pregrešne Šmarje! 29. mnrea je pridgnl v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu o Kristusovi smrti, o todajuem groznem potresu, viharju itd., proti koncu pa prešel na budalost, nad katero bi se še osel z rigal. Povedal je namreč,, kako so nekje na Veliki petek zaklali prešiča, kar naj bi provzročilo grezno božjo kazen, zapadivši ji celo nad 30,000 dni. Uboga bo bončkova šerna! Ko bi ameriška vlada vedela o tem poneumljenju ljudstva, bi žo davno pognala take ptičke iz državo, kar bi bilo edino prav. Povsem značilno pa je dejstvo, da je Boben ek to nepošteno, brezumno novico povzel iz smrdljivega ljubljunskign Slovenca, kateri je o tem svoječaBuo prav debelo lagal svojim kranjskim koštrunom. Otok Martinique je bil povsem naravnim potom pokončan, a ni tega nikdar provzročil kak—prešič! Čudom Be čudimo, da ni Sušteršič povedal, da je bilo takrat med "pogubljenimi" tudi par tisoč jimsko -katoliške duhovščine, Marijinih devic ali ses'er itd. Kako torej, da ni Bog vsaj te ohranil?! Zvita bučica! Menili smo, da je Boben-ček I Kil j pameten a vidimo, da je še nezrel zu ameriškega škofa. Falbov konkurent jo pa tudi že postal, ta Vičan in šmarjetski veseljak. Zaključek pridigi je bilo namreč prorokovauje, o bliiujočim se pogubljenju mesta Pueble. Na končne besede: o tem bom pa pri-hodu j io nadaljeval—amen!—rečemo le, da smo jako radovedni na njegovo nadaljevanje, a pazi naj, čo bo take tepke klatil, da si prstov ne opeče, kar se mu prav lahko zgodi. i To je pravi cvet kranjskiga far-štva! Naš Vmalhos, ki tako vestno varuje svojo kožo, jo bo gotovo potegnil na to prerokovanje in nas pustil se same pogubiti. Sicer pu če se to prerokovanje debeloglave-ža izpolni, ne bo prav nič čudnega, če pomislimo, da se meniška ku-tari ja v Paebli, ravnokar pripravlja na zidanje velikega samostana za prenočišče in zabavo vsem takim— lahkoživcem. Člfut —Slovenec. Deutsch-pemska malovredua či-futska osebica, katera riga pod imenom Grow, nam pač ne vsiljuje pero v roko, ali ožigasiti moramo uekoliko nezavedno postopanje Slovencev. Sramota za nas sinove majke Slave, da bi se dali od takega čifuta vjoti na trnek. Kaj bo Slovensko—angleška šola. S iiodnčevanjeui se je t velikim uspehom pričelo že pred štirinajstimi dnevi v Dan Bnlarjevi hiši št. 1217 Berwind Ave. Ravno sedaj se nudi Slovanom, posebno mladim možem in fantom, najlepša prilika, dn si priučijo angleški jezik vsaj v govorjenju, kar je neprecenljive vrednosti za vsakega, bodisi delavca ali pa trgovca. Mi smo mnonja, da bi no smelo biti ne moža in ne fanta, ki bi preziral to lepo priložnost. Šola so je odprla s tridesetimi učenci a šo vedno napreduje. Starejši, katerim so ne ljubi iti v šolo, naj pa vsaj mlajši zorod k temu nngovarjajo. Za pri-seljeuco je največjo važnosti angleščina, to ne Binemo nikdar pozabiti. Učitelj C. C. Mottice nam jo rekel, da bo podučeval popoldne in zvečer, tako, da sleherni lahko obiskuje šolo, Znanost je kapital, katerega ti nihče ne odvzame! Društvene vesti. P M NAJVEČJA LJUDSKA VESELICA, katero bo priredilo društvo sv. Jožefa v lastni dvorani na Velikonočni pondcljek popoldne In zvečer. Kar bo pri tej veselici naše obiskovalce Slovenca, Hrvate in Primorce najbolj zanimalo, bo pač nad vse okusno poslikana nova dvorana, ki Je zdaj povsem moderno opremljena in ki odgovarja vsem še tako visokim zahtevam. Ude društva sv. Jožefa opozarjamo, da se zanesljivo udeleže veselice. Kdor izostane zapade globi $2,00, Vsem Je zajamčena najboljša udobnost in točna postrežba. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Vsi udje društva sv. Jožefa Imajo 14. aprila prinesti spovedne listke za opravljeno Velikonočno spoved. PREDSEDNIK društva. Board of Trade Liquor House* Prodajamo na debelo in drobno. Čs na debelo, obrni se na gosp. Čnliga ali pa kar na omenjeno tvrdko. Imamo 9 let staro "žganje", kupica lOc. Izvrstno vino in smodke Slovencem se priporočani.! SAM HONIG & CO. 1808. Union Ave. phone 557 B in 208 Northern Ave Bessemer. Phone Red 843 GOLDEN BEER jo najboljše in najčistejše pivo. GeO. Jackson agent. Ragle & Pond nasproti Bessemer City Hall imatu na prodaj hišo št.. 1220 s sestmi sobami na Box Eldor ali Railway Ave.- - Kupna svota $1150 proti lahkim pogojem. C Neugebauer's 204 80. UNION AYE. ............ PUEBLO, COLO. PRODAJA dragih kamnov, ur in zlatanine. Društvo ht. Petra In Pavlu Poživlja vse svoje ude, (ia Be zanesljivo udele£e zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. št. 1207. Društvo sprejema nove ude od 2$. marca pa do 13. junija prosto vsake pristopnine. Bolniška podpora takoj po pristopu. Nove ude sprejema začasno I. tajnik John daber 1214 Bohman Ave. o--o Bratsko društvo: "SOKOL" spadujoče k J. S. K. J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani nu 1207 S". Santa Fe Ave. Vsi ud jo so vabijo, da so zanesljivo / udeleže prihodnjo seje.- / ••Sokol" sprejema nove ude od 25. marca pa do 10. maja 1.1. brez vsake pristopnin«. Društveni z-dravnik Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. k obilnem pristopu v čilo društyo, vabi vljudno ODBOR. J5TTTTTTTTTTTR "NAZNANILO. ^ Društvo sv. Trojice spre- ^ 4jt jema nove ude do IS. maja 1.1. brez pristopnine.. Za tf "f* plačati Imajo le društveno ^ čepled, regalijo in znak. ^ ^ Bolniška podpora takoj po ^ pristopu. a J ODBOR. J VikiliittittitiiliittituttAitiK PRIPOROČAM svoji svakinji Micki, po domače Jurčevl, naj nikar ne pride veo pod mojo streho. Jo« Krajačič, 1525 Eiler Ave. Zgubila se je ena šekasta kobila krivega vratu, z vso konjsko opravo. Kdor jo najde, naj jo pripelje lastniku ANTON JAKOPIC-U, ko soeifutpka prednje- [326 Messa Ave. Pueblo, Colo. DVAKRAT NAZDAR1 Slovencem iu drugim Slovanom priporočam v obilen IKiset svojo lepo urejeno brivnlco. John Zakrajšek 817 East C St • PUEBLO, COLO. KADAR UREŠ KUPIT ČEVLJE IDI K Sharp & Babbitt. Nošo ceue so nizke in trgujemo samo z obufio. Vso za denar. 303 So Union Avi. SLOVANSKA PEMIJA, 314 Victoria Ave, pol blaka od U-nion postaje. Za obile narocbe se priporoča A. Dehn lastnik. Cena obuvalu. SAMO ZA PAR DNI. Moški nedeljski čevlji pred po 3.50 3.75-in 4.00 dolarje sedaj »3.25. Moški delavski čevlji od GOo. navzgor. Ženski čevlji-cevlji za otro-ke,-povrhni čevlji-in {»vrlini zimski čevlji, vso vrste iu najboljši v mestu in po najnižji ceni. HQEHCH in BODIES 323 S. Union Ave., PUEBLO tretja vrata od B & O prodajaluice Nova tvrdka PERKO i CO. Priporoča rojakom razna najboljša vina in importiran "viski". Kegljišče nu razpolago Naročila po hišah pobira g. JOHN OABER. ANTON PERKO 1214 Bohman Ave. PUEBLO. SLOVANSKA OOSTILNA. 411 E. Northern Ave. Točijo se najboljša Californijska vina, likerji in doma pridelano Walterjevo vedno sveže pivo. Dobe se tudi fine smodke. MARKO SMILJANICH lastnik Morrisova agencija za zavarovanje posestva, HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 45 v Opera House. telefon 408 "F" pobiralec najemnine. Posestva, domovja se kupujejo in prodajajo. Za izgube je odgovoren g. Morris sam. BME SLOVENCI! « * Velika zaloga društvenih zastav, znakov in bander prve slovanske tvrdke. Dopisuje se tudi v češkem hrvaškem in slovenskem jeziku. Ceniki iu uzorci se pošiljajo gratis. Z načelom: Svoji k Svojim, obrnite se pri vsaki potrebi na EMIL BACHMAN-A 580 Center Ave., Chicago, 111 N a z d a f 1 Velikanska spomladna razprodaja. N a z d a r f VSA ROBA IZVRSTNA. CENE ZA ODEJE: pred 8 6.00.......;..*..............sedaj $3.00 " "12.00..:..................... " "6.75 " " 8.50........................ " " 4.05 " "15.00........................ » "9.75 1000 razuih hlač. katere »o bile pred po $1.50 in po 2.00 Batno po .15 CAMBRON'S iti rojaka Sava Radakoviča. Oambn,nova razprodaja klobukov. 1000 klobukov, prod po 11.50 j' 99 -j (jnrjh llnjnn Lp Pnr llnjnn JI (Vnf JJQ a92.00aodaj po91.25---1000 klobukov popred po 92.25-92.50 i LLU "UIUI U,,,UM HfC» 0UI V"™" "1(1111 LLU in po •n 92.75 sedaj &arao po $1.05 Cnmbronova do dam« največja razprodaja ohuvaln za Žensko in moške. nhnv.i. « pre«11» W W, 1.75 iu 2.00... .sedaj po 91.50 «»>«>alaia ženske: pred J« 92.50 in 2.75 ...... aedafpo 9.1.05 nhnv.i. .. pred po 91.75 in 92.00 ......sedaj po 91.50 Obuvala ta gospode: j^j po in n ^ ^daj lpo $2.% • Canibronova razprodaja srajc. 2000 arajo, katere so bilo preti po 50. 75 cts. in 91.00 sedaj samo yo 1 ' _ L 40 cts. 1000 srajc, prod po 91.25, 1.50 in 1.75 Bodaj styuo po S \ ,00. Slovence n« vrvici. Ali ni sramota, da se z nami celo na volitvenih shodih pometa in to vse na ljubo G., ki hoče biti edini slovenski notar v Puebli, ki pa v resnici razume toliko o slovenščini, kot zajec na boben. Kdo ga ni videl na zadnjem demokratskem shodu v dvorani društva sv. Jožefa bo saničlji-vo posmehovati, ko so nam je z govorniškega odra pravilo, da smo bili, a, da ne smemo biti sedaj več -madjari. Kdo zopet ni opazil, kako se je na javnem shodu iz Btro-ni čifutskih pristašev pitalo nas Slovenoe z "dego." Pfuj onemu, ki poda roko takim osebicam. Miru pa čestimo, da ima čifuta za upravitelja! "Zadruga fliorensko-amerlskih delavcev v Jolletu" je blagovolila v 16. številki Am. SI. izreči kratko sodbo o našem listu, glede notice iz Jolieta z dne 1. marca. Ker nimamo nobenega povoda spuščati se v polemiko z imenovano zadrugo, jim tudi mi kar na kratko odgovorimo, da jim se nismo in nikdar ne borno vsiljevali našo "Svobodo Smešno čivkati »m unoin, kakor bi bili mi osebno v Jolietn' in videli oni "pobožni klub." Doslej je bilo glede takih stvarnih dopisov v navadi, odgovarjati le direktno a ne z vbo neznačajnostjo. letina je tudi, da v dotičnem dopisu ni dopisnik rabil nobene psov-ke, kar mora vsak "pumeten" človek pritrditi. Sicer pa, hvala Bogu, jolietska Bodba ni—merodajna. Na verski "pomožni" nauk "Kdor vas zaničuje, mene zaničuje," naj le pripomnimo, da nam zadostuje, če povdarjamo, da je urednik Aui. 81.—Boben če k. S tem je vse povedano! Vesti iz stare domovine. Strup v masnem vinu ali kaplan -morile?. Ž« zadnjič smo poročali o brez-vestnem dejanju katoliškega kap- „ Bhlba med kranjskimi farji. povedali, da jo bil kaplan pri furu-nih celo bolj priljubljen, kakor župnik. Farovška dekla Mariju Skringnr jb povedni«, da je kaplan v svoji uobi obedoval, kadar jo bila farov-ška kuharica pijana in se je prepirala z župnikom. Senzacionalni proces se je končal s tem,da je bil kaplan Tomo Mašok zaradi tatvino in poekušanega (vratnega umora obsojen na 15 let v ječo. Senzacionalen je bil tu proces, ker nam je podal strahovito sliko propadlega duhovnika, ta kaplan je bil priljubljen pri ljudeh in dopro zapi-san pri svojih predstojnikih— a sedaj se je izkazalo, da je bil hinavec, lažnik, pijanec in koristolovec, kateremu je bilo dobro tudi najzavr-ženejso sredstvo, samo da pride do denarja. Delal se jo gorečega katoličana, vnetega duhovnika—v svojem srcu pa ni imel niti iskrice vere. Kako si je tudi drugače, tolmačiti dejstvo, da je zastrupil mašno vino z namenom, da tavda svojega župnika. Maša jo najsvetejše opravilo, kar jih potna katoliška cerkev, saj se pri maši premenita kruh in vino v mt'Ho in v kri Jtrzuou Kristusa. In v kelih je "božji namestnik" vlil strupa, da bi pahnil v grob starega duhovnika-sobrata, katerega je okradel. V temu trenot-ku, ko je po cerkvenem nauku Bog sam navzočen med svojimi verniki, v tem trenotku je hotel "božji, namestnik" Tomaž Mašek zavratno umoriti druzega^ožjega namestnika. Pač reB: življenje jo časih strašno. Ko je nedavno "SI. N," v Lju-bljani priobčil "Žrtev razmer," se je marsikateri nad tem zgražal, tako tudi maslarjeva Domovina Cleveland«. Kako se je takrat iz strani zblaznelega popa blatilo vrlega voditelja kranjskih naprednja-kov, to je še vsem v spominu. Fn taki jurčeviči.naj bodo Kristusovi namestniki? Še malo no! Kristus je učil ponižnost in druge take čednosti, o katerih pa ni danes na du- nimaja obeno vero, p'seben pa of cir ne." Na to se oglasi mladi go-Bpod: "Mati, kaj pa ta duhoven ki se jo danes zjutraj pri Švicarij ustrelil—tudi ni imel nobeno ve re?" Babura začne ihteti: "To pa že ni res. Ježeš, križan Buh kaku ti liberalci, ki Narod beroja d'hovne obrekujeja," Vso množi-ca: "Res jo, res!" Babura: "Pa čeb žo res b'lu„ sc jim jo pa gotov zmešal'. Pa sej ni res. On' se lažeja. Pa kaj bom rekla, šmrkov-cu oni. Ti se lnieš. Ti gnli laž-nivcTi!" Mladi gospod "pripeljal" jo na to tercijalki ob glasnem krohotonju vso množioe "eno prav pošteno." Tudi na strani stoječ "mož pravice" ni nič napačnega videl na tej na lici mosta se zvršiv-ši jnstifikaciji. "Preki sud" bil jo od vseh odobravali. Babura je pa osramočena in z enim zagorelim lioom v bližnji ulici "urnih krač" izginila. Ne sodite, ds ne bosto sojeni! Trgovec z dekleti. V Trstu ju Italijan Nippi lastnik tingl-tanglu vabil po časopisih mlada dekleta, da jih izvežba v varietepetju. Policija pa je zvedela, da vabi deklice le, da bi jih prodal v Orijent. Priredila je hišno preiskavo, a Nippi je ušel. lana Tomaža Mašeka. Obravnava proti 30 let staremu obtožencu zaradi hudodelstva poekušanega za vratnega umora,se je vršila v Celov-cu dva dni. V posameznosti doti-čno obtožbe, se pač ne moremo spuščati, povemo naj le, da je kap-lau svojemu župniku na grd način ukradel hranilno knjižico, katera je dala povod poskušanemu zastrupljen ju. Primešal je masnem vinu ciaukali. Ko je župnik pri maši hotel izpiti mošno vino je začutil, da izhaja iz vina posebon smrad. Vzlic temu je vzel požirek v usta. Izpljunil ga je sicer koj v neko posodo in tja zlil tudi ostalo vino, a vendar mu je čez kako minuto postalo silno slabo, glava mu je postala težka.jn nakrat se je pred alterjem tgrudil brez zavesti na tU. Nesli so ga potem v posteljo, kjer se je čez kako uro po večkratnem bljuvanju zopet osvestil. Zasliševanje prič je spravilo marsikaj zanimivega na dan. Tako je župnik Strmad rekel, da je znal kaplan s svojimi talenti in s svojimi pridigami ljudi zaslepiti, a bil samo na vidra dober duhovnik, Drugi so is. ba? v Puebli par, kateri "Žrtev razmer" ni resnična dogod-Kaj pa, če bi trdili, da nas je poznamo vse dotičue osebe in ki taprisežemo, da je vse to istina? Luči, luči se bojite, kakor sova—to vse! Slučaj blagoslovljene propalice priča jasno: da talar in tonzura nista jamstvo za osebno poštenje duhovnikov, da more biti duhovnik tudi do kosti izpriden, ničvreden človek. In to je, kar hočemo pribiti. T Ameriko se je odpeljalo dne 21. m.m. t južnega ljubljanskega kolodvora 30 oseb. Kjubljanske tercljalke in-sa. momor kaplana Mavrlča. "SI. N." se piše: Idoč po Sv. Petra oe-sti naletel sem minulo sredo okolu poludne pred neko hišo na gručo ljudij. Na vprašanje, ako se je morda kaka nesreča pripetila, odgovori mi navzoči mož, da se je v tej hiši neki major ustrelil. Dol-gokljnna tercijalka, ki se je radovednežem tudi pridružila, dejala je na to s proti nebu hinavsko obrnjenimi očmi: "To so g'spud pro v imel', r so rek'P, da se jih pr s'ida- tat. * na narvec Punt srednješolcev. Po vseh benečanskih srednjih šolah se puntajo srednješolci zoper reformo srednjih sol. V Benetkah, Turinu i. d. je prišlo ie do krvavih spopadov med puntarji in policijo. Mati božja se Je prikazala dvema deklicama v Perušiču. Župnik je takoj šel prostor blagoslovit, a Marija se mu ni hotela prikazati, kakor sta deklici trdili, zato ne, ker —kadi. po ustanovitvi njih reda); 1570 iz Angleško (ker so hoteli umoriti kraljico Elizabeto;) 1578 Iz Portugalske; 1578 iz Antverpna; 1504 iz Francije (ker jo hotel jezuitski učenec Chatel umoriti kralja Hen-rika IV.) 1595 iz vseli pokrajin Nizozemske (kot sekta, kije nevar na življenju vladarjev in državnemu miru") 1606 iz republike Benečan-Bke (kot sovražniki inobrekovalci;) 1007 iz Švedske; 1610 iz Kantona Walis; 1618 iz Češke (kot puntarji in nemirneži.) 1619 iz Moravske in Šlozijske; 1620 iz Ogrske; 1621 it Poljske; 1622 iz Neapolja; 1645 iz Malte; 1706 iz Sedmograške; 1715 iz obeh kraljestev Sicilije; 1725 iz Rusije; 1750 iz Portugalske; 1762 iz Francoske; 1767 iz Španije; 1768 iz Parme; 1847 iz celo Švice 1872 iz Nemčijo in 1880 še enkrat iz Francoske.-In jezuit-je še niso izgubili poguma; pre-drznejši so kot židovski ageutjo, o katerih se pravi, da pridejo pri oknu v hišo nazaj, ako se jih brcno skozi vrata. Sioer pa je že tretji jezuitski general Franc iz Borgije "prerokoval." "Kot jagnjeta smo sc vtihotapili, kot volkovi bodemo vladali, kot pse nas bodo odganja li, kot orli so bomo pomladili." Družinska hiša 32, Block K Hišni telefon: Red 1062 A. F. Cherry Glavni stavbenik (kontraktor) 332 S. UNION AVE. PUELO, Moje celo se samo hvali, tako dvorana društva bv. Jožefa na East B cesti. Slovencem se vljudno priporočam za vsakovretne stavbo iu zgradbe. Vsako delo izdelujem točno in ceno. I. F. Cherry 32 Block K Pueblo, Colorado. Rojakom? Naznanjava, da sv« .v zvezi k najboljšim agentom, "Chicago Labor Agenoy", Clapp Freeland Co. in pošiljava delavce na vse strani Amerike, največ na Železnice. Imava tudi čedno prenočišče za potnike. Kot solidna hiša ie znana po vsej ameriki. VBak Slovan naj nas obišče, ki pride semkaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeui "SALOON", kjer točiva vedno sveže pivo in drugo pijačo. Peidirc & Schvreiger Telefon: f 2727 1002 So. 13th SI. OMAHA. NEB. JAMES F. BRAKE odvetnik Room 120 Central Block Phone: Main 378. PUBBL0. COLO. S. f. CROWFORD 4 CO. Nakupovalci in prodajalci zemljišč. Zanesljivo zavarovanje hiš in pohištva proti ognju. Tvrdka ustanovljena 1880 na 210 S. Union Ave. PUEBLO, COLO Oženjen — glmnazljalec. 201et-ni šestoeolec na gimnaziji Krajev v Romuniji se je oženil. Profesorji so ga vsled tega izključili, a naučni minister je na pritožbo dijake zopet sprejel v šesto šolo. Obrekovanje za plačilo Zanimiva tožba na ločitev zakona se je o-digrala pred dunajskim sodiščem. Neki ugledni tovarnar, ki je bil poročen z neko znano umetnico ter imel z njo dva otrokB, je dobil ne-nega dne, ko je žena bivala v kopališču, obisk neznanega gospoda, ki mu je pravil, da ga žena vara z nekim častnikom v kopališču. Povedal je tudi, da je častnik pripravljen pričati o ženini nezvestobi pred sodiščem, ako mu tovarnar izplača 1000 K. Tovarnarje to storil iu vložil tožbo na ločitev zakona. Časnik je navedel tako otežavalne dokaze, da je sodišče razveljavilo tukon iz ženiue krivde. Senatu <3 pa se le ni zdelo častnikovo postopanje kavalirsko, ter ga je ovadil sodišču, ki je častnika degradiralo. Sedaj je tudi tovarnar verjel ženi, da je nedolžna, kajti resnica je le bila, da se je godil med njo in častnikom navaden "Dirt" Mož je vsled tega svojo ženo sopet sprejel k sebi. Kolik rat so bili jezuitje izgnani? O škodljivosti in nepriljub-ljenooti jezuitov govore najjasnejše sledeče številke Jezuitje so bi- Polkovnik Orimm, ki je bil zaradi veleizdaje obsojon v pregnanstvo v Sibirijo, jo tam zblaznel. Železnice po celem svetu imajo skupne dolžine 780,000 km. Od te ima Amerika nad polovico namreč 400,000 km, Evropa 280,000 km, Azija 60,000 km in Afrika iu Av. stralija vsaka po 20,000 km. Ako primerjamo to število kilometrov s številom različnih držav, tako naj* demo, da imajo združene drŽave v Severni Ameriki največje štovilo 305,000 km, za temi pride Nemčija h 50,500 km, Rusija 46,500 km, Francija 32,500 km. Velika Bri Unija z Irskim 43,000 km. Najgo-šteje preprežena jo z železnicami Belgijn v kateri pride na 100 km zemlje 21 km železnične proge, medtem ko pride v meječi Sakson -ski samo 18 km Železnične proge na 100 km zemlje. Vrednost vsoh železniČnih prog je nad 200 miljard frankov. / Novi Metuzalem. V Tomsku v Sibiriji so sprejeli v bolnišnico ne-kega starca, ki jo dokazal z listinami, ki so bile od oblasti potrjene, da je nad 200 let star Med. papirjem je imel tudi svoj potni list it leta 1733, ko je bil 37 let star. Edini sin mu je umrl leta 1824 star 02 let. V bolnišnico so ga morali prenesti, ker so mu udje popolnoma otrpneli Umor duhovna. V rumunski vasi Boica ju nekdo na polju zavratno ustrelil popa Siivija Trojo. Ko so ga prenesli v župnišče, je začelo isto goreti, a kmetje so i »ropali župnišče ter pustili truplo duhovnikovo igoreti. Anton Šukle PUEBLO, Colo 604 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main. JOHNSON'S Photograph Galery na 115J W. 4th St., Be priporoča Slovencem, želečim izvrstne fotografije. 3?-5 Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni '-SALOON". Slovenska babica. Naznnnjam vsim rojakinjam, da sem po zakonu pooblaščena Izvrševati posel babice. Izvežbela sem se v tem v Ljubljani vže leta 1888 in dostala najboljše izkušnje v zadevah poroda. Moja zvede-nost Vam bode trotovo v korist. Priporočam se Ana (ioRšs 432 Rush St. PUEBO Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznorstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni Čedna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen poset .bo priporoča JOHN KOŠIČEK 564 S. Center Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Margau. £_Š i---------- —......6 The Pueblo Novelty works- Cejenemu občinstvu naznanjamo, da smo odprli še drugo pro-dajalnlco In sicer NA 219 NORT-_HERN AVE. Imamo polno zalogo koles In drugih različnih stvari. Prevzamemo popravljanje koles In vsako drugo delo. John G. Knebel Manager. SE PRIPOROČAM BRATOM SL0TENCEM za obilen obisk moje manufakturne trgovine, prej las-nik Dušan Lagjevich. Bodemn vedno dobro postregel vsem. BUDE RADKOVICH 1247 S. Santa Fb Ave. Pukblo Ragle & Pond nasproti Bessemer Bity Hall imata na Box Elder ali Railway Ave.na prodaj hišo št. 1222 s petimi sobami. Kupna svota 9050 proti lahkim pogojem. POPOVlC & OREBENC « 1231 Taylor Ave. Pueblo, Colo. Priporočata rojakom svojo izvrstno groeerijo, izrezno robo, Železni no in pekarijo. Svoji k svojim! KJE IV. Joe Repar, doma iz Blok na Notranjskem. Nedavno se je nahajal še v Clevelandu.O.-Kdor ve ta njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku Jno. JakK-u, ■iy norcncrn » ueoio, voio. ________________ Za Amerikd patentirane Harmouike, iivrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Oolob 203 Bbidoe St. JOLIET, ILL. Valley Barn JEFF ITTZPATRICK lastnik 18 Main 4t Pueblo Phon- 122. CUTS OF ALL KINDS JOHN FE11BEŽAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. RT Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici nozuanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table).' Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave Mizo 1» Ureh Papes 115 Northern Ave. Pueblo, Colorado Priporočam c. rojakom svoj SALOON V KTEREM TOČIM NAJBOLJ. ŠE PIVO IN ŽGANJE. Zdravnik CHr. ARGYR 1210 BEUWIND AVE.- telefon: Black 62. -Pisarna je odprta dan in noč. Mikroskopna preiskovanja, opazovanje in preiskovanje rode i. t. d. Govori bc: slovansko, angleško, nemško, laško, francosko, turško in grško, pueblo, colo. McMahon & Collier II POGREB IIK A- II Odprto po dnevi in po noči. Dobra postrežba in po •nizki ceni. Edina pogrebnika slovenskih društev sv. Petra in Pavla in Sokola Se priporočata tudi drugim Slovencem. 2&£ Popolna udoroljnost jt npteu, SJt£ Cor, D & So, Union Ave. Pueblo, Colo. CHICAGO LIQUOR HOUSE. Nujvečja zaloga "Keutucky Whisky's" kalifornijskima žgauja in vina. Na zahtovanjo razpošiljamo na vse dele mesta. Hyman Levin, N. Badovinaz, Lastnik 13G Front St. Pueblo, Colo. P. Popovič, JNO. NORRIS FURNITURE CO. •.-.•TRGOVEC*.*.* s pohištvom, tapeti in razno- vrstnimi pečmi 223, 224, 228, 302 In 304 Santa Fe Ave., PUEBLO. COLO. Imam v svoji službi Slovenca Math Malenšeka. Furnishing and Carpet Company 178 North Union Are. 178 Slovencem priporočamo to hišo v kateri se dobe pohištva najbolj po coni. Mi ne kupujemo starega pohištva. Nase blago je vhi novo, in cene so Gugalni stoli, u„'Joljši po ... .$1.26 železne postelje po ... ........»2.76 omare za obleko po ............$9.86 jwstelj iz čistega mesinga .... $18.50 BOARD OF TRADE BUILDING. Bell Bar. NA VOGALU 8. SANTA FE IN NORTHERN AVE. R. S. Marshall & Oscar Thrane—ustmka. Točim izvretno vodno svežo pivo in žganje in postrežem z najbolšimi smodkami. Držim na razpolago tudi brezplačen prigrizek. Za obilen obisk se priporoča vsim Slovencem, Vaš rojak NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA. •a- Phil Weber 3Z1 Northern hi -w ' Točim najboljše, vedno sveže pivo in žganje, ter imam gorak in mr-m1 brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh in v zabojih. V obilen'obisk se priporoča M* PHIL WEBER lastnik. Poskusi z najnovejšim čistenjem podlag -karpet- in sicer z električnim zrakom. popravljajo stare žimnice. prodajamo postelje in vso Posteljno opravo različnih, jako ugodxtttirttif; torej na izbiro. fe Pueblo Bedding Co. 420 in 422 Santa Fe Ave. Telefon 464 Nazdarl Nazdarl Nazdarl LION CLOTHING COMPANY. NIZKE CENE Cor. 2 in Santa Fe NAJBOLJŠA ROBA Priporočam rjakom našo bogato zalogo vsakovrstne letne obleke, letnih srajc, obuval [čižem] za moike in ženske, ter lepe obleke za otroke [šolske fantiče]. Za obilen obisk se Vam priporoča Vaš rojak PETER CULIQ Trije smo, ki izdelujemo naročila v New York Drug Sto na besseiebju. zatorej ne rabite hoditi v mesto po zdravila. Točno in vestno se na ► pri nas »arFOLKE SAFVERIN. Lastnik Brezžična brzojavna poročila , iz neben. HroiJI upA modernega tunkustn dosegel 'U SME," (Dalje.) Družabne razmere na planetn Mart. V istini nebeške razmero vladajo med prebivalci planeta Mart, o tem smo se vsak trenotek bolj propri čali. Po obedu, katerega smo zadnjič nekoliko popisali, bo nam profesor ji pravili, da ima vsuk Martan pro vico do takih jedil, kakoršne smo mf zavžili, če odda pri vstopu v jedilnico en boli listek. Vsak beli listek je znamenje ali plačilo za polurno delo, bodisi v tej ali drugi stroki. Čijli sino dalje, da Martam delajo le 0 ur na dnu, dobi torej vsak 12 belih ali pa 0 zelenih tike-tov, kateri se zopet lahko razmeu-jajo. Vsake vrste dela, plača vladu ali bolje rečeno, nadzoru ištvo ljudo-vlude. Bodisi učenjak, najodlič-nejši Strokovnjak, vodja kake tovarne ali pa bodisi naj sadi) j i delavec—vsak more 6 ur na dan delati, ne več inrne manj in to vsi za jed-nako visoko plačo. Le v najnujnejših potrebah, katere določujejo dotični odseki ljudovlade, se sme delati več ur na dan. Kako pa porabijo Martaui ostali Čas?, Videli smo, da ga vporablja-jo za ugodni razvoj života in duha. Vsak .Martan si vežba dre uri na (lan svoj život pod nadzorstvom dotičnih učenikov. Telovadi« se prične že z godnjo mladostjo in ne ha s starostjo. Martan, ki ne vadi svojega života v gibčnosti iu vstraj nosti, je bolan ali pa je dosegel vi-Boko starost, katera mu ne dopušča več urnega kretanja. In ravno vsled te vstrajno vadbe telesa, so Martani razvili svoje pleme do to lesne lepoto iu popolnosti, katera jim je v slavo in ponos. Boleznim je to pleme jako malo podvrženo In to je tudi vzrok, da dosežejo Martani jako visoko sta rost. Viditi 150, da celo 200 letne Martane ni nič kaj nenavadnega. Da more v tako čilih, zdravih telesih prospevati bistri, zdravi um— kdo bi Be mogel temu čuditi! In prepričali smo se, tako v pogovorih s profesorji, kakor tudi z navadnimi delavoi, da je njih duh visoko nad zemljani. Sploh, kako bi moglo biti temu drugače? Kakor vadi vsak Martan bvojo telo v gibčnosti, tako vadi tudi svoj duh v znanostih in umetnijah. Vsak otrok ima priliko in dolžnost pohajati brezplačni pouk. -Vsakemu mladenču, ki je posebno nadarjen, je da^i prilika posetiti najvišje šole. Ali, ko izvrši šole, more ravno tako telesuo delati, kakor vsak drug. Se le v poznojših letih dobi delo v priučeni stroki. Javne, izvrstne šole pu še ni vso, kar bistri um Martana. Vsak je primoran se vdeležiti vsaj eno uro na dan javnih predavanj, katere prirejajo, vsled ukaza ljudovlade, najboljši učenjaki in strokovnjaki. Vsa* ima prosto voljo, poslušati razpravo o tem ali onem predmetu. Tudi ženske se udeležujejo javnih predavanj in telovadnih poukov v posebnih dvoranah. Ker je šolski pouk vsakemu pristopen in brezplačen, se je na Mar-tu vednost med ljudstvom tako razš^ila, da ni nobenih stanovskih razlik več. Tudi v materialnem oziru §o si vsi Martani jednaki. Nihče si ne more uakupičiti premoženja, ker tiste pravice ni, da bt zahteval eden, da bi drugi delali zanj. Listke, predstavljajoče izvršeno deb, si more vsak zaslužiti sam in le ! njimi mu so zagotovlje- ne potrebščine v javnih lokalih. Bolno, pohabljene ali ostarele uie socialno družbo na Murtu, preskrbi i. vsem potrebnim nadzornistvo ljudovlade. V*Bi stroji, vse tovarne itd., so javna lastninu vsegu prebivalstva. Pridelovanje in mzdeljeuje vseh pridelkov ima v rokah vrhovna oblast—nadzorništvo ljudovlade. Volilno pravico ima vsak, bodisi si ženska uli moški nad 18. leti. Vse to smo poizvedeli iz |x>govo-ra b profesorji l Piišel je čaB. da so morali zopet oditi na svojo delo. Pri odhodu so ims povabili, naj jih obiščemo zvečer v "aabavuem klubu," katerega naslov so nam ol> enim izročili. Zapustivši jedilnico, uma si ogledali mesto mulo lmlj natančno. Povsod smo zapazili, dn živi ljudstvo vsaj v tako ugodnih okolšči-nah, kakor na zemlji najbolj premožni ljudje. Našo vožnjo smo raztegnili tudi v mestno okolico, Tu so se razprostirala velikanska polja. Na pašah pa je bilo na tisoče raznovrstne domače Živali. Povsod so bili napeljani vodovodi iu vse okrog jo kazalo, da prebivalci Marta vporabljajo vsa srwlstva umnega in umetnega poljedelstva. Dolgo smo hodili peš po poljih in livadahiu se le, ko se je začelo mračiti, smo so Bponmili povabila profesorjev. Stopili smo v električni voz, kateri se je ravnokar mudil v okoMbi in v kratkim času smo žo bili v središču mesta. Izstopivši s vofa, trebalo jo le Šo par korakov iu stopili smo v mogočno javno poslopje, namenjeno zabavi občanov ljudovlade na pla-netu—Mart. There's no Better Service Than that via the Prom Kanus City, Saint Loui* and Memphis to points ia the South, Southeast and Southwcit. The Southeastern Limited Leaving Kansas City at 6:30 P. M. daily, will take you to Springfield, Memphis. Birmingham, Atlanta, Jacksonville and ali points in the Southeast. For detailed information apply to G. W. MARTIN •■NBRAL WESTERN AQBNT 1106. 17TH ST. DENVER. OOLO. BeKrteinerska banka. Filijalka THE PUEBLO TITLE & TRUST CO. 416 Korthera Ati, Posojilnica! Hranilnica! Se dobe menjice ua vse kroje v Evropo. Dobiš tudi jekleno denarnico za shranitev drobiža.( Ključ držimo mi. 416 Northern Ave. ---o--—o-o Ed. Knight Shorty Adams The 2nd Class, Izvrstna vina, razne likerje in najfinejše smodke se dobi pri nas. 332 8 UNION AVE. PUEBLO, COLO Phone 351-C. SLOVENSEEOA NAHODA SIN GLABOVITI IN PROSLAVLJENI ZDIIAVNIK DR. G. IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: 8. W. Cor. 10th & Walnut St. in N. W. Cor. Park & Central St., Kansas Citv, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter pretlsodidk državnega zdravniškega društva in joden najpriljubljenejših zravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporočit slovenskemu občinstvu. Ki bo je izučil in prejel di- U laso viti in proslavljeni zdravnik plomo na Bloveoih zdravniških vseučiliščih v iiivropi in v Ameriki z največjo pohvalo, jo bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlud v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh nujvočjih medicinskih znvodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zarodi tega naj se vsakdo ki boloha, obrne na: DR. G. IVANA 1'OHEKA. S trajnim vspehoiii ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvno in kožne bolezni, rovmatizem, slabo prebavljenje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsukovretne rano, izrnščonjb itd.-Opazka: ako se je kdo zdravil brez vs-peha iu videl, da mu nihče viš nemoro pomogati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. Ivana Poheka. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodi in krvi. Dr. a. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. —:VSI ONI:—— katori uemoreio osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezeu, kako jo stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravliva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da seni osebno znan t dr. G. I. Pohekom in vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vae, kar spada v njegov zdravniški poklic; jo visoko cenjon za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil, in seiii popolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker Bem bolehal 2d let, na želodcu in črevih iu Bem mislil, da ni več pomoči, za mojo bolezen. Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek :-Lepu vam hvala za ozdravi ienje mojega revma-tizma, vsled katerega Bem trpel celih 20 let. J. KELLER Hel ena, Mont. -NASVETE DAJE ZASTONJ__ Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za \xlgovor.-Vsa pisma naslovite ua: Dr. G. Ivan Pohek, Post Office Boxes 553 & 503. KailSaS City, Mo. U, S. JI. THE DENVER & R. G. SISTEM NAJBOLJ PRILJUBLJENA POT V COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK, LEADVILLE, OLENWOOD SPRINGS, ASPEN, QRAND JUNCTION. SALT LAKE CITY, OGDEN, BUTTE, HELENA, SAN FRANCISCO, LOS ANOELES, PORTLAND, TACOMA, in SEATTLE. Vozi v vsa znana mesta in rudokope po Colorado, Utah in New Mexico Se voziš s spalnim vozom MED PUEBLO IN DENVER ^ SALT LAKE CITY LEADVILLE OGDEN GLENWOOD SPRING PORTLAND ORAND JUNCTION SAN GRANCISCO LOS ANOELES CHICAGO, SI. LOUIS IN SUN FRANCISCO Vozovi za obed. po8trožbH pvet.ulnr liBtu ' na vsih vlakih. E. T. JEFFERY, Prezident, RUSSEL HARDING, V. P. and G. M ' Denver, Colo. St. Louib, Mo. J. A. EDSON, Manager, A. 8. HUGHES, Gen'l Traffic Mgr. Denver, Colo. Denveb, Colo. S. H. BABCOCK, Ass't. Gen'l. Traffic Manager. Salt. Lakh City, Utau. S. K. HOOPER, General Passenger and Tiokot Agent, . __, Denveb, Colo. WEST BROS. \ FURNITURE CO. 117-119 So. Union k, Pueblo, Colo. Največja ^rodajalnica pohištva v mestu in po najnižji ceni. Dobiš vse kar Bi želiš zh popolno*opravo svoje hiše: železne postelje, matrace, peči, okna, vrata, mize, stole, stekla za okna, krožnike, skledi- co, vsake vrste p^rinjala, preproge i.t.d. I Pridite in si oglejte. Imamo v svoji službi Slovenca g. Mik« Thomas-a kateri Vam bode rad dobro postregel. TELEFON 26 mm t Missouri pacifična proga je ena najbolj-Sili na vzhodne kraje. jpoldan vsak Naši vlaki vozijo is Pueblo ob {4. iu 20m. čez 8. uro po[ dan. V New York dottpo ob |8.uro dopoldne in ob J8.ure popoldne vsakega dne. ~ Za listke (tikete) obrnite se ali pa pišite na H. C. Pont, G. P. A. MUHourl Pacific Bridge Depot 100 S. Union Ave. Pueblo, Colo. ter -Telefon« 101 in 531 - - — —s—--- Prodajamo tudi prelfcmoreke vožnje listke (šifkarte) na vse dele Evrope in od tam sem. Vse naše potnike Bprejme agent v N. Y. H. C. Post, ZANG PIVA. HOWARD Jedlna čista piva v državi Colo- oi ■ • « , « rado.-To pivo toči tudi društvo ©I0V©H8ln TOtOgrai Marije Pomočnice, spadajoče v N. j pomftt mej Slovenci že mnogo let, H. Z. Za obile naročbe se vljudno . , , . ... .... priporočam izdeluje najlepšo velike in male sli- r i_ rk i • t_ a , keP° najnižjih cenah. Lukes Oreshmk Agent, so« n. main st. Created Butte, Colo PUEBLO, COLO.