Leto XLV - št. 90 - CENA 45 SIT EH GLAS r4Š LET. Kranj, torek, 17. novembra 1992 Predsednik češke vlade v Sloveniji - Kranj, 12. novembra - Vče-T?l je prišel na enodnevni ob!sk v Slovenijo predsednik vlade ^•eške republike Vaclav Klaus. Pogovarjal se je s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom in sodelavci, ^Prejel pa ga je tudi predsednik predsedstva Republike Slovenija Milan Kučan. Na sliki: prihod na brniško letališče. J. K., s"ka D. Gazvoda Železarne pred likvidacijo? lo Ljubljana, 16. novembra - Dr. Andrej Ocvirk odstopa s po- /aja predsednika upravnega odbora Slovenskih železarn - Ali se pripravlja likvidacija Slovenskih železarn? Koordinacija .Svobodnih sindikatov Slovenskih železarn je Pripravila pogovor z direktorji firm v sistemu SO/Da Slovenskih železarn. Predsednik upravnega odbora dr. Andrej Ocvirk le dejal, da ni več prepričan, da je program sanacije mogoče še poravnavati v parlamentu. Po njegovem mnenju sta mogoči le Ve varianti; ali sanacija ali pa likvidacija. Vlada je sprva pro-8rj»m sanacije, ki so jo pozitivno ocenili celo predstavniki sveto-*n* banke, saj je tehnološka oprema slovenskih železarn takšna ot v železarnah po Rvropi, naše železarne pa imajo tudi programe, ki so konkurenčni, podprla. Najhujše so sedanje negoto-sf ra?mere' saJ delavci ne vedo, kaj bo, zaupanje zunanjih po-0ynih partnerjev pa upada. Nevzdržno je, da železarne poslužio iz dneva v dan. Direktorji posameznih firm so predstavili vse posledice $i°rt'-D',nt" likvidacije železarn in se obenem spraševali, čemu le država lasti železarne, le če zdaj več ne zanimajo,. Popolna odgovornost poslancev, ki sanacijskih zakonov niso uvrstili v pnevni red, se zdi 12.000 zaposlenim železarjem nerazumljivi/0 "^»pustna - mar je morebitna likvidacija železarn zače-*k »rušenja« tudi ostalih velikih firm, kot je Videm Krško in ostali? ^. , '*r- Andrej Ocvirk je navzoče seznanil s tem, da je zaprosil ojstrstvo za industrijo za razrešitev, saj je najprej dobil vsa gotovila, da bo vlada podprla sanacijo, zdaj pa nima nobene »'ancije več. • D. Sedej KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM — rabljena in nova oprema za zimske športe — smučarske karte s popustom — blago široke porabe KRANJ, 19. - 22. 11. '92 ^JL**»* !*< • » ® * * * » # © •* $ ŽIVILA — PARK RESTAVRACIJA v Kranju - Tel. 214- 4-441 Vabljeni na sobotne družabne Plete z živo glasbo od 20. ure dalje ^^OVOLETNI PLESNI TEČAJI * sred!!\"30bo,a. 14 11, ob 18. uri «* .,unl8Solce in študente • nedelja, 15 11 Ob 17 lrrtorrn ur' ah Četrtek. 19 11, ob 19 U*«*'"327-308 - od 10. do 12. In ^H^o v MATURANTSKE TEČAJE. PLESNA $01 i STE/7 Krunj do o Na Korenskem sedlu še nič novega - Kranj, 12. novembra - V Uradu za begunce v Ljubljani so danes ob pol dveh povedali, da usoda bosanskih beguncev, čakajočih pred mejnim prehodom Korensko sedlo na prestop meje, še ni dorečena. Danes, najkasneje pa jutri (torek) bo jasno, bo angleška vlada povedala, ali jim bo dala dovoljenje za vstopne vizume ali ne. Foto: Damjan Gazvoda mmmmm POSREDNIKI /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko letite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Se bo ponovil november 1990? Vode že poplavljajo Škofja Loka, 16. novembra - V Škof ji Loki se resno boje, da bi se zaradi obilice dežja ponovil november izpred dveh let, ko je bilo domala pol občine pod vodo, posledice škode pa še zdaj popravljajo. Če se vreme ne bo ustalilo, je zelo verjetno, da bodo reprizo tudi doživeli. V občinskem centru za obveščanje so pred zaključkom redakcije povedali, da je zemeljski plaz zasul cesto Podrošt - Petrovo brdo. Cesta je zaprta za promet, obvoz je urejen prek Sorice. Zaradi poplav sta zaprti tudi cesti Luša - Stari vrh in Ojstri vrh - Železniki. Močno narasli Sori ogrožata tudi obe glavni cesti v Poljansko in Selško dolino. Na odsekih, kjer se cesti tesno približata strugi, voda sega že do polovice cestišča, tako da je prevozen samo en vozni pas. Tako je, denimo, poplavljena cesta na Bukovici. Vode še naraščajo, reševalne ekipe so v stalni pripravljenosti. • H. J. V petek, 20. novembra, ob 19. uri bo v hotelu Creina v Kranju osma letošnja GLASOVA PREJA z naslovom KO BOM PREDSEDNIK Gostitelj Glasovih prej mag. Viktor /akcij je tokrat povabil gorenjske predsedniške kandidate Darjo I avti/ar - Beblerjevo, Ivana Bizjaka, Jelka Kacina in Ljuba Sirca. Vabljeni vsi, ki bi karkoli vprašali ali povedali predsedniškim kandidatom, kot tudi vsi, ki bi radi le poslušali. Če želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835. *SDSS VABILO SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE vas vljudno vabi na pogovor s kandidati SDSS za državni zbor in državni svet za občino Radovljica. GOST VEČERA: JANEZ JANŠA minister za obrambo Republike Slovenije. Pogovor bo v četrtek, 19. novembra 1992, ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Pred pogovorom bo krajši kulturni program. Vljudno vabljeni! SALON VOZIL CIM0S - CITROEN f Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380 PREIZKUSNA VOŽNJA vsako sredo od 12. do 18. ure z vozili CITROEN AY n CITROEN ZX. ZANESLJIVI p IN POŠTENI 6258 SLOVENIJA IN SVET Colombo zavrnil spremembo meje Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je v italijanskem parlamentu zavrnil zahteve predvsem tržaških skrajnežev po reviziji Osimskih sporazumov, ki sta jih bivša Jugoslavija in Italija podpisali leta 1975, vključno s spremembo meje. Colombo je za revizijo sporazuma, saj so nekatere postavke zastarele in neuresničljive, ni pa za spremembo meje, ki je po merilih Helsinkov in ostalih pohelsinških dogovorov nespremenljiva. Rim želi tako z Ljubljano in Zagrebom dobre odnose, italijanski minister pa je napovedal, da bo Italija po volitvah v Sloveniji terjala plačilo odškodnine tistim Italijanom, ki so se po drugi svetovni vojni izselili iz Istre. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je za dogovore o posodobitvi sporazumov iz Osima, prav tako pa tudi za plačilo odškodnine. Dolga je še za okrog 110 milijonov dolarjev, v sorazmerju 70 : 30 pa naj bi ga plačali Hrvaška in Slovenija. Colombo je terjal tudi ureditev položaja italijanske manjšine v Sloveniji. Predstavniki Slovencev v Italiji ne nasprotujejo dogovarjanju o Osimu, vendar so začudeni, da italijanski minister ni govoril o položaju Slovencev v Italiji. Kacin na Dunaju Minister za informiranje Republike Slovenije Jelko Kacin je obiskal Dunaj. Na časnikarski konferenci je govoril o položaju v Sloveniji in naših stališčih do vojne v Bosni in Hercegovini Glede meja je dejal, da so nespremenljive, tako z Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Haider napada koroško Cerkev Predsednik avstrijskih svobodnjakov dr. Jorg Haider, ki je v zveznem parlamentu propadel z zahtevo po ostrejšem režimu do tujcev (vlada je nekaterim zahtevam že ugodila), zato napoveduje podpisovanje zahteve po zaščiti Avstrije pred tujci, kar mora parlament po avstrijski ustavi, če bo zbranih 100.000 podpisov, obravnavati, ni pa nujno, da zahtevo sprejme. Pred dnevi pa je dr. Haider napadel koroško Cerkev, ki v svoji izjavi zagovarja dvojezičnost pri verskih obredih. To po njegovem mnenju povečuje nezadovoljstvo nemškogovorečega prebivalstva in diskriminacijo nemškega jezika. Haider navaja, da so nemškogovoreči verniki nezaželeni pri slovenskem bogoslužju, prav tako nemški zbori, v farnih svetih pa tudi ni dovolj nem-škogovorečih Korošcev. Jože Jeraj konzul v Celovcu Včeraj je nastopil dolžnost novi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. Novi konzul je bil rojen leta 1938 v Rečici ob Savinji. Po poklicu je agronom in je bil nekaj časa minister za trg v slovenski vladi. Slovenci in deželni zbor Da morajo Slovenci s svojim zastopnikom v deželni zbor med slovensko manjšino na Koroškem ni dvomov. Različna pa so razmišljanja, kako. Del Slovencev meni, da bi morali Slovenci priti v parlament preko strank, ki so zastopane v deželnem zboru, drugi pa zagovarjajo nekakšno slovensko zbornico, katere predstavnik bi bil imenovan v parlament po olajšanem volilnem postopku. • J. Košnjek Prvi učbeniki za begunske šolarje Ljubljana - Ministrstvo za šolstvo in šport je v petek predstavilo prve učbenike za begunske šolarje, ki jih je financirala Mednarodna islamska humanitarna organizacija (URO). Gre za učbenike od prvega do četrtega razreda osnovne šole, ki so veljali 72.500 mark, ta teden pa jih bodo začeli postopno pošiljati v 59 občinskih središč Slovenije, kjer so kot začasni begunci nastanjeni šoloobvezni otroci iz BIH. Drugi del učbenikov bo v znesku 67.000 dolarjev financiral Visoki komisariat za begunce. Natisnjeni bodo v naslednjih dveh tednih. Skupaj bo tako za skrajšano osnovno izobraževanje begunskih otrok natisnjenih 42 različnih učbenikov v 33.000 izvodih. • H. J. Koliko je slovenskega "javnega dolga Breme, težko skoraj 7 milijard mark Ljubljana, 13. novembra - Na seji družbenopolitičnega zbora je moral pred poslance tudi finančni minister Mitja Gaspari, ki je govoril o slovenskem javnem dolgu in proračunu za prihodnje leto. Položaj ni zavidljiv, saj dosega javni dolg 6,7 milijarde mark ali od 3,5 do 4 odstotke družbenega proizvoda. V javni dolg sodijo obveznice Republika I in Republika II, neplačane terjatve do Angole, Kube, Iraka in še nekaterih držav, neizplačane vloge deviznih varčevalcev, sanacija bančnega sistema in sanacija železarn ter poplačilo dela dolga bivše Jugoslavije. Javni dolg bo krojil tudi državni proračun za prihodnje leto. Vlada bo njegov predlog obravnavala ta mesec, kolikšen del javnega dolga bo šel v proračun, pa še ni znano. Dejstvo je, da družbeni proizvod prihodnje leto ne bo naraščal, letos pa je padel za več kot 7 odstotkov. Gospodarstva in državljanov pa tudi ne bi kazalo še bolj obremenjevati. Zato bodo morali nekateri dobiti manj, kot so letos, tu pa je minister imel v mislih predvsem vojsko in policijo. Vlada pa je sprejela renominacijo letošnjega proračuna. Njegov delež v družbenem proizvodu je še naprej 47-odstoten, nekaj več natečenih sredstev zaradi višjih maloprodajnih cen pa naj bi dobili v ministrstvih za delo, industrijo in promet. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Odmevi na sprejem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij Zakon je predvsem politični in manj strokovni kompromis Politične stranke in predlagatelji sprejetega zakona pravijo, da je to velik uspeh slovenske države in politike, ekonomska stroka pa je večinoma zadržana tako v pohvalah kot v grajah. Ljubljana, 13. novembra -Predsednik ekonomskega sveta vlade dr. Bogomir Kovač med drugim pravi, da je sprejeti zakon bolj izraz politične pragmatičnosti kot pa ekonomske stroke. Ekonomska kultura sedanjega parlamenta je po njegovem mnenju zelo nizka. Podpredsednik slovenske vlade mag. Herman Rigelnik o kvaliteti privatizacijskega zakona ni želel govoriti. Sprejem zakona pomeni zanj predvsem to, da je dobila družbena lastnina končno lastnika, ki bo odgovoren za poslovanje podje- tja. Ne bom govoril o kvaliteti privatizacijskega zakona. Šlo je za politični in ne za strokovni argument, je dejal. Privatizacija bo proces, ki bo trajal več let. Manjka cela vrsta podzakonskih aktov, ki jih ima vlada pripravljene, vendar v tem mandatu verjetno ne bodo sprejeti, ampak bo to naloga novega parlamenta in vlade. Podatki o 18 ali 20 milijardah mark vrednem družbenem kapitalu po njegovi oceni niso resnični. Predlagatelji zakona poslanci Emil Milan Pintar, Janko Deželak in Mile Šetinc ter predstavni- Milan Kučan: Prispevek k stabilizaciji političnih razmer Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je ob sprejemu lastninskega zakona za Radio Koper dejal, da je zakon resna osnova za resno preobrazbo slovenske družbe, ne le gospodarstva. Lastninjenje mora lastnino postaviti v ekonomsko funkcijo, prišlo bo tudi do spremembe razmerja političnih sil v Sloveniji in socialne diferenciacije. Opravka bomo imeli z bogatimi in tudi revnimi Slovenci, za katere moramo posebej poskrbeti. Sprejem lastninskega zakona pa bo stabiliziral politične razmere v Sloveniji, saj ta zakon ne bo več predmet tekmovanja strank. Stranke bodo morale poslej tekmovati pri uresničevanju zakona. ka vlade in zbornice Tone Rop in Bojan Pečenko predvsem poudarjajo, da imamo sedaj pravo podlago za lastninjenje. Gre za najbolj "delavski zakon", kar jih je doslej sprejel parlament in za uveljavitev pluralizma lastništva. Združeni sta izhodišči o ekonomski upravičenosti in pravičnosti. Zakon predvideva tudi revizijo že opravljenih lastninjenj. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, bo postopek vrnjen v izhodiščno fazo. Vgrajene so tudi varovalke zoper razprodajo družbenega imetja tujcem. V šestih mesecih se morajo podjetja odločiti, v kakšne gospodarske družbe se bodo preoblikovala. Slovenska ljudska stranka v posebni izjavi pozdravlja sprejem zakona, saj je lastninjenje bistvena točka njenega programa. Najprej naj dobijo tisti, ki so prvi vložili, nato pa tisti, ki so dodajali novo vrednost, kar velja za zakon o denacionalizaciji, za zakon o zadrugah in zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Dosedanje divje privatizacije so že hudo prizadele delavce in kmete. Lastnina ima po ustavi ekonomsko, so- Kaj bomo dobili državljani Certifikate bodo dobili vsi dr' žavljani Slovenije, rojeni do datuma uveljavitve zakona, seveda v različni vrednosti gle-de na delovno dobo. Tudi umrlim po tem času, ki še niso imeli certifikatov, se bodo le-ti izdali, vendar bodo listine predmet dedovanja. Vsak državljan bo prišel na občino l delovno knjižico, kjer bo dobil lastniški certifikat, ki ga bo vložil v svoje podjetje ali 1 enega od investicijskih skladov, ki jih bo najmanj pet. Za nepolnoletne državljane bodo morali zastopniki prinesti rojstni list. Certifikati bodo izdani na ime in priimek in ne bodo prenosljivi. Certifikati ne-polnoletnih mladoletnih oseb se ne bodo mogli prodati I obliki delnic, ampak bodo tio lahko storili le prizadeti, ko bodo dosegli polnoletnost. Certifikatov ne bo mogoče prodati. Treba jih bo vložiti v podjetja aH sklade, kjer Jih bodo zamenjali v delnice. Šele potlej bo mogoče delnice prodajati po borzni vrednosti m dobiti kapital. Nujnih zakonov za sanacijo slovenskih železarn še ni Je vse drugo res pomembnejše Kljub sklepu, da se sanacija uvrsti na dnevni red parlamenta, razprave še ni bilo, kar krizo slovenskega železarstva še zaostruje, vodstvo železarn pa grozi z odstopom. Ljubljana, 17. novembra - Gre za predloge treh zakonov, ki naj bi jih sprejeli po hitrem postopku: za zakon o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije slovenskih železarn, za zakon o kritju izgube slovenskih železarn in za zakon o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva. Zbor občin je v četrtek te tri predloge zakonov želel uvrstiti na dnevni red, vendar je razpravo preprečila sklepčnost, druga dva zbora pa do te točke še nista Sprejet osnutek "male ustave" Po zboru združenega dela in družbenopolitičnem zboru je tudi zbor občin v četrtek soglašal z osnutkom zakona o gospodarskih druihah, ki mu nekateri pravijo kar mala ustava. Osnutek s pripombami je tako sprejet, vlada pa je zadolžena pripraviti predlog zakona. V nadaljnjo proceduro gre tudi predlog zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije bank in hranilnic. Zbor občin in zbor združenega dela sta predlog za izdajo zakona po skrajšanem postopku sprejela že prej, v četrtek pa ga je po seji za zaprtimi vrati tudi družbenopolitični zbor. Očitno je grožnja guvernerja Narodne banke dr Franceta Arharja in finančnega ministra Mitja Gasparija, da se bo sicer naš bančni sistem sesul, zalegla. Ta zakon je tudi povezan s predlaganimi zakoni o sanaaiji železarn. cialno in ekološko funkcijo, 4e' lavce pa je treba še naprej ščint" pred novimi lastniki. • J. Ko** njek prišla. Pričakovati je, da bo pari«' ment o železarstvu in zakonih t* njegovo sanacijo razpravljal jut"* če se ne bodo spet našle kaki"* "pomembnejše" točke dnevnetJ* reda, ponavadi uglašene na pra*r umazanega perila. Sicer pa se je slovenski P'dt ment po uspešni sredi, ko je sprejet lastninski zakon, v čef' tek ubadal s sklepčnostjo. Zbo občin je vseeno sprejel osnut'" poslovnika o parlamentarni prt>' skavi in predloge zakonov o ust** novitvi Sklada za razvoj, Agencij* za prestrukturiranje in privatiz*"' jo ter Slovenskega odškod ninske- ga sklada, na dnevni red pa so u»£ stili tudi poročilo komisije za n*" zor nad zakonitostjo dela vam0" stno-informativne službe notranJjf ga ministrstva ter terjali vse gr*<> vo o tako imenovani "prisluškovalni" aferi.« J. Košnjek Leta bom skrival, dokler se bo dalo "Sem Gorenjec, kakor se spodobi in upam, da me boste vsi sprejeli z odprtimi rokami. V tem mesecu pa je najvažnejše, če boste glasovali zame. Postopoma prihajam iz tujine in končno sem tukaj pristal," je gorenjskim liberalnim demokratom v Podvinu dejal njihov predsedniški kandidat dr. Ljubo Sire. Dobrih štirinajst dni se predstavljate Sloveniji in Slovencem ne le kot dolgoletni politični izgnanec dr. Ljubo Sire, ampak predvsem kot predsedniški kandidat Liberalno-demokratske stranke. Kakšni so vaši občutki? "Občutke imam zelo dobre. Zal mi je le to, da se v Sloveniji, kot sedaj vidim, volitve opravljajo v zelo ozkem k nt gu. Jaz bi prišel zelo rad med ljudi in govoril tudi z delavci in kmeti in ne le s sokandid.it i. To bi se mi prileglo, ker bi bolj občutil, do kakšne mere me sprejemajo in do kakšne me ne, lahko bi tudi nekatere stvari razložil, ki so zelo važne, Rad bi delavcem po tovarnah pojasnil, kakšne naloge ima podjetništvo kaj podjetje lahko stori za uslužbence v tovarni, za posadko, za delavce. Rad pa bi M srečal s slovenskimi kmeti, ki so se seveda v Zadnjih 50 letih /redčili, kar je tudi po svetu običaj, in spoznal, kako gleda sedaj ta sloj. ki je včasih na Slovenskem prevladoval, na slovenske razmere. Upam, da bo do tega prišlo. Iščem nekatere možnosti, da bi se lahko pogovarjal I ob- činstvom. Morda bo uspelo, vsekakor si pa tega želim." Se volilni program stranke, ki vas kandidira za predsednika, ujema z vašimi pogledi in programom? Ste pred tem strankina in vaša stališča usklajevali? "Moram priznali, da nismo usklajevali ničesar, vendar smo oboji na isti liniji, ker je pač stranka sprejela liberalna načela in smo \ kasnejših razgovorih ugotovili, da se uje- ki Predsedniški kandidat dr. Ljubo Sire / gorenjskimi liberalnimi demokrati. mamo. Jako l.iberalno-derno-kratska stranka kot jaz sam smo v liberalni internacionab-Moram pa reči, da je Liberal' na internacionala precej velik*1 hiša, v kateri je dosti prosi i'r;l za vse mogoče skupine. Ker tudi glede razmer v bivši Jug**" slaviji izhajamo iz istih izkU" Senj, se mi zdi, da se kar precej dobro ujemamo. Popoln*f" ujemanja pa tako nikdar ni 'n ga človek tudi ne pričakuje-Vendar so to splošne stvari, v katerih se jaz ujemam še * marsikom drugim, ker je P1' danes mnogo stvari dozorehJJ: ljudje so jih razumeli in tud' tako strašnih ra/lik ni, kot j'n skuš.i|o stranke prikazati Poslušali ste predvolilne stope kandidatov stranke za £° renjsko volilno enoto. Kaj bi tc kli? "Moram rei i, da imam vll> o iskrenosti kandidatov, da *° bile tehnične \i\an dobi" P°" itavljene. Bogo Kovač, s k-U1' rim sva i/, iste stroke in 0 lažje govorim, je bil prav 0» višini in me ne preseneča, ke ga poznam, sem bral njcg',vt stvari in vem, da temeljit0 dc' la. Tudi ostali kandidati »? razveselili s svojimi lokali*1' ninn m bolj preciznimi IM,rv, d i " • J. Košnjek, slika C nik GLAS IrtMovitrlj la Izdajatelj: časopisno podjetje (iORKNJSKI GLAS KRANJ i eveta: Ivun lisjak (tduovorna urednica: l^rupold D"vc lektoriranje ipisov in revij, i.junijan.t iimunu. ■ .....-......-■•-----«••••. ■»•»•««. . . —sprava,.propaganda, _ telefon 217-ŠJ60 »prejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vtak dan 7. — 17.00, / Casopii izhaja ob torkih in petkih naročniki ima|» 20"« popusta /a Hi|ino letna naročnina 140 1*1 M (glasne storitve' po ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92) Direktor la glava! urednik: I rednKka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltedmk . poudarkom na dogaianiih na (ioini)skrm Predardalk faaop Odgovorna urednica: leopoldina Bogataj / NoviaarJI la uredaiki: Helena Jelovcan, Jo/c Kol I O 1 ,-gl**' časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moto Pijadeja 1. telefon: 211-860. 211433, lelcfax: 213-16.1 Naročala*, uprava, propaganda, oglaal: MthMUovi 16 lelafon MH 463 teleta« (064) 215 »66 M«1' „ Naročnina uunesečin Zasvojenost z drogami Upanje, da gre za zmoto Ali se je res že vsak tretji osmošolec opil, ali kadi marihuano že četrtina dijakov, je čisti dnevni izkupiček od prodanih drog tri tisoč mark? Radovljica - Poseben odbor za spremljanje problematike zlorabe drog v občini v svojem poročilu, ki ga je prejšnji ponedeljek obravnaval izvršni svet, ugotavlja, da so kajenje, pitje in omamljanje z ■namili (na žalost) postali del našega vsakdana. Kot je povedala Predsednica odbora Miloša Kos - Ovsenik, se pitje alkohola vse »olj širi med mladimi, zlasti med dekleti. Starostna meja, ko mladi začno kaditi, se znižuje. Od prepovedanih drog je najbolj razširjeno kajenje konoplje (marihuane oz. "trave") in hašiša. Ponudba heroina je vse večja, zasvojenost pa se širi med vedno mlajšo populacijo. V radovljiški občini se podobno kot drugod po svetu srečujejo s problemom prikrivanja. Nihče natančno ne ve, kolikšna je zasvojenost z drogami, zato je vse številke - in tudi te, do katerih je prišel radovljiški odbor - treba jemati z nekaj rezerve oz. so lahko le za "orientacijo". Odbor na podlagi Primerjave z republiškimi po- datki in ankete, ki je zajela okrog petsto šolarjev, ocenjuje, da se je vsak tretji osmošolec že opil in da vsak deseti občasno pije. Vsak peti srednješolec pije alkohol enkrat na mesec, vsak sedmi enkrat na teden. Vsak peti osmošolec redno ali občasno kadi, vsak dvajseti že poskuša z marihuano (v večjih mestnih središčih celo vsak še- sti), dokaj redno pa naj bi jo kadila četrtina dijakov. V občini je z alkoholom zasvojenih okoli tisoč odraslih ljudi, kadilcev je deset tisoč, od heroina "odvisnih" pa 10 do 30. Po nekaterih podatkih naj bi čisti dnevni izkupiček od prodanih drog v občini znašal 3.000 mark, mesečni pet milijonov tolarjev, vrednost tovrstnega prometa pa naj bi bila še dvakrat ali trikrat večja. Čeprav se števlo zasvojenih s prepovedanimi drogami vsako leto poveča za deset odstotkov, ponudba ni vprašljiva. Po podatkih policije gre vsak teden skozi našo državo povprečno sto kilogramov heroina, slovenske potrebe pa so okrog deset kilogramov. ^zasedanja tržiške skupščine Številna vprašanja in pobude Tržič, 17. novembra - Delegati vseh zborov tržiške skupščine so se Qa seji prejšnji teden med drugim seznanili z odgovori na štiri delegatska vprašanja oziroma njihove zahteve. Obravnavali so tudi dve Pomembni pobudi predsedstva SO Tržič. Vodnogospodarska inšpekcija, ki si je ogledala hidroelektrarno v Lomu, odgovarja glede zagotavljanja biološkega minimuma v potoku, da je zadolžila podjetje Elektro Go-renjska za pisni sporazum o teh vprašanjih z Ribiško družino Tržič. Skupščina je sklenila, da mora Elektro Gorenjska po- skrbeti tudi za ureditev struge tam, kjer voda ponika. Glede nadaljevanja izgradnje ceste Lom - Grahovše je iz-Vfšni svet odgovoril, da bi asfaltiranje ravninskega dela ceste skozi vas Grahovše do Sla-Parske vasi terjalo še dodatnih 1' milijonov tolarjev. Tolikšne vsote na noben način ni bilo moč zagotoviti, predvideno pa Je, da bi cesto do konca uredili Prihodnje leto s sredstvi za demografsko ogrožena območja. . Na podlagi zahteve s prejš-nJega zasedanja skupščine je načelnik oddelka za splošne 2adeve in finance seznanil s slclepi korespondenčne seje iz-Vfšnega sveta februarja lani, ko J° med drugim sklenili, da ob-£ma Tržič vplača v Slovensko nranilnico in posojilnico Kranj ''OO.OOO din kot trajno vlogo za pospeševanje obrtništva in podjetništva v občini Tržič. Delegati so sklenili, da je treba do konca leta ugotoviti celotno premoženjsko stanje občine Tržič. Načelnik oddelka za prostor in okolje je pisno odgovoril na štiri vprašanja v zvezi s pripravo zazidalnega načrta Cimper. Na seji je še opozoril na smiselnost zahtev po javni razgrnitvi natečajnih rešitev za manjše pozidave, ko nimajo niti ureditvenih načrtov za večja naselja niti prostorskega načrta občine. Delegat Ivan Kapel je ocenil, da bi javnost dela preprečila sprego med občinskimi funkcijami in posli posameznikov. Skupščina se je seznanila tudi s predlogoma predsedstva o brezplačni oddaji prostorov za policijsko postajo v tržiški stolpnici Ministrstvu za notranje zadeve in skupnem iskanju rešitev SO Tržič in KZ Križe za ureditev lastništva in izrabo nekdanjega zadružnega doma v Križah. Kljub polemičnim razpravam so zbori potrdili oba predloga. Več novih vprašanj in po- bud se je nanašalo na komunalno problematiko. Zakaj so uredili avtobusno postajališče v križišču pri predilnici, kdo bo naredil red z živimi mejami v Bistrici in Križah, ali bo komunalni redar preprečil nered pri parkiranju v Bistrici, so spraše- Član izvršnega sveta Janez Zupan se je strinjal, da je težko brez podatkov prikazati skupščini sliko o zasvojenosti z drogami v občini, vendar pa je podvomil o preračunavanju republiških podatkov na občinsko raven in o metodi anketiranja. Po njegovem stanje verjetno ni tako hudo, kot prikazuje poročilo. Tudi član odbora dr. Branko Brinšek je izrazil upanje, da so se v odboru zmotili in da stanje še ni tako katastrofalno; prav pa je, da v občini že zdaj začnejo delovati preventivno. Izvršni svet se je strinjal, da bi ustanovili posebno lokalno akcijsko skupino, v katero bi poleg predstavnikov osnovnih in srednjih šol, centra za socialno delo, zdravstva, sodstva in policije na predlog Jožeta Cvetka vključili tudi duhovnika. Denar za delo skupine kot tudi za dodatno zaposlitev strokovnjaka v Centru za socialno delo naj bi zagotovili iz občinskega proračuna. Poročilo bo obravnavala obravnavala še občinska skupščina, ki bo tudi rekla zadnjo besedo o predlogih odbora oz. izvršnega sveta. • C. Zaplotnik vali delegati, Zeleni Tržiča pa so dali pobudo za strokoven pristop k rekonstrukciji cestnega omrežja v občini. Prebivalce Križev in Snakovega zanima, kdaj bodo tam dobili kanalizacijo, prebivalce Brezij pri Tržiču pa izboljšanje oskrbe z vodo. Dve pobudi bosta zanimali sanitarno in urbanistično inšpekcijo, gostinci pa sprašujejo o podaljšanju delovnega časa. # S. Saje Nova ravnateljica tržiških vrtcev Tržič, 17. novembra - Med zasedanjem vseh zborov tržiške občinske skupščine prejšnji teden so delegati potrdili tudi nekaj kadrovskih sprememb. Brez pripomb so sprejeli sklep o razrešitvi dosedanjega direktorja skupne Geodetske uprave za občini Kranj in Tržič Aleša Seliškarja ter imenovanju Franca Ravni-harja na to dolžnost. Enako so dali soglasje k imenovanju ravnateljice Vzgojno-varstvenega zavoda Tržič za Erno Anderle, vzgojiteljico z višjo izobrazbo, doma iz Tržiča. Imenovanje upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč ni šlo tako gladko. Predlog kadrovske komisije so namreč obravnavali že na prejšnji seji, vendar sta takrat odstopila od kandidature prejšnji predsednik Niko Ahačič in član Franci Teran. Zato je komisija za novembrsko sejo pripravila nov predlog, ki pa spet ni bil povšeči vsem delegatom. Zlasti Ivan Eler se ni strinjal, da bi novi predsednik postal Janez Ahačič, ker ima že več drugih funkcij v občini. Niko Ahačič pa je podvomil predvsem o strokovnosti drugih članov. Skupščina je vseeno sklenila, da bo predsednik upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč Janez Ahačič, člani pa bodo Marija Per-ne, Franc Sajovic, Mitja Stritih, Janez škerjanc. Samo Cotelj in Jože Tišler. Potrdili so tudi predlog predsedstva, da mora prejšnji predsednik sklada predati posle v enem tednu, pripraviti pa mora tudi poročilo o delu in finančnem poslovanju sklada v letu 1992. • S. Saje STRANKARSKE NOVICE Usedanje kranjske skupščine še negotovo Dopolnitev vlade ali blokada? !^r»divo z« nadaljevanje zasedanja skupščine je bilo - 'nno, vendar bo župan zasedanje preklical. K 32"ii-'6" "^""n™ " Kljub temu da so delegati kranjske občinske nove k DreIe'' v"b'l° «n gradivo za zasedanje skupščine 25. ijvrj ra' pa predsednik skupščine grozi s preklicem. V okrnjenem nem svetu menijo, da v sedanji sestavi ne morejo delati. k0n 8at°m vseh treh zborov kranjske občinske skupščine je bilo naj.,. Poteklega tedna poslano vabilo in gradivo, ki jih vabi na Kot Je zascdanja skupščine, ki naj bi bilo 25. novembra. tvj Je Znar)o, je bilo zadnje zasedanje zaradi zapletov pri izvoli-druB°h Cga 'zvrSr|ega sveta prekinjeno, poslance pa čaka še vrsta Najv atočk dnevnega reda, ki so bile načrtovane za ločene seje. svctu . P°7°rnosti bo zagotovo tudi tokrat namenjeno izvršnemu od se i P° occm predsednika in izvoljenih članov le z devetimi da m ernnaJstih ne more delati, saj bi to med drugim pomenilo, neki "k^0 k'1' na scJan vs> navzoči in vedno tudi soglasni, da je v,jen d \ sp,on sPrcjet. Zato je za omenjeno zasedanje pripra-dva doh °8 poP°,nitve sestave vlade, po katerem naj bi izvolili tri e| dPrcdsednika (prvotno so bili predlagani trije) ter vsaj še uPrav k' °d katcrm naj bi bila dva tudi načelnika občinskih in Ferdi °rganov Za podpredsednike se predlaga Marijo Jane v°rnik t** Rau,er- /a profesionalna člana in sekretarja Jože Ja-vrsne er Andrej Tavčar, kot edini nov neprofesionalni član iz-8iin Zdr VL,a' lH,g«voren za področje zaposlovanja, pa je predla-„ «ravko Gorjanc do dol, Pa smo neuradno izvedeli, je prišlo pri sklicu skupščine r'CQsednCL nesporazumov. Na zadnji seji predsedstva namreč r ni i, J skuPJcine Vitomir C J ros ni bil navzoč (oz. poklican), sm0, ja dosegljiv, zato oporeka legalnost tega sklica. Slišali *asedanjaJe/un,cval °d sekretariata občinske skupščine preklic do »kupS« pa h' po mncnJu mnogih vodilo v popolno bloka-Su' ^o in 'nC Posvetov.ini.i o f.i/resitvi tega nesporazuma, v ča-° Poročamo, se potekajo. • S. Z. STRANKARSKE NOVICE V petek v Kranju okrogla miza Slovenci po svetu Kranj, 17. novembra - Kranjski občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov organizira v petek, 20. novembra, ob 18. uri v veliki dvorani kranjske skupščine okroglo mizo Slovenci po svetu. Vodil jo bo predsednik kranjskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov dr. Peter Vencelj. Pokrovitelj okrogle mize je Gorenjski glas, sodelovali pa bodo predstavniki slovenskih organizacij iz Avstrije, Italije in Madžarske. # J. K. Slovenski krščanski demokrati Radovljica Predvolilna zbora na Brezjah in v Begunjah Radovljica, 17. novembra - Predvolilno zborovanje na Brezjah bo jutri, 18. novembra, ob 19. uri v kulturnem domu na Brezjah. Predstavila se bosta kandidata za državni zbor in državni svet dr. Aldo Jovan in dr. Avgust Mencinger. V soboto, 21. novembra, pa bodo Slovenski krščanski demokrati skupaj s Slovensko ljudsko stranko pripravili skupni predvolilni shod ob 19. uri v domu upokojencev v Begunjah. Sodelovali bodo kandidati obeh strank za državni zbor in državni svet. • J. K. Predvolilna srečanja ljudske stranke Radovljica - Podružnica Slovenske ljudske stranke iz Radovljice nadaljuje srečanja z volivci. Jutri, v sredo, ob 19. uri bo srečanje v gostilni Turist na Črnivcu, v petek ob enakem času v kulturnem domu na Bohinjski Beli, v soboto ob 19. uri pa še v domu upokojencev v Begunjah. Poleg kandidatov za državni zbor Milana Podarja / Brezij in Andreja Ogrina iz Bohinjske Bistrice ter Tineta Benedičiča. ki vodi predvolilne aktivnosti, bodo na nekaterih srečanjih sodelovali še skupni kandidat /a državni svet. krščanski de-m, kut dr Avgust Mencinger in drugi člani SLS in SKD • C, Z. Slovenska nacionalna stranka Škofja Loka Sedanja oblast nas vleče v Jugoslavijo Najmanj še enkrat večji bi moral biti v petek prostor kluba hotela Transturist v Škofji Loki, če bi hoteli vanj spraviti vse člane SNS, ki so se udeležili drugega članskega sestanka, na katerem so predstavili tudi kandidate na prihodnjih volitvah. Osrednja pozornost je veljala seveda predsedniku stranke Zmagu Jelinčiču, ki je že v uvodu poudaril nekatere točke programa te stranke pod geslom Slovenijo Slovencem ter pri tem večkrat doživel potrditve z živahnim aplavzom. Opozoril je na nerazreševanje problematike meje s Hrvaško, ki po njegovem nima le nekaj spornih točk, pač pa je sporna v škodo Slovenije na vsej svoji dolžini. Slovenskim oblastem je očital, da še vedno dopuščajo uporabo zakonodaje nekdanje Jugoslavije, pa tudi nova slovenska ustava s svojim določilom o prepovedi vzbujanja verske in rasne nestrpnosti, po njegovem mnenju, se še močno naslanja na njo. Za volitve v državni svet bodo kandidirali Irena Oman in Sašo Lap v volilnih okrajih Kranj in Škofja Loka ter Andrej Frlic v Kranju in Idriji. Povedali so, da se bodo zavzeli za revizijo zakona o državljanstvu, ki je po Jelinčičevem mnenju največja izdaja slovenskega naroda, uredili begunsko problematiko in s tema dvema ukrepoma odpravili nezaposlenost Slovencev oz. jim zagotovili ustrezno socialno varnost, iz šol pa takoj odstranili pouk srbohrvaškega jezika. Sramota je, da Slovenija daje več sredstev za upokojene oficirje nekdanje JLA, ki nas je napadla, kot za Slovence udeležence NOB. Po predstavitvi strankinih kandidatov se je razvila še živahna razprava. • Š. Ž. Narodni demokrati Gorenjske Na Miklavževo se moramo na volitvah obdariti sami »Sv. Martin je nedvomno slovenski narodni praznik, zato je naša dolžnost, da ga temu primerno proslavimo,« so bile besede dr. Raj-ka Pirnata, predsednika Narodnih demokratov Slovenije, ki je odprl martinovanje v restavraciji hotela Creina v Kranju. Da so izrečeno prireditelji Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka vzeli zares, je pričala že godba na pihala, ki je pred hotelom pozdravljala goste, pa tudi splet predvsem narodnih pesmi, ki jih je v kulturnem programu prispeval trio Rožmarin. Uvod v martinovanje je bil seveda predvolilno političen, saj sta skoraj polno restavracijo najprej pozdravila predsednika strank, ki sta se odločili za skupen nastop na bljižnih volitvah, kratko so predstavili vseh enajst kandidatov gorenjske volilne enote, navzoče pa je nagovorila tudi predsedniška kandidatka dr. Alenka Žagar Slana. Dr. Pirnat je opozoril, da si Slovenija ne zasluži postkomunizma tako značilnega za Vzhodno Evropo, zato morajo ljudje izbrati na volitvah tiste, ki so svoje obljube volivcem v preteklosti uresničili, dr. Edo Pirkmajer, predsednik SGS pa, da se bo pri izvedbi lastninjenja in denacionalizacije pokazala iskrenost namena za prehod v tržno gospodarstvo. Slovenski temelji morajo ostati jezik, kultura in gospodarstvo, je menil, medtem ko je dr. Alenka Žagar Slana povedala, da nova država potrebuje nove ljudi, ki bodo počasi, s premislekom, poštenostjo, strpnostjo in voljo nadaljevali njeno izgradnjo. To pa so odlike Narodnih demokratov, je poudarila. • §. Socialistična stranka Škofja Loke Okrogla miza o bodočih občinah odpade Območni odbor Socialistične stranke Slovenije Škofja Loka obvešča, da okrogla miza na temo Občine jutri, napovedane za sredo, 18. novembra, zaradi nujne odsotnosti sodelujočih odpade. Liberalno-demokratska stranka Pogovor z ministrom za okolje Občinski odbor LDS Radovljica organizira v četrtek, 19. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Brezjah pogovor z ministrom za varstvo okolja in urejanje prostora Miho Jazbinškem. Teme pogovora naj bi bile potek avtoceste skozi radovljiško občino, odvajanje in čiščenje odplak, sanacija jezer ter druga vprašanja, ki zadevajo varovanje in izboljševanje okolja. Vse, ki jih ta tematika zanima, na pogovor vljudno vabijo. Združena lista v občini Radovljica Pogovori s kandidati Kandidati združene liste (delavska stranka. Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP) v Radovljici vabijo volivce na pogovore, na katerih bodo predstavili svoj program. Ing. Bernard Tonejc se bo srečal z volivci v četrtek, 19. novembra, ob 18. uri v Izobraževalnem centru Poljče ter v soboto, 21. novembra, ob 17. uri v Festivalni dvorani Bled; ing. Franc Bajt pa v torek, 17. novembra, ob 19. uri v Zadružnem domu Ribno, v sredo, 18. novembra, ob 18.30 uri v Kulturnem domu Zasip, v četrtek, 19. novembra, ob 18.30 uri v dvorani" KS Srednja vas v Bohinju, v petek, 20. novembra, ob 18.30 uri v Kulturnem domu Bohinjska Bela ter v soboto, 21. novembra, ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Liberalno-demokratska stranka Jesenice Peskar in Resman s Kopačem Jesenice, 17. novembra - LDS Jesenice organizira jutri, 18. novembra, ob 19. uri v dvorani pri Osvaldu na Selu pri Žirovnici pogovor z Janezom Kopačem. Z njim se bosta pogovarjala kandidata za državni zbor in državni svet Matjaž Peskar in Jože Resman, tema pa bo, kako priti do manjših davkov in kako uveljaviti integralni proračun v javnih financah. Govora bo tudi o žirovniških vaseh kot možni občini. • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Kandidat Tomšič v Savi Kranj, 17. novembra - Danes ob 9. uri bo obiskal kranjsko Savo predsedniški kandidat Socialdemokratske stranke dr. France Tomšič. Pogovarjal se bo z vodstvom tovarne in delavci ter odgovarjal na vprašanja. • J. K. JPK^F^ PREMIŠLJUJETE VET 0 NAKUPU POHIŠTVA? Pokličite ® 064/403-871 Bralkam in bralcem Gorenjskega glasa N LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA predstavlja kandidate za državne volitve DANES: dr. Ivan Kristan, kandidat LDS za Državni svet v 9. volilni enoti občine Kranj, Škofja Loka in Tržič. Kandidati za Državni zbor: Kranj - Marija Pičulin, dr. Slavko Gaber, Sašo Govekar; Škofja Loka - Zoran Thaler; Poljanska dolina in Selška dolina z Žirmi: dr. Slavko Gaber; Tržič: Judita Belhar. T R A N Zato v svoj program ne želim vnašati neuresničljivih obljub. Lahko pa rečem naslednje: v mejah svojega znanja se bom zavzemal tudi za razvoj šolstva, uveljavljanje pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev mednarodnega položaja in ugleda Slovenije. LDS - Liberalno-demokratska stranka je najmočnejša parlamentarna stranka. Ima vse možnosti, da zmaga na volitvah in dobi mandat za sestavo vlade, da bi pod vodstvom dr. Janeza Drnovška Slovenija postala zares moderna in bogatejša država. Do 5. decembra, ko se začenja predvolilni molk, Vam bo LDS -Liberalno-demokratska stranka na Odprtih straneh predstavila kandidate in program. Kandidati predstavljajo temeljne točke svojih programov. MARIJA PIČULIN, ekonomistka, rojena 1940. vodja SDK v Škofji Loki, kandidatka LDS - Li-beralno-demokratske stranke na volitvah za Državni zbor v 5. volilnem okraju. Kot poslanka si ne bi postavljala visoko letečih političnih ciljev. Zelo bi se zavzemala za rešitev vsakdanjih problemov običajnega državljana. Vedno znova me jezi, kadar slišim, in to zelo pogosto, da delavci dobijo del plače v prehrambenih bonih namesto v denarju. To je tudi eden od vzrokov, da je prehrana v naši državi tako zelo draga Del trgovine (družbena trgovska podjetja) ima tak monopolni položaj in profitira na račun bonov, kar pomeni nelojalno konkurenco. Tako se lahko zgodi, da se cena prenrane poviša zaradi marže in ne zaradi povišanja cene pri proizvajalcu. Delavec pa je prikrajšan še zato, ker nima izbire, da bi ceneje kupoval in ker z boni ne more kriti vseh stroškov. Menim, da je pravica vsakega državljana, da plačo dobi v denarju in da je zadnji čas, da se iz zakona črtajo boni, vsaj v taki vlogi, kakršno imajo sedaj. Napredek družbe res vidim v strankarskem sistemu in v poštenem strankarskem boju za oblast Vendar pa naj si stranka pridobi to oblast s premišljenimi, odgovornimi, strokovnimi in konkretnimi rešitvami, ne pa s podlimi podtikanji v parlamentu Zelo me moti dejstvo, da gre nekaterim samo za oblast in jim je resnični napredek družbe drugotnega pomena. Sploh ne bi govorila o skrajno neodgovornem ravnanju poslancev, ko se končujejo seje zaradi nesklepčnosti in nezrelosti. DR. SLAVKO GABER, roj. 1058, doktor socioloških znanosti, minister za šolstvo in šport v Vladi republike Slovenije, kandidat LDS - Liberal-no-demokratske stranke v 4. in 9. okraju Za državni zbor kandidiram z dvema bistvenima programskima točkama. Prvič, v slovenskem parlamentu bom zastopal program LDS - Liberalno-demo-kratske stranke, še posebej tisti del, ki zadeva šolstvo, decentralizirano mrežo šol, ki ob današnjih materialnih pogojih marsikateri dijakinji in dijaku šele omogoči več kot osnovnošolsko izobrazbo; uvajanje mednarodno primerljivih standardov na vseh ravneh; kvalitetna in nerepresivna šola, v kateri je prvo načelo znanje; bolj liberalen vpis; maturo z zunanjim preverjanjem znanja, ki daje objektivno sliko pridobljenega znanja in sočasno omogoča preverjanje kvalitete posamezne šole. Za uveljavljanje teh ciljev si bom prizadeval, da namesto dajanja denarja za vojsko in policijo, povečamo njegov delež za šolstvo. Drugič, doslej Gorenjska ni niti zares poskušala v slovenski skupščini pridobiti večinske poslanske podpore za svoje regionalne in lokalne projekte, na primer v zvezi s cestami. Je pa še vrsta drugih. Ob zmagi na volitvah in z mandatom za sestavo vlade pod vodstvom dr Janeza Drnovška so možnosti, da liberalni demokrati ta vpliv uveljavimo, še toliko večje. Prepričan sem, da LDS - Liberalno-demokratska stranka tudi zato zasluži zaupanje volivk in volivcev. PRIHODNOST NI ČRNA ZGODBA 0 USPEHU DR. IVAN KRISTAN, doktor pravnih znaosti. rojen 1930, kandidat za Državni svet v 9. volilni enoti (občine Kranj, Škofja Loka in Tržič), redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani. Za prvo in svojo osnovno nalogo v državnem svetu štejem uveljavljanje ideje regionalizma Menim, da Slovenija pred centralizmom še zdaleč ni imuna Zaradi tega se bodo proti tendencam centralizma morali regionalni interesi bolje organizirati. Ena izmed oblik povezovanja interesov je Državni svet s svojimi 22 predstavniki lokalnih-regionalnih interesov. Tu želim in zmorem dobro delovati in tako prispevati k občemu razvoju Slovenije in Gorenjske. Pristojnosti Državnega sveta so manjše in bistveno različne od pristojnosti Državnega zbora SAŠO GOVEKAR gimnazijski maturant, rojen 1962, namestnik sekretarja Skupščine občine Kranj, kandidat LDS - Li-beralno-demokratske stranke za Državni zbor v 6. volilnem okraju. Kot član LDS - Liberalno-demo-kratske stranke se zavzemam, da bo načrtovana zakonodaja o lokalni samoupravi vsebovala čim več elementov raznolikosti Slovenije Zato se bom zoper-stavil vsem razmišljanjem in težnjam, ki vodijo k centralističnemu načrtovanju in oblikovanju bodočih občin, (sedanjo občino Kranj naj bi po osnutku predloga sestavljalo šest novih teritorialno oblikovanih občin), saj se zavedam, da bi s tem vse funkcije in vsi vzvodi oblasti, kot tudi izvajanje le-teh, prešli neposredno v roke ljubljanskim političnim uradnikom Prizadeval si bom za čim hitrejšo vključitev slovenskega gospodarstva v konkurenčne evropske tokove. Za to bo potrebno pospeševati razvoj malih in srednjih podjetij, kar bo morala spremljati enostavna, učinkovita in dosledna davčna zakonodaja. Hkrati bi to pomenilo poenostaviti podjetniško zakonodajo, pri čemer višina obdavčitve oziroma davkov nikoli ne bi smela destimulirati podjetniških idej oziroma podjetniškega delovanja in razvoja. Pri omenjeni davčni politiki bi bilo pomembno upoštevati davčne olajšave, ki bi morale biti maksimalne predvsem na področju novega zaposlovanja delavcev in tehnološkem razvoju podjetij. ke še naprej zavzemal za pomoč pri ekoloških investicijah podjetjem, ki najbolj onesnažujejo zrak: Jelovici, Termu Bodo-vlje in Gradisu - LIO, za selitev industrije iz mestnega jedra (LTH Vincarje), za plinifikacijo, graditev cestne obvoznice i" davčno spodbujanje uporabe kvalitetnejših goriv. Škofja Loka potrebuje boljšo vodo, ki jo bo treba zagotoviti Z novimi vodnimi viri v Hotovljah, Hrastnici in pod Blegošem. V nedeljo, 6. decembra, letos bomo odločili o poti Slovenije v prihodnosti in s tem tudi o usodi vseh slovenskih občin. Naj se takrat začne novo pogla-vje slovenske uspešne zgodbe. ZORAN THALER, dipl. politolog, rojen 1962, poslanec skupščine Republike Slovenije, namestnik ministra za zunanje zadeve, kandidat LDS - Li-beralno-demokratske stranke za Državni zbor v 8. volilnem okraju. Moj program je program Libe-ralno-demokratske stranke -LDS, je program za Slovenijo, Škofjo Loko in Gorenjsko. V zadnjih letih smo s skupnimi prizadevanji dosegli mednarodno priznano svojo državo Slovenijo, izvili smo se iz balkanskega kotla nasilja in vojne in storili prve korake v povezavo z Evropo in svetom. Samostojni Sloveniji se v skupnosti evropskih drŽav odpirajo velike možnosti. Ne samo za svobodo, blaginjo in mir. Tudi za kulturo demokracije in strpen politični dialog. Slovenija lahko postane evropska zgodba o uspehu in njena prihodnost ni črna. Slovenija danes pomeni priložnost, je izziv za optimizem in uspeh. Prenehati pa moramo z razpihovanjem preteklosti, starih travm, sporov in spopadov Obrniti se moramo v prihodnost. Svobodna in cvetoča Slovenca je pogoj tudi za svobodno in cvetočo škofjo Loko in Gorenjsko Danes tu poleg lepot, zaradi katerih nam je mnogim najlepše živeti na Gorenjskem, doživljamo tudi veliko problemov. To, kar škofja Loka najbolj potrebuje, so boljše ceste Prioritete so znane, zavzel se bom, da se jih tako tudi izvede: Poljansko obvoznico s predorom pod Stenom, traso Zabnica -Grenc (odprava črne točke), Plevna (Kamnitnik) - Petrol, celotno cesto v Selško dolino in Sovodenj - Cerkno, ki nas bo vsaj malo povezala s Primorsko. Druga stvar, ki jo škofja Loka potrebuje, je boljši zrak. Trata je v IV stopnji onesnaženosti, to pomeni nad kritično mejo; škofja Loka pa v III stopnji, to pomeni nad dovoljeno mejo. Zato se bom kot poslanec LDS - Liberalno-demokratske stran- JUDITA BELHAR, gimnazijska maturantka« rojena 1955, solastnica bistroja Polžek v Tržiču, kandidatka LDS - Liberal* no-demokratske strank6 za Državni zbor v 7. voli'' nem okraju. V LDS - Liberalno-demokratski stranki imamo oči uprte v p» hodnost. Naš realni optimizem je usmerjen na cilj vrniti mestu Tržič 500-letno tradicijo podfi' tnih, svobodnih in na svoj kraj ponosnih ljudi. Z vso resnostjo voljo in znanjem, ki ga premore mo moramo mestu vrniti p°°Y bo, ki ga je nekdaj uvršča' med najbolj uspešna mesta razvito industrijo, visokim d hodkom na prebivalca in z raj* vitim kulturnim in športnim vljenjem. Vse to bi Tržič pred nekaj j*J bil, in tudi na zgodovinski s mozavesti načrtujemo nov ra* voj. Tržič je namreč v zadnjih 1 tih na svojih plečih občutil v breme gospodarske stagnaoU Število brezposelnih je izred naraslo (13 odstotkov), P°vpL| čni OD na zaposlenega je Pa" pod slovensko povprečje, J*', braženci bežijo, športno in K turno življenje je le še delo P sameznih zanesenjakov, cilj čine je golo preživetje Zato . lim vrniti Tržiču, samoza^ uspešnega mesta, ljudem P0' ►nost, da ponovno v' Ddietni. odprti P^*1 dati v možr stanejo podjetni, odprti pni skratka Tržičani v pravem Pja menu besede. Za rešitev m0 potrebujemo svež kapital- P v strukturiranje proizvodnje smeri izdelave visoko kv* _^ tnih izdelkov, občino mOf»" spremeniti v turistično z* območje, s sprejemljivo dav politiko. Z ugodnimi kredit'^, moramo pospešiti zasebno ^ ciativo Vitalnega pomena z*^, žič je izgradnja obvoznice 10^ prtje starega mestnega i0 g. Središče mesta moramo ooP^ ti turistom, vanj vrniti me'* ^a in v njem obuditi življenje 0 se zavzemam tudi za soc varstveno pomoč brezp^g nim, za otroški dodatek ^ otrokom, saj to pomeni ^^pjii nimalni doprinos k razreše demografskih težav. Danijel Marko Bezjak, kandidat socialistov radovljiške in jeseniške občine za državni svet Tržnost in socialnost se ne izključujeta Območna odbora Socialistične stranke Slovenije za občini Jesenice in Radovljica sta vložila kandidaturo 51-letnega dipl. ing. Danijela Marka Bezjaka za člana državnega sveta. Bezjak je doma iz Radovljice in je direktor uspešnega malega podjetja Industrije plastičnih izdelkov (IPI) na Jesenicah. 'Se lahko na kratko predstavite/ "Rodil sem se v Mariboru, kjer sem na klasični gimnaziji tudi maturiral. Diplomiral sem na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra 1966. leta, ko sem se zapodi v jeseniški Železarni, sem d.eset let živel na Blejski Dobravi, potlej pa sem se preselil v Radovljico. Delal sem tudi v Elanu, Službi družbenega knjigovodstva in na občini Radovljica. Zadnji dve leti sem v IPI-ju na Pšenicah, kjer nam kljub težavam in raznim nesrečam gre veliko bolje kot marsikateremu" Podjetju obeh občin 10. volilne enote. Sem član območnega in Republiškega odbora Socialistične stranke Slovenije, delegat v družbenopolitičnem zboru radovljiške občinske skupščine in ^an nadzornega odbora RTV Slovenije, v prejšnjem mandatu Pa sem bil tudi predsednik obeske skupščine." * Kaj boste kot član državnega sveta Predlagali državnemu *boru, za kaj se **vzemali? "Čeprav bodo strankarski interesi v državnem svetu drugotnega pomena, mi program, vo-'''ni razglas in vizija socialistov 0 odprti in varni Sloveniji dajejo l^očno oporo za uveljavitev že-'la in potreb prebivalcev obeh °očin. če bom izvoljen, bom od državnega zbora zahteval in ^u predlagal, da sprejema taksne zakone in gospodarske programe, ki bodo zmanjšali ali ce-'° odpravili težave naših tradi-^'onalnih panog - železarstva in tekstilne industrije, pospeševali Pa turizem, kmetijstvo in nasta-'anje majhnih podjetij oz. obratov s čisto tehnologijo in z upo-rabo domačih surovin. Turizem je okolju najprijaznejša gospodarska panoga, v kateri pa bo treba najti tesno povezavo in usklajeno delovanje med sedanjimi velikimi turističnimi podjetji in družinskimi obrati, ki bodo nastali po načelih zadružništva. Pogoj za gospodarsko uspešnost in za boljše poslovanje naših podjetij je tudi dobra povezanost Slovenije s cestami, železnicami, letalskimi linijami in telekomunikacijami, predvsem enako dobre povezave znotraj Slovenije. Socialisti tudi pravimo, da za gospodarski razvoj ne rabimo štirih milijonov rok, pač pa dva milijona glav. Vlada in državni zbor bosta morala z zakoni ustvariti pogoje za kakovostne osnovne in srednje šole (z dobro materialno podlago in s primerno plačanimi učitelji) ter omogočiti nastajanje novih srednjih, višjih in visokih šol za smeri, ki jih hočemo najhitreje razvijati (turizem, podjetništvo)." * Kakšen je vaš odnos do socialnih programov, zdravstva, beguncev, finančne in davčne discipline...? "Tržnost in socialnost se po mnenju socialistov ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Gospodarska učinkovitost, ki se v tržnih razmerah kaže skozi dobiček, je namreč tudi sredstvo za doseganje socialne države. Novi zakoni bodo morali zagotoviti finančno in davčno disciplino. Ne samo zato, da upniki ne bodo šli v stečaj zaradi svojih dolžnikov, niti ne zato, da bi država zapravila še več denarja davkoplačevalcev, temveč predvsem zaradi tega, da eni ne bi bogateli na račun drugih in da bi država lahko dala ustrezno materialno podlago socialnim programom. Tovrstni programi bodo morali resnično pomagati samo tistim, ki tega ne zmorejo sami. Brezposelni in njihova siva ekonomija ne gredo skupaj. Begunci so potrebni naše pomoči, vendar morajo vedeti, da nimajo pravice terjati več, kot jim moremo dati in kot lahko damo našim pomoči potrebnim državljanom. Ker se tržnost napoveduje tudi zdravstvu, bi že danes morali znati odgovoriti na vprašanja, kako se bodo spremenjenim razmeram (tudi zaradi zasebne prakse) prilagodili zdravstveni domovi in Bolnišnica Jesenice." * Socialisti poudarjate, da je slovenska država predraga. Kako do cenejše? "Odprto in varno Slovenijo lahko podobno kot nekatere manjše evropske države dosežemo z oboroženo nevtralnostjo. Izdatki proračuna za obram- bo, za notranje in zunanje zadeve morajo biti pod nadzorom parlamenta, nujno bo treba dobiti tudi računsko sodišče, ki bo enako obravnavalo vse vladne resorje in bo preverjalo, ali je bil denar davkoplačevalcev smotrno porabljen. Za zadnje naložbe ministrstva za obrambo na Bohinjski Beli in na Rudnem polju lahko rečemo, da ni bil. Po nekih izračunih je posrednik, ki ga je ministrstvo izbralo za najugodnejšega izvajalca, s pritiskanjem na domača gradbena podjetja, zaslužil 20 odstotkov od 450 milijonov tolarjev, kot je stala obnova vojašnice na Bohinjski Beli. Po drugi strani pa je težko dobiti iz republiškega proračuna le 20 milijonov za začetek del na Upniški cesti ali potrebna sredstva za dokončanje avtomobilske ceste. Državi bo treba omogočiti, da bo lahko posegla v finančno poslovanje občinskih proračunov, če se bodo občinske vlade imele za upravne odbore pojetij z imenom občine ali če bodo denar in vrednostne papirje vlagale tako, da jim bo zmanjkalo denarja za sprotne proračunske potrebe. Naložbe ne morejo biti donosne, če je občinsko premoženje zamrznjeno z lastninskimi deleži v slabih podjetjih, kot je to primer v občini Radovljica. Tam po mnenju nekaterih celo socialna stanovanja niso naloga občine, želijo imeti le profitna stanovanja, pa čeprav so to še vedno stanovanja vzajemnosti in solidarnosti." Franc Benedik, kandidat Socialistične stranke Slovenije za poslanca BDCKI1istiril«! *9 državni zbor v četrtem volilnem okraju Kranj. itrailkn Varno in urejeno življenje *iwrmw posebej tisti pravi Kranjčani, in tudi številni v primestni okolici in s podeželja, ga poznajo. Tisti, ki s *ranjem živijo zaradi vsakodnevnih opravil nekako "posredno", so se morda nenazadnje že srečali z če so si zaželeli Kranj spoznati po njegovih zgodovinskih znamenitostih, Kranjčani pa se srečuje-1° * njim tudi pri reševanju vsakodnevnih težav. * lahko najprej Predstavite? ,*oien sem 8. aprila 1944 v anju jn sem pravzaprav pravi anjčan. Kot profesor zgodovi-sem zaposlen v Gorenjskem "^eju. kjer sem kustos. Najbrž trn tal(0 stroka kot bivanje bo-vala, da sem se že nekako P —• vio utrni >c £c iiJe vse dni v letu. • Lea Menci"' ger Foto: (.ora/d Šinik PODOBE IZROJENEGA SONCA S tokratno samostojno razstavo si je Vlastja Simončič, lani je prejel naziv ESFIAPza posebne zasluge pri širjenju mednarodne fotografske kulture, pridobil tudi mesto v Kabinetu slovenske fotografije, ki približno dve desetletji pri Gorenjskem muzeju Kranj hrani vse, kar najboljšega nastaja v slovenski fotografiji. Fotografska razstava prinaša značilen izbor iz obsežnega opusa fotografa, ki ga lahko štejemo med začetnike naše novinarske, gledališke in eksperimentalne fotografije. Ogromen fotografski arhiv Vlastje Simončiča je zdaj delno shranjen v Muzeju za najnovejšo zgodovino v Ljubljani, ne dosti manjši arhiv z njegovo gledališko fotografijo pa je podaril Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju. Mojster, ki je lani praznoval visok življenjski jubilej, osemdesetletnico, pa se še vedno posveča pedagoškemu delu in izpopolnjuje svojo metodo poučevanja fotografije za otroke brez fotoaparata. O tem je napisal tudi knjigo, kt bo izšla v naslednjih mesecih,. Na sliki: na otvoritvi je Vlast ja Simončič sam razlagal obiskovalcem bistvo svoje tudi mednarodno priznane metode učenja fotografije* L. M., foto: Peter Kozjek Kranj - V galeriji Mestne hiše se s svojo dvanajsto samostojni' karsko razstavo predstavlja kranjska akademska slikarka ^j, mentina Ciolija. V razmeroma kratkem času je slikarka, ki lc .g, plomirala v Milanu, podiplomski študij grafike opravila na bi (.niski Akademiji za likovno umetnost, prav zdaj pa se v p° ^. plomskom študiju slikarstva izpopolnjuje na isti akademij'- Postavila svoje delo tako na samostojnih kot tudi na številnih ^j-pmskih razstavah doma in v tujini. Na otvoritvi razstave s0 J2j skovala lahko prisluhnili tudi glasbenemu videnju ('"'j-ji" fr slikarstva, kot ga |c predstavil glasbenik Lado .lakša • I-to: Corazd Šinik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Strokovni seminar ekonomistov Previsoke plače, slabo pobrani davki Bled, 14. novembra- Vrsta uglednih ekonomistov je nastopila na 21. strokovnem seminarju slovenskih ekonomistov, ki je dva dni potekal na Bledu. Izrečenih je bila vrsta aktualnih ocen, ki jim zaradi težkih gospodarskih razmer toliko bolj prisluhnemo, zlasti ob imenih tistih ekonomistov, ki so se že izkazali kot dobri napovedovalci. Vse črnoglede napovedi se niso * uresničile, določena pričakovanja, ki naj bi jih prinesla samostojna Slovenija pa so se uresničila, je dejal slovenski minister za planiranje dr. Davorin Kračun. Čeprav je bila izguba jugoslovanskega trga večja od pričakovane, se slovensko gospodarstvo ni zlomilo. Devizne rezerve kmalu 1,3 milijarde dolarjev Devizne rezerve še naprej naraščajo in zdaj znašajo že 1,1 milijarde dolarjev, do konca leta naj bi se povzpela na 1,3 milijarde dolarjev. Ker je Slovenija majhno gospodarstvo, bi ji Ustrezale celo rezerve v višini 2,5 milijarde dolarjev, omogočile pa bi postopno razrešitev Problema deviznih varčevalcev. Slovenija velja za denarno stabilno državo, je še dejal Ljubljanska borza Kračun, vendar vseh vsa inflacijska vprašanja še niso razrešena. Prihodnje leto 13-odstotna brezposelnost Med slabostmi gospodarskih gibanj je dr. Kračun omenil zlasti brezposelnost, ki vztrajno narašča, prihodnje leto se utegne s sedanjih 11 odstotkov povzpeti na 13 odstotkov oziroma na 126 tisoč brezposelnih. Gospodarsko rast bi lahko pospešili z izvoznimi posojili za tuja naročila, novega investicijskega ciklusa pa od velikega števila novih zasebnih podjetij ni moč pričakovati. Plače še previsoke V zadnjem letu se je pokazalo, da je slovensko gospodar- stvo izredno trdno, v infrastrukturi pa, razen pri letalskem prometu, ni bilo večjih težav zaradi izstopa iz Jugoslavije. Notranji lastniki v podjetjih so se torej izkazali, saj bi zunanji ob takšnih težavah zapirali podjetja, je dejal dr. Jože Mencinger. Gospodarski položaj pa ni rožnat, čeprav 600 mark ni veliko, se bodo morale plače še zmanjšati, države s podobno učinkovitostjo, kot je denimo Madžarska, svoje izdelke prodaja za tretjino naše realne cene. Znova je opozoril, da bi morali odpraviti navezanost pokojnin na plače in varčevati zdravstvenih izdatkih in nasploh pri stroških javnega sektorja. Slaba je pri nas tudi po-berljivost davkov. Večji red pri pobiranju davkov Finančni minister Mitja Gaspari je govoril predvsem o davčni problematiki, s tehnično pomočjo mednarodnega denarnega sklada naj bi postavili novo zakonodajo za davčni postopek. V finančnem ministrstvu bodo poenotili davčne službe, uvedli sistem samoob-davčenja, davčna policija pa bo pregledovala, ali je pravilna. Povsem na novo nameravajo postaviti zakon o obdavčitvi neproduktivnega premoženja. Spremenjeni predpisi naj bi nadomestili tudi letošnji izpad pobranih davkov, saj je bil obseg precej manjši, kar je povzročila divja privatizacija, skupaj s predpisi o 100-odstotni oprostitvi davka na dobiček v prvem letu poslovanja. • M. Volčjak Kmalu jasna pravila za špekulacije na borzi država bo izdajala kratkoročne vrednostne papirje, finančno ministrstvo osnovalo trezor. Ljubljana, 13. novembra - Slovenski minister za finance Mitja Gaspari s sodelavci je obiskal Ljubljansko borzo in se na delovnem SreČanju z njenim vodstvom pogovarjal o prihodnji ureditvi trga vrednostnih papirjev in kapitala, kamor sodi tudi borza. S tem je dal ustrezno težo odnosom med obema institucijama in pomen finančnim transakcijam, ki jih bo vlada zaradi potreb proračuna in javnega poslej pogosteje opravljala, je Gaspari dejal na tiskovni konferenci po delovnem srečanju. Do konca novembra bosta Uared zakona o vrednostnih Papirjih in borzi, pri tem tehnično sodelujejo tudi strokovnjaki, zato bosta po Gasparijevih "Csedah vsebovali mednarodne standarde. Do sprejema zakonov bo dejavnejša komisija za yrednostne papirje in borzo, Jasneje bo regulirala delovanje j|0rze. njeni sklepi in odloki "odo obvezni za udeležence na tr8u vrednostnih papirjev. K večji stabilnosti finančnega okolja v Sloveniji naj bi prispevali tudi dobri odnosti med ljubljansko borzo in finančni ministrstvom, za kar Nova institucija finančnega ministrstva je trezor, ki ga vodi Anda Mavec, za izdajo in trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji pa skrbi Miran Vičič Mavčeva je povedala, da bo trezor sestavljajo več oddelkov: za tekočo likvidnost in plasiranje presežkov, za izdajanje in trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji, za kapitalske vložbe v podjetjih ter za finančne kredite in izdajanje garancij._ Minister Gasparije dejal, da se o morebitnem trgovanju z lastniškimi certifikati niso pogovarjali, prej mora biti povsem jasna operacionalizacija zakona o lastninjenju. Sicer pa bo delo z njimi zapleteno in dolgotrajno, zto bi hitenje lahko pomenilo golju-fanje lastnikov certifikatov. bljanske borze Draško Veseli-novič, skušali jih bodo urediti z etičnim kodeksom ter z jasnimi pravili v zvezi z malverzacijami in špekulacijami. Komisija bo razsojala, če je do neke transakcije prišlo na podlagi informacije, ki je nekdo ne bi smel dobiti in če je to vplivalo na tečaj. • M. Volčjak |C Slovenija naj bi dobila blagovno borzo, ki pa verjetno ne bo v Ljubljani, pač pa v Mariboru (kmetijska) ali v Kopni (obmorska). Pomembno bo za oblikovanje držav* JUhjflagovnih rezerv.__ slednje zainteresirano zaradi bodoče emisije državnih vrednostnih papirjev. Minister Gaspari je napovedal izdajo kratkoročnih vrednostnih papirjev, t.i. zakladne zapise, ki jih bodo uporabili za proračunske in monetarne potrebe, prihodnje leto pa naj bi borzo vključili v primarno emisijo dolgoročnejšega vrednostnega papirja. Glede špekulacij na borzi naj bi jasna pravila postavili zakoni, dotlej pa naj bi kot neodvisni razsodnik delovala omenjena komisija. Kolikor bo mogoče bodo skušali onemogočiti nekorektno trgovanje, nekaj takšnih primerov je bilo poleti, lahko bi jih označili kot malverzacije. Glede t.i. insider-skega trgovanja, pri katerem gre za okoriščanje z zaupnimi podatki, bo jasna pravila postavil zakon, dotlej naj bi odločilno besedo imela komisija. Nikoli več se ne bo zgodilo, da bi SDK zavrnila zahtevo komisije po podatkih o transakcijah, je odločno dejal Gaspari. Te stvari je težko regulirati v tako majhni državi, kot je Slovenija, je dejal direktor Lju- Lastninjenje Bistvene novosti zakona Škofja Loka, 16. novembra - Zakon o lastninskem preoblikovanju je parlament naposled sprejel in aktualna postajajo vprašanja, kako bo lastninjenje potekalo. Klub gorenjskih direktorjev Dvor je pripravil že drugi seminar o pripravah na lastninjenje, ki je danes potekal v Škofji Loki. Seminarje bil tokrat namenjen predvsem finančnim vodjem podjetij, o desetih korakih v lastninjenje je spregovoril Emil Milan Pintar, o novi organizaciji podjetja Bojan Pečenko in o finančnem gospodarjenju podjetij in lastninjenju Janko Deželak. Lastninjenje bo vsekakor kmalu postalo "posel", Pintar pravi, da bo več zasebnih založb v dobrem tednu izdalo redigiran tekst zakona, seveda s komentarjem in navodili za uporabo. Sam kot vse kaže ne bo stal ob strani, saj nameravajo v okviru podjetja Kolumbus, kamor spada tudi klub Dvor, organizirati ekipo, ki bo pomagala podjetjem pri izdelavi otvoritvene bilance in programa lastninjenja. Najpomembnejše novosti sprejete verzije zakona pa je strnil v naslednjih šest točk. Zakon je ostal dvostopenjski, kar pomeni šest mesecev časa za pripravo in nato še dvanajst mesecev časa za preoblikovanje. V šestih mesecih bo vlada pripravila zakone o gospodarskih družbah, o investicijskih družbah, o soupravljanju itd. ter izdala podzakonska navodila o pripravi otvoritvene bilance, o pripravi programa lastninskega preoblikovanja, o izdaji certifikatov, o vstopanju državljanov v investicijske družbe oziroma sklade. Certifikati bodo razdeljeni vsem državljanom, živečim na dan uveljavitve zakona, imeli bodo pet različnih vrednosti, od 200 do 400 tisoč tolarjev, glede na obseg pokojninske dobe. V lastno podjetje bodo s temi certifikati lahko prišli sedanji zaposleni v podjetju, bivši zaposleni v tem podjetju ne glede na čas zaposlitve in seveda upokojenci iz tega podjetja. Glede na strukturo so izračunali, da se bo povprečna vrednost njihovih certifikatov gibala med 340 in 360 tisoč tolarji. Če bo skupna vrednost teh certifikatov presegla 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala, lahko podjetje manjkajoče delnice vzame iz tistega dela, ki sicer pripada državi in jih zastonj oziroma v zamenjavo za te certifikate razdeli zgoraj naštetim. Lahko pa se odloči tudi drugače, če hoče zadržati upravne pravice samo pri zaposlenih in te delnice podjetje oziroma zaposleni odkupijo od države, manjkajoče delnice glede vrednosti certifikatov pa upravičencem pošlje v investicijske sklade. Če vrednost teh certifikatov, ki pridejo v podjetja, ne znaša 20 odstotkov, lahko podjetje z internim razpisom razdeli preostanek delnic do 20 odstotkov ožjim družinskim članom. Če bodo pri tem upoštevali predvsem otroke zaposlenih, bodo tako upravne pravice ostale pri zaposlenih v podjetju. Pomembna novost je prav tako, da bodo delnice, ki jih dobi država, za podjetja oziroma delavce na razpolago s 25-odsto-tnim popustom, če jih bo podjetje preneslo na sklad kot prednostne in opredilo s programo za interni odkup. Ker bo za ta odkup podjetje lahko uporabilo dobiček, se bo račun izšel v številnih podjetjih. ^nacija bank V LB dve tretjini kontaminiranih naložb pobijanu, 12. novembra - Gospodarska foruma SDU in SDP sta pri-\,j,V''a P°U<»vor o prestrukturiranju financ in bančništva, finančni mini iviitja (Gaspari se ga ni mogel udeležiti, saj je medtem v parlamentu VHJMsnJeval proračun /a prihodnje leto. Pogovor se je zato sukal predli"0 sanaciji bank, v.d. direktorja LB d.d. Marko Voljč je povedal, da ^bilanca banke /realna podoba problemov gospodarstva, v njej je kar j 're,jinl kontaminiranih naložb, od tega je dobra tretjina povezanih z «°slavijo, 12-odstotni dele/ pa imajo slabe naložbe v Sloveniji. r;,|.' )uhUanska banka d.d. bo mh, ki [> S boleč pioi.es sananije, da k? ,l,l|a' ,n do štiri leta. upam, jej " zakonski ok\ ii kmalu ipre ^Mv'!"1 P" l>cbl ,M nc K"''1 VSI'1''' r>oveene*?a P"""hi) spoznanje Či,lu ^alnosti, sprememba v nade,.., ^'nčnega razmišljanja, jc v JfJ**« v»"jč Državi naj bi 'let,, 1'vnega dolga prevzela 'Hi,',"" ^'"e aktive, ki |c po\e s,i„U|'' '"i-osLiv i|o. poskibela /.i sPlo n.. zdrave temelje J;i I ij 'j' "'"I«', kakšna |e strategi •ij j,. do lastninjenja podje 0oR"voril, da je to le /ača sen izhod, pomoi |>od|Ct|em, |> r i hipotekah pa se obnašajo konservativno kei se je banka že prevečkrat opekla. Pri zbijanju inf-laeiic, kar naj bi odpravilo veliki K |c pomemben socialni konsenz, februarja sem računal, da je mogoč, toda izkazalo se je, da naše družbene strukture v času restribuii.iuj.i lastnine na to niso pripravljene. V slovenskih bankah so se {koncentrirali stroški osamosvojitve Slovenije, nespoštov an ie svetovnih meril bančništva, previsoki stroški gospodarstva, zakoni, ki ,e vedno preveč ščitijo dolžnika, namesto da bi Upnika, jc dejal Stane Valant. predsednik Združevanja bank Slovenije. Zaradi odlaganja sanci je bank jc ogroženega že 80 odstotkov bančnega sistema, bančne marže so visoke, kar 70 odstotkov jo porabijo za odpise posojil in rezervva-Ctje KI slaba posojila. 2^ odstotkov pa za operativne stroške banke. LB. d.d. je od začetka lanskega leta doslej starim deviznim varčevalcem sprostila 300 milijonov mark. Zaupanje v domače banke se ne bo povrnilo, dokler ne bo odpravljen sramoten problem zamrznjenih deviz varčevalcev, zato je sanacija bank pogoj za povrnitev zaupanja in s tem za nov investicijski cikel, je dejal dr. Rado Bohinc iz SDU Sanacija bank jc možna samo s pomočjo javnega dolga, ki ga bodo na koncu plačali d,i\ koplačevalci, kar pa je pravičneje, kot če bi jo plačali ti su ki najemajo nova posojila, jc dejal Jane/ Kocjančič i/ SDP • M. Volčjak 40 let zaupanja CENJENI KUPCI, če se bo letošnja zima po poletju ravnala, potem je zadnji čas, da nas obiščete v prodajalni KURIVO, Mestni trg 39 v Škofji Loki, telefon 064/620-445. V zalogi imamo: • drva • velenjski premog • ruski premog • avstralske brikete • nemške brikete Nudimo vam ugodne kreditne pogoje. Možnost plačila s čeki. SE PRIPOROČAMO! UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Mazda 626 Diesel Comprex Japonsko avstrijska naveza Japonska mazda je spomladi predstavila prenovljeno limuzino srednjega razreda 626 s tremi različnimi bencinskimi motorji. Pred kratkim se je 1.8, 2.0-litrskima šestnajsrventilskima in 2.5-litrske-mu šestvaljniku s 24 ventili pridružil še nov dizelski motor s polnilnikom Comprex, ki ga izdeluje istoimenska tovarna v avstrijskem VViener Neustadtu. Pomlajena mazda 626 je pravzaprav povsem nov avto. Posebno pozornost pri snovanju te 4695 milimetrov dolge limuzine s štirimi ali petimi vrati so v tovarni namenili obliki. Zanimivo je, da gre za 'ročno' oblikovano karoserijo, s čimer so dosegli, da je avto oblikovan s pridihom človeške topline. Značilnost novo oblikovanih Mazdinih modelov (predvsem 626 in Xedos) je v izredno mehko zaobljenih linijah, značilnih poševno privihnjenih prednjih žarometih in seveda bočnih ojačitvah. Podvozje se izkazuje z izjemno odpornostjo, dobro lego na cesti in učinkoviti protihrupni zaščiti. Večina karoserijskih delov je iz pocinkane pločevine, prevlečeni so z umetno smolo, kar zagotavlja dobro zaščito pred rjavenjem. Mazda 626 je serijsko dobro opremljen avto: k opremi sodijo servoojačevalnik volana, elektrificirana pomična streha, elektrificirana stranska stekla, osrednja ključavnica, električno nastavljivi zunanji ogledali, modeli opremljeni z 2.0, 2.5 in 2.0 comprex dizlom pa ima jo tudi predopremo za radio. Cena mazde 626 diesel com-prex 2.0: 165.391 ATS (4 vrata), 169.968 ATS (5 vrat) in 163.428 ATS (kombi s karoserijo prejšnjega modela). Prišteti je potrebno še okoli 52 odstotkov tolarskih dajatev. Polnilnik comprex, s katerim je opremljen dvolitrski dizelski motor združuje prednosti turbinskih in mehanskih polnilnih sistemov. Za razliko od ostalih je polnilnik comprex brez zamika delovanja, kar pomeni, da ni več tako imenovane 'turbo luknje', hkrati pa polnilnik pri višjih motornih vrtljajih motorju ne odvzema moči. Comprex polnilnik deluje na principu tlačnih valov. Rotor v polnilniku s pomočjo klinastega jermena žene glavna motorna gred. Izpušni plini se dovajajo na eno od čelnih strani rotorja. 34 ležečih kanalov se v dveh plasteh vrti vhoda izpušnih plinov. Tlačni val se za- Mazda 626 Diesel Comprex po testni vožnji po avstrijskih cestah. M.G., slika M. Korošak Avtobusni promet Tržič vabi na enodnevni izlet: 26.11.1992 v BRNO Odhod: iz Lj. ob 22. uri, iz Kranja ob 22.30, iz Tržiča ob 23. uri. 27. 11.1992 v MUNCHEN odhod: iz Lj. ob 3.30 uri iz Kranja ob 4. uri, iz Tržiča ob 4.30 uri Prijave sprejemajo: v Ljubljani: TA Integral, Slovenska 54 v Kranju: recepcija hotela Jelen in kiosk "LOTO" na avtobusni postaji v Tržiču: na avtobusni postaji žene v kanal, tam se sreča z izpušnimi plini, ti pa v polnilnik najprej potisnejo sveži zrak, ki ga nato z zvočno hitrostjo potiska potiska in tlači v sesalni kanal. Postopek se pri naslednjem tlačnem valu ponovi, za omejitev polnjenja pa skrbi ventil za nadzor polnilnega tlaka. Posledica je izredno visok navor pri izredno nizkih vrtljajih, kar v številkah pomeni 169 Nm pri samo 2000 motornih vrtljajih. Največja moč motorja je 75 KM, najvišja hitrost pa 172 km/h. Zanimivo je, da se comprex polnilnik vrti kar petkrat počasneje kot turbinski polnilnik, kar pomeni pri dizelskem motorju največ 19000 vrtljajev. Ker comprex polnilnik ni odvisen od mazanja z oljem so pri mazdi s tem (brez uporabe katalizatorja) dosegli tudi izredno čistost izpušnih plinov. Vsebnost saj v izpušnih plinih je samo 0,04 grama na kilometer, kar je bistveno manj kot dovoljujejo stroge ameriške norme za leto 1994. O dobrih lastnostih polnilnika comprex v dizelskem motorju mazde 626 smo se prepričali tudi na kratki testni vožnji po hribovitih in ovinkastih cestah, kjer se je mazda 626 tudi s tem motorjem izkazala kot zanesljiv in tudi (za dizla) sorazmerno živahen avto, ki je seveda v prvi vrsti primeren za daljša potovanja. Živina še po starem Ker je ponudba živine zadostna, prodaja mesa in mesnih izdelkov pa ne najboljša, ni pričakovati, da bi se v kratkem spremenila odkupna cena goveje živine. V gorenjskih klavnicah še naprej odkupujejo mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda po 148,40 tolarja za kilogram žive teže (meso po 265,00 tolarjev), prvorazredno po 133,28 (238,00) in drugorazredno po 122,64 (219,00), krave pa takole: prvo vrsto po 92,56 tolarja za kilogram žive teže (178,00), drugo vrsto po 83,20 (160,00) in tretjo vrsto 76,96 (148,00) tolarja. V Pomurki plačujejo od 26. oktobra, dalje bike extra kakovosti po 151,00 tolarjev za kilogram žive teže (meso po 270,00), najboljše krave pa po 96,00 tolarjev (175,00). Majhni prihranki pa velik izpad pridelka Čeprav na Gorenjskem kaj dosti ne pridelujejo koruze za zrnje, so izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije o stroških letošnje letine zanimivi že zato, ker so dobro izhodišče za odgovor na vprašanje, koliko bo treba odšteti za koruzo v kmetijskih trgovinah. Letošnja suša je prizadela vse koruzne posevke v Sloveniji' najbolj pa v Prekmurju, v Podravju in na Krškem polju, kjer je bil pridelek za polovico manjši od pričakovanega, medtem ko je bil v osrednji Sloveniji manjši za približno petino. Stroški letošnje letine so bili zaradi prihranka pri sušenju, spravilu in prevozu nekoliko manjši, vendar pa je bil veliko manjši tudi pridelek, zato je lastna cena koruze precej višja, kot bi bila v normalnih okoliščinah. Pri pridelku sedem ton na hektar bi znašala 21 tolarjev, pri 20-odstotnem izpadu pridelka 26 tolarjev, pri polovičnem izpadu pa le nekaj manj kot 40 tolarjev za kilogram. Vsak dan dnevno sveža jajca. Cena: od 7 tolarjev dalje. Voljčeva 12, Vrhnika, tel.: 061-752-322 Na slovenskem trgu je Mazda v letošnjem letu prodala blizu 200 vozil, najuspešnejši med prodajalci pa je bil gorenjski zastopnik Y.C.C. iz Kranja. Prihodnje leto naj bi ob razširitvi prodajne in servisne mreže Slovenci pokupili 500 mazd. Pohištveni sejem Cene na gorenjskih kmetijah * Ker je bilo letos v kmečkih sadovnjakih kar precej sadja, ni skrbi, da bi (ob lanskih zalogah) primanjkovalo žganja. In kakšna je cena? Na hribovski kmetiji v okolici Cerkelj prodajajo "hrušov-ca" po 400 tolarjev za liter. * Včasih, ko se je še veliko gradilo in ni bilo raznih odlokov, ki bj določali, kako ravnati s plodno zemljo, je bilo prst lažje dobiti kot zdaj, ko je postala zelo iskano in vredno blago, za katero Je treba odšteti - reci in piši - 1. 100 tolarjev za kubični meter. * Jesen je čas, ko je treba marsikaj postoriti v sadnem in zelenjavnem vrtu. Brez dobrega hlevskega gnoja ne gre. In kolikšna je cena? Na eni od kmetij so nam povedali, da je treba za polno naloženo traktorsko prikolico odšteti 6.000 tolarjev. * Čeprav naj bi bilo klanje govedi na domu prepovedano, pa so razmere takšne, da kar precej bikov, krav in telet "izdihne" v hlevu. Časopisni oglasi "prodam polovico bika" ali "prodam meso mladega bika" niso nobena redkost. Iz nekaterih je razvidna tudi cena. Na kmetiji v Poljanski dolini so meso mladega bika prodajali po 330 tolarjev za kilogram. p.o. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA, 22 KRANJ -LAB0RE Tel. 223-276 Omejena količina avtomobilov Renault po STARIH CENAH. Lahko tudi na kredit ali leasing Ljubljana, 16. novembra - Danes ob 11. uri so na Gospodarskem razstavišču odprli 4. Ljubljanski pohištveni sejem, na njem se predstavlja 130 razstavljalcev in 24 njihovih zastopnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Nemčije. Na približno 6 tisoč metrih prikazujejo svoje najnovejše dosežke. Društvo inženirje in tehnikov lesarstva bo pripravilo več posvetovanj, Klub revije Les pa posvetovanje na temo "Kako s slovenskim pohištvom v Evropo". Prva znaka kakovosti bodo podelili podjetjema LIP Bled in Bor Laško. V Poslovnem centru Slovenijales in v Javnih skladiščih bo v času sejma pohištvo cenejše za 30 do 40 odstotkov. 'cJJ^lMGLAS Zbornična članarina Kranj, 13. novembra - Slovensko zbornico obrti in podjetništva so nekateri njeni člani obvestili, da so prejeli račune Gospodarske zbornice Slovenije za članski prispevek, zato jim je sporočila, naj jih zavrnejo. Člani Obrtnih zbornic Kranj in Tržič sta namreč kolektivna člana SZOP, nekateri podjetniki pa so neposredno njeni člani. O tem problemu je SZOP že seznanila GZS in dogovorjeno je, da ga bodo razrešili na med-zbornični ravni, saj gre za vpi"3' sanje, ki zadeva vse gospodarske zbornice, poleg GZS ,fl SZOP tudi Obrtno zvezo Slovenije. TOBO AVTOSERVIS d.o.o. NOVOVAŠKA C. 67 2lRI tel / fax 064 692 152 Vam po ugodnih cenah nudi vse avtomehanične storitve, nastavitve podvozij ter montažo in centriranje gum. PRODAJA IN POOBLAŠČENI servis vozil TA VRI A » AVTOPNEVMATIKE SAVA in BANDAG > POSEBNA PONUDBA ANTIFRIZ, VITREX PUGR TRGOVSKO POOJE TJE KRANJ « 1. OBLETNICA PODJETJA PODJETJE KRANJ *•* MARKET RŠKA Žrebanje nagradnih kuponov 28. novembra ob 11, uri pred marketom! organizira prodajo voziš na £fcredif (36 obrokov, 40 % polog) ugodna obrestna mera vozilo je registrirano na vaše ime vsi modeli: 121, 323, 626, MX3, MX5, MX 6, XEDOS6 servis in rezervni deli zagotovljeni Tel.: 064/222-626 - HiaZDa Y.C.C. d.o.o. Kranj, Stara cesta 25 (gorenjski sejem) Tel.: 064/ 214 - 766 Kranj veleblagovnica GLOBUS oddelek ŠPORT (v kletni etaži) VAM NUDI: smuči, palice, zimsko športna oblačila (bunde, kombinezoni) Elan - po konkurenčnih cenah možnost nakupa na 2 osebna čeka - brez obresti UGODNO: - trenirke po 4.252,90 SIT - tekaške vezi + čevlji Salomon - SAMO 2.641,90 SIT - otroške, moške + ženske drsalke Balzer (D. klasa) - SAMO 1.990 SIT DODATNA UGODNOST: popust za člane Kluba Kokra Kokra Kranj Globus šport vas vabi na ogled in nakup tudi na zimsko športni sejem v Kranju, v dneh od 19. do 22.11. 1992 v prostorih PPC Gorenjski sejem. Torek, 17. novembra 1992 UDAREC TEDNA EN "GROSS" UDAREC Predsedniški kandidat Vitomir Gros se je odpovedal predsedniški kandidaturi in svoje glasove, ki bi jih dobil na volitvah, velikodušno odstopil predsedniški kandidatki Alenki Žagar -Slana. Dunajska šola pači Kavaliri A tudi kavalirstvo ni večno in ti začne enkrat tudi presedati. . Ni preteklo veliko Save, ko se je spet podal v javnost. Tokrat je svojo Liberalno stranko preregistriral v Liberalno demokratsko stranko, kar je za volivce isto kot Drnovškova Liberalno-demokratska stranka. In prisilil vse člane Liberalno-demokratske stranke do silnega besa, kajti prav nič mu ne morejo. Grosovo maščevanje je bilo res sladko: nenehoma so mu Prav LDS hodili po živcih, zdaj jim je pa vrnil en »gross« uda-rec. Hudimano se bodo namreč namučili, da bodo volivcem dopovedali, kdo je kdo... • D. S. ^ Živila Kranj so popolnoma obnovila restavracijo Park v Kranju, plesna šola Step by step pa je poskrbela, da je ob sobotah v restavraciji nadvse zabavno. Prirejajo namreč družabne večere s plesom, po zaslugi plesne šole pa so v restavraciji ob četrtkih in ob nedeljah plesni tečaji. Imenujejo jih prednovoletne tečaje, v katerih se bo do novega leta dalo naučiti marsikateri plesni korak in tako veselo zaplesati v novo leto.. TAKI SMO 24 UR PLESA V DISKOTEKI PERLA tržiške tel številke Loka, 16. novembra - Ta konec tedna se v škofjeloški diskoteki Perla, kjer je v zadnjih mesecih nastopilo kar ne ^ej najbolj zvenečih imen slovenske in hrvaške zabavne 9'asbe. obeta pravi mali plesni maraton. Plesati se bo začelo v Petek ob polnoči, ples pa bo trajal do polnoči v soboto. . Kar dobro si bo treba nabrusiti pete, če se boste te dni prijavili za plesno prireditev, ki so jo v diskoteki Perla poimenovali Preprosto 24 ur plesa. Pravila so taka, da bo vsak par (ali posameznik) moral plesati 45 minut, nato bo lahko 15 minut počival ,n tako vseh 24 ur... Seveda bo v odmoru moč kaj pojesti in po-Piti (brezplačno), zelo dobrodošla spodbuda tekmovalcem pa bodo tudi "navijači". V diskoteki Perla so povedali, da so za tekmovanje dobili že kar nekaj prijav iz vse Slovenije, prijaviti Pe se je moč še do petka, do 23. ure, v diskoteki in po telefonu 632-019 ali 621-215. Nastope plesnih parov oziroma posamez-n'kov bo spremljala tekmovalna komisija, ki bo najboljšemu Podelila barvni televizor, pa tudi ostale najvztrajnejše čakajo 'epe nagrade • V. Stanovnik prijaznosti - na košei Se se spominjamo stereotipov odplulega socrealizma, ko srno ven in ven ponavljali, kako da je vse, kar izhaja iz našega *"tja in bitja, za delovnega človeka. Bil je to suh, trd, nekam že ^'litanten jezik in terminologija, saj - bogobvaruj ni bilo pro-tQra za kakšne milejše ali prijazne izraze: za dobroto, za srečo, a 'jubezen, recimo. Vse naj bi se podrazumevalo pod geslom Za boljši jutrišnji dan«. ^daj smo obrnili ploščo in v naše vsakdanje komunikacije že podira tudi žlahtnejši besedni zaklad, čeravno smo še vedno 8 moč zavrti in nekam trdi. ■ Eden takih izrazov, ki si galopirajoče utira pot, je novodošli S|raz »prijazen okolju«. Kar prisluhnite: vsak dan boste lahko 'sali, kako da mora biti turizem »prijazen okolju«, kako da iai°ra k'*' industrija »prijazna okolju«.. Da! Zadnjič je nekdo de- • da bi bilo dobro, ko bi bil tudi promet »prijazen okolju«... ok \ Vem s'cer> kako naj bi bila promet ali kanalizacija prijazna Dliu taUn infrnctriiirtnro nruHii nn normalnih evropskih okolju«, da človek za- *ta h ' ^6 tako infrastrukturo gradiš po normalnih evropskih rjn . ard'h Vse je skratka tako »prijazno okolju«, da človek za-tud 26 resno razmišljati, zakaj ne bile konec koncev »prijazne« Vad P'a^e a,i pokojnine? Ko bi bilo kaj »prijazno« tudi čisto na-od nhemu zePu čisto navadnega državljana, verjemite, da bi bil Pro tut*' državljan bolj »prijazen«. Prijazen do turizma, in >meta: 'odustrije, magari do kanalizacije S polnimi želodci 0l n°snim standardom bi bilo prijaznosti, da bi jo s koši na-*0" Prenašali... • D. S. PANIKA kranj ^djetje za trženje in •"odvodnjo obutve p.o. Razpisuje dela in naloge: GLAVNI DIREKTOR PODJETJA opravljanje razpisanih del se zahtevajo naslednji pogoji: v,š|ešoiska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri ali dars"'0 iev,,arsk0 iol° ,n 5 ,et usPe*nega dela v gospo- |Thinan,e tuJega |ezika p. r*n' kandidat bo imenovan za dobo 4 let. s'uib8ne Ponudbe sprejema vodstvo splošno kadrovske Prti o* po0,ot'a P|anika Kran) v 8 dneh po objavi razpisa v za- k*ndirt°'n'Ci 2 oznako za razpisno komisijo" O izbiri bodo Pisu °bveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem raz- Telefonskim naročnikom v Tržiču so poštarji sporočili, da bodo dobili nove telefonske številke, ko bodo postavili novo telefonsko centralo. Vsi telefonski naročniki so dobili obvestilce o svoji novi šte-vilkici - in vsi so se trudili, da bi si jo ja najbolj temeljito zapomnili. Še najbolj so pohiteli podjetniki in ljudje iz poslovnega sveta, kar je več kot razumljivo, saj si mimogrede ob »kšeft«, če te kakšna stranka ravno ne najde doma. Nekateri poslovneži so seveda morali zamenjati tudi svoje posetnice, vizitke, na katere so napisali svoje nove tel. številke. A glej ga zlomka! Ravno ko so to promtno storili in svoje poslovne partnerje obvestili o novih tel. številkah, so si vrli poštarji nekam otožno premislili in za nedoločen čas odložili priključitev na novo centralo z novimi številkami. Nekje jih je nekaj že moralo zadržati, da s postavitvijo centrale dolgo in za podjetnike predolgo ni bilo nič! Tako Tržičana, ki ti je ves vesel posredoval svojo novo številko, v tem mučnem vmesnem obdobju nikakor nisi mogel dobiti, kar je več kot razumljivo, saj številka še ni bila vključena! Nekateri, ki so jako jezni na ta poštarski nostalgični odlog, pravijo, da so jih z zavlačevanjem priključitve zelo oškodovali. Mi pa pravimo: bo treba dol požreti in se konec koncev še razveseliti, da so se poštarji še letos podali v zgoraj omenjeno akcijol Kaj bi šele bilo, če bi prišla kakšna divja zmrzal in bi centrale pokale ali kaj takega in bi v Tržiču dobili telefonske številke šele spomladi? a D. S. KAR K0RAJŽN0 Z BESEDO NA DAN! Ali veste, kaj je avtomatska telefonska tajnica? Nič zato, če še ne veste! Ni noben greh, kajti v skladu s pospeškom, s katerim smo v tej deželi dobivali telefone, se razvija tudi naš telekomunikacijski standard in nivo. Avtomatska telefonska tajnica je torej en aparatek, ki se priključi na vaš telefonski aparat. In ko vas ni doma, se avtomatično vklopi, vi pa poprej na trak poveste, recimo: »Tu stanovanje to pa to... Ker nas ni doma, prosimo oddajte sporočilo in povejte vašo telefonsko številko, da vas pokličemo nazaj...« Trak se vam torej kar sam oglasi, če tistega, ki ga kličete, ni doma. Vi pa potem na trak poveste, kaj želite. Tako je to! In ker je novotarija pravzaprav šele v pravem pogonu, se ob tej zadevi dogaja marsikaj Posebej kakšne »tazaresne« tajnice, ki zjutraj pridejo v službo in vklopijo avtomatične nadomestke, imajo kaj slišati! Nemalo je takih, ki se hudimano ustrašijo avtomata in s preplašenim vzdihom pri priči odložijo... Najbolj hecnf so tisti, ki se z avtomatično tajnico kar pogo varjajo in jim ne gre in ne gre v glavo, da avtomat nenadoma utihne in jim noče odgovarjati: »Halo, Angelca! Ja, a si ti Angelca? Ja, Angelca, zakaj pa si zdaj kar tiho? Jaz sem • Tončka! Angeeelca, ali me slišiš!?! « ...Še več pa jih je, ki so jezni, ker dotične osebe ni žive pri aparatu in spustijo rafal kletvic, ki se pa potem izjemno grdo slišijo na posnetku. . Tehnika je hudir za te čase in za te prostore! Zato ima v tem smislu še najbolj prav tista gospa, ki je poskrbela, da se avtomatska tajnica oglasi na čisto naraven, prijeten način. Njena tajnica se namreč ne oglasi po nekem formalizmu, ampak zelo prijetno, čisto neposredno, domače in med drugim reče: »Kar oddajte sporočilo, kar povejte, kaj bi radi. Ne odlagajte slušal ke, kar korajžno z besedo na dani« In vžge, varn rečem!• I). S. V SOBOTO, 5 DECEMBRA. NA MIKLAVŽEV VEČER BO V FESTIVAINI DVORANI NA BLEDU SAMOSTOJNI KONCERT PEVKE, KI SMO JO GORENJKE IN GORENJCI VSELEJ RADI POSLUŠALI NAGRADNO VPRAŠANJE KATERA PEVKA BO 5 DECEMBRA OB 20 URI KONCERTIRALA NA BLEDU? Odgovor napišite na dopisnico in |0 poiljfta na Gorenjski glas, 64000 Kranj najkasneie do 23. novembra Izmed pravdnih odgovorov bcmo izžrebali 5 bralk oz. bralcev, ki bodo prejeli vstopnico za koncert! P S Če jI vprašanje pretežko danes in jutri bo isto vprašaje tudi na Radiu Triglav, Radiu Tržič m Radiu Zin. zraven pa bodo zavrteli po eno skladbo iz pev kmega izredno bogatega opusa w\ 9. STR 9. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS TOREK, 17. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Program za otroke 9.10 Zgodbe iz školjke 9.50 Šolska TV, ponovitev 9.50 Analitična mehanika 10.20 Angleščina - Follovv me 10.45 Muzzv, angleščina za najmlajše 1.00 Sedma steza, ponovitev 1.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.00 Poročila 14.45 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Knežji kamen, ponovitev 15.25 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Ligejin grob, ponovitev angleškega filma 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj! - Snežni žli- čniki s kremo 17.25 Prvi uspehi: Gal Fagnel - klavir, prof. M. Faganel - klavir 17.30 Denver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 18.00 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.05 Mariborska regija: v pričakovanju volitev 21.40 E. Somerville - M. Ross: Prava Charlotte, angleška nadaljevanka 22.35 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 23.00 Poslovna borza 23.15 Sova 23.15 Haggard II, ameriška nanizanka 23.40 Bevertv Hills 90210, ameriška nanizanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.50 Video strani - 15.00 Svet na zaslonu, ponovitev - 15.40 Sova, ponovitev - Brooklvnski most, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka; Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija -17.20 Svet poroča -18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Ori-on - 19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 »16 črk«, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Osmi dan - 21.45 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 21.55 Svet poroča, ponovitev -22.35 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar 7.10 Na robu noči, ameriška nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.05 Kemija: Nafta in njeno pridobivanje 10.25 Narava: Krila nad vodo 10.45 Iz semena se razvije rastlina 11.05 TV Leksikon: Gobe 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.05 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Druga stran para diža, ponovitev avstralsko novoze landske nadaljevanke 15.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški: Ogrožena dediščina 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Učimo se o Hrvaški: Gradec, pogled k zvezdam 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja 21.00 V velikem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.50 Video strani 17.00 Tenis - Zaključek ATP Masters turnirja, prenos iz Frankfurta 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.00 Košarka: Hrvaška -Italija, prenos 21.36 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 22.00 Vi in vaš video 22.35 Druga stran paradiža, av stralsko-britansko-novozelandska nadaljevanka 22.10 Tri ljubezni, 10. del švedske nadaljevanke 0.20 Ho roskop 0.25 Video strani KANALA Slovenija 2 Glasba, show in cirkus V današnji oddaji si bomo danes ogreli srce z glasbo. Glasba je stara... kdo ve koliko let, pa vendarle se zdi vedno znova mlada, kot še nerojena deklica jutrišnjega dne. Neskončna je kot čas, življenje z njo se zdi kot labirint. Ta labirint bomo razvozlali z znano ameriško pevko "folk glasbe" Joan Baez. Njena zvezda je vzšla v šestdesetih in sedemdesetih letih in sije še danes. program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 A Shop 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS. risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Teden na borzi 12.00 A Shop 12.10 Vi deo strani 19.00 Napoved sporeda/ Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.16 Dnevno informativni program 20.28 Vreme 20.32 Dokumentarec tedna Moskovska razglednica 21.00 Posledn|i strel, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 23.15 Vreme 23.17 Dnevno informativni TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program/čas v sliki 9.05 Roseanne, serija 9.30 Klub za seniorje 10.15 Panoptikum 10.30 Tujca na vlaku, ponovitev ameriškega filma 12.06 Športna arena, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra prevzemite, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.50 Jasnovidnost 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sedem brez: Vsega ne moreš imeti 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Narava in človeška roka 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Igra kart, italijansko-ameriški film 22.55 Jaz ali ti, avstrijski film 0.30 Čas v sliki 0.35 Mannix 1.20 Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - športni obzornik - 17.20 -Gost v torek - 18.15 - Klepet s poslušalci -19.00 - V četrtek na svidenje - L RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice. EPP 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO ŽKI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Kmetijska oddaja - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -Od srca do lonca - 16.30 - EPP -17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.30 - Vprašanja in pobude -19.00 - Odpoved programa - Dve dobitnici oskarja v filmu, ki greje srce! r Ocvrti Zeleni Paradižniki KINO 17. novembra CENTER amei melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 1530. 17.45 in 20 un STORŽlČ in Zf LE ZAR Danes zaprto) ŠKOFJA LOKA amer soc drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE ob 18 in 20. uri SREDA, 18. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 Program za otroke 9.50 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke 10.15 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev 11.00 E. Somerville - M. Ross: Prava Charlotte, ponovitev angleške nadaljevanke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.06 Film tedna: Flambirana ženska, nemški film oddaja 21.55 Sprehodi po stari Ljubljani 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 22.55 Sova 22.56 Radio FM, ameriška nanizanka 2320 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.56 Osmi dan, ponovitev - 16.45 Sova, ponovitev - Haggard II, angleška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 TV Dnevnik HTV -20.00 športna sreda - 23.00 Kvartet pozavn Slokar, 3. oddaja - 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.56 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar 7.10 Na robu noči, ameriška nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 10.05 Av gust Šenoa: Zlatarjevo zlato 10.40 Zaimki 11.00 TV Leksikon Obdob ja svetovne književnosti: Barok 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Zgodbe o lisici, serija 12.00 Poroči la 12.05 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, pono vitev 14.50 Druga stran paradiža, avstralsko britansko novozeland ska nadaljevanka 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega knjižnega jezika 16.35 Mala vizija Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Jimmy Reardon, ameriški barvni film 21.35 Izseljena Hrvaška: Hrvati v Novi Zelandiji 22.50 Dnev nik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.50 Video strani 16.00 Tenis - Zaključek ATP Masters turnirja, pos netek 17.00 Tenis Zaključek ATP Masters turnirja, prenos 1930 Dnevnik 20.05 Najbolj strašni umor, humoristična serija 20.40 Reka, do kumentarni film 21.45 Druga stran paradiža, avstralsko britansko no vozelandska nadaljevanka 23.35 Glasbeni večer 0.06 Horoskop 0.10 Video strani KANALA 10.15 A shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 12.00 Video strani 18.46 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Male živali 19.20 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.32 Kult ura 21.00 Mrzlica duhov, ameriški barvni film 22.30 Druga čen svet, ameriška nadaljevanka 23.16 Božidar Jakac: Podoba na filmskem traku, 9 del 23.30 Vreme 23.32 Dnevno-informativni program 23.46 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.06 Astrološka na poved 0.15 A Shop 025 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program/čas v sliki 9.06 Roseanne, se rija 9 30 Kultura, kulturni magazin 3sat 10.00 Angleščina 10.30 Igra njegovega življenja, ponovitev itali jansko ameriškega filma 12.10 Re portaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra, Slovenija 1 Vražja punca, nemški barvni film Eva neopazno zapusti svojega moža, ki ji je neprestano nekaj očital. Tako zavrže socialno varnost in svoje mesto v družbi. Namesto pisanja doktorske disertacije se oprime najstarejše obrti na svetu, ki naj bi ji omogočila samostojno in neodvisno živijenje. V svojem novem okolju spozna tudi žigola Chrisa, ki zadovoljuje želje tako moških kot žensk. Razmerje, ki ga živita, je nenavadno: čez dan, vsak v svojem nadstropju, sprejemata stranke, zvečer sta ljubimca. Eva, ki svojim klientom izpolnjuje njihove želje po bolečini, ponižanju, maltretiranju, končno opravlja poklic, ki ji omogoča dominacijo nad moškimi. prevzemite, serija 14.50 Družina Meier: Obisk 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Niklaas - deček iz Flandrije, risana serija 15.30 Pomoč za Dagoberta, lutkovna igrica 16.15 Helmi, otroški prometni klub 16.20 Nekoč je bilo ... Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice 16.30 Hevreka! mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Sedem brez: Pod lastno streho 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Kaj je z VVillijem?, nemška komedija 21.45 Pogledi s strani 22.00 Zore - Človek brez meja 22.45 Sama proti vetru, ameriški TV film 0.20 čas v sliki 0.25 Dva tedna v drugem mestu, ameriška melodrama 2.10 1000 mojstrovin/Poročila TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.10 čas v sliki 16.20 Leksikon umetnikov 16.25 Zemlja in ljudje 16.55 Šport 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Pot v svobodo, 1 del avstrij-sko nemškega filma 21.45 Knjige meseca 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 23.30 Pharoah Sanders Qu-artet 0.15 Poročila/1000 mojstrovin PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 8'° - 2200 NEDELJA OD ll 00 - 22"" RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - da nes 9.20 - Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija - 10.05 Naj viža 10.55 - Pet za pet 11.20 Halo 92 12.15 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - Črna kronika 12.56 Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 -Dogodki in odmevi 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska da nes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Ob vestila 14.30 Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke 18.30 - Informativna od daja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO ŽJJRI 14.00 Napoved programa 14.10 Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Z arniko med zelišča 15.00 - Dogodki danes, jutri 15.30 Pre nos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Radio Žin spet z vami 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.10 Glasbe no popoldne na Radiu Žin 18.00 Novice osmrtnice obvestila 18.15 Moj svet 19.00 Odpoved programa KINO 18. novembra CENTER amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 1530, 17 45 in 20 uri STORŽIĆ ital trda erot VRAG V GOSPODU HOLMSU ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer knm film ODDELEK ZA UMORE ob 18 uri, amer soc drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 20 uri ŠKOFJA LOKA franc ris ASTERIX IN NJEGOVA BORBA ob 18. uri ŽELEZNIKI amer akcij film BATMAN SE VRAČA ob 18 uri _ Ob zaključku našega projekta Gozd smo učenci 4. d razreda osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice napisali pesmice o gozdu. Radi bi jih prebrali v v Gorenjskem glasu. Jesen prihaja v naše gozdove, rumeno listje prekriva tla, ljudje sekajo za zimo drva, traktorji po gozdu hrumijo in gozdnim živalim mir kalijo. Hadis D uric V gozdu so živali, v gozdu so rastline, to so jagode, maline. Gozd je svet rojenja, živalskega življenja. V gozdu čisti zrak dobimo, se kot zajčki v njem podimo. Gozd nam daje les za mrzle zimske dni, zato vzkliknimo vsi: "Z gozdom se bolje živi!" Senad Bojič Gozdovi so koristne stvari, zato jih pazimo mi. Kaj vse bi bilo, če jih ne bi bilo? Ptičke, ptičke, ptičice, uničite vse lubadarčke. Čez zimo vam bo mnogo bo- Ije, če nas boste ubogale. Dalibor Korač Klop Vesel se potikam po gozdu in iščem primerno mesto ob poti. Visoko mora biti okoli dva metra, tako da se lahko spustim na kakšnega človeka. Kmalu dobim prostor. Čakam že skoraj dva dni. Nenadoma je v daljavi nekaj zamigalo. Malo sem še počakal. Prikazal se je lovec. Ce bi prišel pozneje, bi jaz kmalu poginil. Spustil sem se na plešasto glavo. Ker kri ni bila dobra, sem se spustil za vrat. Kri odlična, da boljša ne more biti. Tu mi je bilo prijetno, zato sem se kar se da udobno namestil. Hrane je bilo dovolj. Ko pride mož domov, me nihče ni opa- zil, ker sem se tako dobro skril. Ponoči je moža skrbelo. Začel se je praskati. Mene pa strah, da me bolj ne bi moglo biti. Zjutraj so me odkrili in me nameravali ubiti. Jaz pa v gozd. Na poti sem srečal brata klopa Klopčiča. Vprašal me je, kam tako hitim. Rekel sem, da so me skoraj ubili. Če ne bi bil tako spreten, bi bil že pod rušo. Brat me je odpeljal do poglavarja klopov. Ta mi je čestital in dal diplomo. Sedaj so me vsi klopi spoštovali. Moj moto življenja je: iščeš si hrano, jo dobiš, potem pa bežiš. Za povrh si pa še nagrajen. Damjan Bizovičar, 4. r. OS Lu-čine Oblak Ko v sobi pišem nalogo, pogledam skozi okno in vidim - pravo nadlogo. Oblak! Le od kod se prikradel je potepuh ? Ga kličem, ga čakam, da pride v vas. A iz njega se vlije dež, kar v en glas. Saša Soklič, 8. a r. OŠ Gorje Najboljši pretep je... - kadar se tepejo fantje, učiteljice pa ni v razredu - Štefka Murnik - kadar se tepen z bratom tako močno, da ostanejo modrice -Špela Narat - kadar se z bratom tako močno stepeva, da na koncu po-staneva prijatelja - Lucija Ogrin - takrat, ko se tepem z očetom; vrže me po kavču in pristanem ob omari; takrat se odločim za nov napad, pa sem spet poražen - Matija Lubej Šola malo drugače Obvezno domače branje ni več zoprno Osnovnošolci imajo vsako leto v programu tudi obvezno domače branje, ki je zaradi omejenega izbora knjig povzročalo več sitnosti kot koristi tako otrokom kot tudi njihovim staršem in učiteljem. Na osnovni šoli Stane Žagar v Lipnici pa je od letos drugače. Učiteljica Jelka Kusterle se je odločila, da bo program obveznega domačega branja popestrila še z dodatnimi knjigami, ki naj bi bile za otroke bolj zanimive. Otroci bi se tako lotili branja z večjim veseljem in obvezno domače branje tako ne bi bila samo zoprna obveznost. Jelka Kusterle pa je domače branje še popestrila. Otroci so v posameznih skupinah poleg obnove prebranih del (seveda so izbrane knjige vsi prebrali) pripravili tudi veliko pisnega in slikovnega materiala na teme, ki se jih je dotikala tematika posameznih knjig. Tako so na primer pri knjigi Bistrica Kalščica, ki je prežeta z ekološko tematiko, pripravili zapise o onesnaženju rek, hidroelektrarnah, termoelektrarnah in celo o jedrski elektrarni v Krškem, ter se lotili tudi sladkovodnih rib in podobno. Tokrat so otroci delali v štirih skupinah, predvsem pa je pomembno, da se je vse skupaj v pretežni meri odvijalo spontano. Zanimanje šolarjev pa je pravzaprav najboljši primer kako je na nov način mogoče doseči široko splošno izobrazbo že v osnovnih šolah. Takšni inovacije, ki so žal bolj ali manj odvisne od volje posameznikov, pa so prav gotovo vredne posnemanja. • M. C 1. it 'S^aoTuea/. TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • igrače h ■ »0^1^ program uvožene pijače in konditorski izdelki na|priznane|ših firm kozmetika \J,UVljTi^lW*l in ustalil) znanih firm kompleten i ' Gf/J^f^ , tudi senzorski brivniki in vložki darilni program iz stekla in keramike A groaUttcna prodaja bonbonov A\a glo|lo posebno ^^ ugodno pakiranje po S kg \s Delovni čas 9. - 12.. 15. - 19., sobota 8-12. ure, tel.1 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO • NOVO - tisti, ki traja toliko časa, da v razred stopi učiteljica - Žiga Podjed - ko se stepem s sestro Ines; takrat se trese vsa hiša in iz omar popadajo knjige, pa nobeden ne zmaga - Aleš Ogorevc - vedno nespameten - Peter Grošelj - s tistim, ki vsak dan izziva, pa dobro ve, da bo poražen; lahko ga je premlatiti, za konec dobi še štiri brce po zadnji plati -Miha Štular - ko se s prijateljem stepeva zaradi igre; boj traja celo uro, preden odneha, oba sva v bu-škah - Matevž Bohinc ...zamujeni pretep - Slavko Pregl Učenci 3. a r. OŠ Davorina Jenka Cerklje Pravljica o palčkih Nekoč, ko so še živeli dinozavri, so živeli tudi palčki. Imeli so zelo lepe hiše. Nekega dne so šli na polje pobirat krompir. A kaj so zagledali? Dinozavre, kako so jedli njihov pridelek. Žalostni so se vrnili domov. Vili Ambrožič, 2. a r. OŠ A. T. Linharta Radovljica w Z Domelom v Železnike otroška otroška trgovina OmHaflfcjBi if| TIC Bled Program CHICC0, NUK, TIGEX Pampers plenice samo 1.375,- SIT ZASTOPAMO IN PRODAJAMO ZA SLOVENIJO: Prodram WALT DISNEV od 2 do 14 let t termo puloverji (nošenje na obe strani) t jakne (nošenje na obe strani) • trenirke t kosmati puloverji • tanke majice Program ERGE od 0 do 10 let kape, nogavice, rokavice, bombažne hlačne nogavice, žabe s stopali Program C0RS0 BLUE (Italija) od 0 do 10 let termo hlače, zimske bunde in pajaci od 5.500,- SIT dalje PRODAJA NA 2 ALI 3 ČEKE! Odprto vsak delavnik od 10 do 13. in od 15. do 19. ure. Srednja lesarska šola Kidričeva 59 Škofja Loka objavlja naslednje delovno mesto: 1. UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV Kandidat bo sprejet za polni in določen čas (nadomeščanj6 učitelja zaradi daljše odsotnosti) Nastop dela po dogovoru Pogoji: — dipl inž lesarstva ki — vsaj tri leta delovnih Izkušenj v neposredni iesars proizvodnji — zaželena predhodna poklicna izobrazba v lesarstvu Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi dokazili pošljite f1* naš naslov v 8 dneh po objavi Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v 10 dneh po kon**' nem razpisu. Torek, 17. novembra 1992 4 4 Domači zdravnik Kdaj je med koristen Zdravim ljudem, še posebej športnikom, svetujejo med zato, da bi povečali svojo telesno zmogljivost. Poleg čistega energetskega učinka povečuje tudi vztrajnost, skrajša utrujenost in lajša ponovne ali daljše napore. Posebno primeren je, če večje telesne ali umske napore pričakujemo. Krepi telesne obrambne sile v boju proti vsakovrstnim agresijam, tudi stresu. Strokovnjaki ga svetujejo tudi pri sumu na nezadostno preskrbo telesa z esencialnimi danili, kot so vitamini, oligoelementi, minerali in podobno, ^ri bolnem človeku se med pridružuje drugim terapevtskim sredstvom pri naslednjih sindromih: • slabotnosti vseh vrst in stopenj, tako telesne, kot duševne, " pomanjkanje teka, ■ shujšanost vseh vrst, še posebej pri otrocih, • vsakovrstne podhranjenosti in motnje razvoja in rasti. Poleg teh splošnih lastnosti, ki so bile že poudarjene, uporabljajo med še pri nekaterih posebnih indikacijah: " V prebavnem sistemu so z njim uspešno zdravili ulkusno bolezen in črevesne infekcije. • Na področju obtočil so bili zanimivi dosežki pri koronarni bojazni (srčni angini), vnetju srčne mišice, povišanem krvnem tlaku ,n motnjah srčnega ritma. v nevropsihiatriji velja med kot sedativ in gre poskusiti z njim celo pri manjših depresijah, nespečnosti in nevrogenih glavobolih. lazila z medom ali kar med kot mazilo lahko izkoristimo pri zagnojenih ranah, razjedah in opeklinah. Pomaga tudi pri srbežu. ^.majhnih količinah so med uporabljali Američani celo v zdravljenju blažjih oblik sladkorne bolezni. Ima namreč veliko levu-loz Slovenski frizerji so videli najnovejše v svetovni modi - V veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila minulo nedeljo prireditev, ki jo je organizator, podjetje Makler, poimenoval "Modni val 93". Na njej je promocijska ekipa L'oreal-a predstavila prednosti in kvalitete svetovno znanih preparatov L'oreal tehnique professionnelle, frizerska ekipa studia Dragice in Jane Kern iz Ljubljane je predstavila svoje najatraktivnejše pričeske, prava popestritev prireditve pa je bil obisk najboljšega frizerja na svetu, Henrvja Meura iz Nizozemske, ki je prikazal atraktivno striženje in pričeske za poroke. Hkrati so se predstavili tudi naši uvozniki tujih kozmetičnih preparatov, kar daje upanje, da bodo tudi naši frizerji lahko uporabili najboljše izdelke, ki jih premore svetovno kozmetično tržišče. V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda e, te pa nikoli ne najdemo v urinu. Seveda takšna raba medu Harologija tudi pri nas sodi v roke zdravnika. pri raznih zastrupitvah lahko uporabimo med kot protistrup. ta kako ga uživamo Za zdravega človeka je najbolje, če zaužije po eno krepko *Kco medu na dan (30 do 40 gramov). Čas jemanja je neo-mejen. Odmerek za otroke je -ysaj glede na telesno težo - so-razmerno večji in naj se giblje med 5 in 15 grami na dan. ^edu nikakor ni treba jesti kar * Žlico, ker se v tej obliki marsikomu upira. Najlažje ga je pomešati z malo vode, zelo pa teknejo tudi mešanice s kavo, ^aJem, mlekom ali jogurtom. Ogrevanje medu, na primer v Pecivu, poškoduje nekatere nJegove dragocene biološke Primesi. ^anj znana je lokalna raba ^edu. V obliko mazila ga ni Preprosto predelati, veliko la- Za lep, zdrav las žje pa je napraviti "tekoč" med z dodatkom petine vode; uporabljamo ga neposredno ali v obkladku za nego ran in opeklin. Na celo kožo ga dajemo v obliki alkoholne tinkture, oziroma namaza, ki ga pripravimo z dodatkom petine razredčenega alkohola ali dobrega žganja. Še droben nasvet Frotir bo spet mehak, če ga za več ur namočimo v okisano vodo. Čim zaslutimo, da odtočna cev ne požira tako, kot bi morala, zlijmo vanjo lonček vrele vode, ki smo ji dodali pest soli. Večkrat ponovimo! Harologija je veda o laseh, ki vodi nazaj k naravi; to je veda, ki je stara spoznanja o negi in zdravju las z naravnimi pripomočki oplemenitila z najsodobnejšimi dosežki znanosti. Harologija je že desetletje doma na Švedskem, nezadržno pa prodira v svet. Tudi k nam. Na Gorenjskem se je je oprijela frizerka Meta Ipavec iz Pod-lubnika II, št. 277 in nam tudi prijazno obrazložila kaj je bistvo novih postopkov obdelave las. "Vedno me je bilo strah poškodovanih las, suhih, skrepa-nih. Kako tak las vedno znova barvati, trajnati? Zdaj sem končno prišla do kvalitetnih novih šamponov, uvoženih s Švedske, ki las pozdravijo, mu vrnejo trdnost in lesk. Najprej las zmerim; dam ga v posebno napravo za merjenje las. Na podlagi tega testa ugotovimo kvaliteto lasu, njegovo moč in razteznost, kar pomeni, koliko vlage vsebuje las. Rezultat tega merjenja mi pove, kak- th. K*,,«,;«? shujsevalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja dlesne teže, ne pa tudi ohranjevanja Realne telesne teže. Izjema pri tem je ^*ng - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepruri. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in-ga lahko uporabljamo za posebno nego telwa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja ^gubo teka. Z rednim pitjem čaja kng - Šlang bodo izgorele odvečne te'esne maščobe, vaše telo pa bo Pitalo gladko in gibčno. Čaj Cang - P'iem ta eaja so obdržali v.tkos. in gibčnost. Tudi vsak obtok brane so cu.ili kol en sami poire , Wa/m;.StaBW™buie40v,e^^^ "otaieu* nili kaklne druge neprijetnosti, karti niste pili pivskega kvasa, pac pa ČMg • SU.«, (a, s lrad,c,|0 vec kot l7(X) let. Za izgubo teže je dovolj, da Vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi k*10 rešeni. Zaradi izgube telesne teže jjeboste nervozni, nasprotno, ohranili J*** dobro razpoloženje. Isti učinek jjjfc dosegli, če popijete dve skoddk I 'g Si »nga pred spanjem. ui Cang - Šlang lahko naročite po P°ština naslov. Džirlo, p. p. 45,61000 Mubljana in po telefonu: (^>l)40 7H7,(%o) J3734. **»g ■ ilang proda)! na slovenskem ekskluzivno podjetje ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov CanK-§langa je 599 ^°s*ni stroški. Plačate do SIT + Plačate po povzetju. Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana šno obdelavo ta las zahteva, kakšen šampon naj pripravim, katere sestavine naj bodo v njem več. Za suh, tanek las je priprava drugačna, kot na primer za debelejši, vlažnejši las. Torej, že pri šamponiranju dodam snovi, ki jih las rabi, kot recimo lecitin, magnezij, pante-nol, razna hranilna olja, vitamini B, E in drugi. To je življenjsko pomembno za las. Tudi pri laseh velja, da lepota prihaja od znotraj. Zdrav las je odraz splošnega zdravja in počutja človeka. Ne le šamponi, v ponudbi pri harologiji so tudi vitaminske tablete. W^ ilwSTR ll.wSTRAN ♦ GORENJSKI GLAS ČETRTEK, 19. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.15 Program za otroke 10.15 Jakec in čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke 10.25 Norčije v živalskem vrtu 10.35 Leteči vrtnar 10.50 Šolska TV 10.50 Analitična mehanika 11.20 Učenje angleščine s pomočjo videa (slovenska verzija) 11.45 Muzzv, angleščina za najmlajše 12.00 Poročila 15.15 športna sreda, ponovitev 16.50 EP. Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 17.40 Živ žav 18.30 Že veste..., svetovalno-izo- braževalna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Obala v pričakovanju volitev 21.40 Tednik 22.36 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 23.00 Poslovna borza 23.15 Sova 23.15 Dragi John, ameriška nanizanka 23.40 Majhna žrtev, ameriška nadaljevanja 1/4 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.45 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Vi-deolestvica - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik Koper - Capodistria - 20.00 »16 črk«, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Podnebje in človek, angleška poljudnoznanstvena serija - 21.45 Umetniški večer: Fantom iz opere, ameriški film - 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar 7.10 Na robu noči, ameriška nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 Zemljepis 10.35 Bitke in sledi: Turška osvajanja 11.05 TV Leksikon: Vojna krajina 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Hrvaške zgodbe in novele: J. Kozarac - Avgust Šenoa: čevljar in hudič 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Druga stran paradiža, ponovitev avstralsko-bri-tansko-novozelandske nadaljevanke 15.40 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Strossmaverjeva galerija v Zagrebu 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara, ameriška na nizanka 19.17 Male tajne velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Spekter 20.50 Iš čem sorodno dušo, humoristična serija 21.25 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 0.10 Video strani Na Švedskem je harologija v praksi že celo desetletje, po drugih razvitih evropskih državah kakšna tri leta, pri nas pa je v prodoru. Predstavnik za uvoz vsega potrebnega je firma Dalex na Bregu pri Polzeli. Tu smo na seminarjih dobili tudi prva znanja o harologiji. Vesela sem, da sem se spoznala z vsem tem in danes lahko mojim strankam svetujem, jim pomagam, da pridejo spet do lepega, zdravega lasu, kljub temu da je izpostavljen barvanju, trajnanju." In kako dolgo traja, da vrnemo lasu spet njegov prvotni videz? Ga. Meta pravi, da je vse odvisno od stranke same, kako pogosto si daje obloge na lase. Lahko je to že v 3 tednih, mesecu dni. Vesela pa je, da so njene stranke ta novi način obdelave las tako hitro in z navdušenjem sprejele. Skorajda ni stranke, ki bi si ne dala zmeriti lasu in zahtevati potrebno obdelavo. Učinek je hitro viden, včasih že po prvi obdelavi. Če boste, drage bralke, hotele kakršnekoli informacije, pokličite go. Meto Ipavec po tel. 622-321, ali pa jo obiščite v njenem salonu v Podlubniku na št. 277. Zgovorna je, rada vam bo obrazložila vse. kar bi vas zanimalo okrog harologije. • D. D. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.50 Video strani 16.00 Tenis - Zaključek ATP Masters turnirja, pos netek 17.00 Tenis - Zaključek ATP Masters turnirja, prenos 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Zvonili ste, milord, angleška humoristična nanizanka 21.00 Druga stran paradiža, avstralsko-britansko novozelandska nadaljevanka 21.55 Moč in slava, dokumentarni športni film 22.30 Pepsi DJ mag 23.50 Horo skop 23.56 Video strani KANALA Slovenija 1 Fantom iz opere, ameriški barvni film Film predstavlja pariško opero, zgrajeno nad katakombami, podzemnimi hodniki in srednjeveško mučilnico. V tem podzemlju si je izbral zatočišče pohabljeni pobegli zlikovec Erik, sicer poznavalec glasbe, ki se je zaljubil v lepo pevko Christine Daae. Kot duh blodi po operi in straši pevce in gledališke delavce. S pismi upravi in operni primadoni hoče izsiliti vloge za Christine, sicer zaljubljeno v čednega grofa Ra-oula. Ker se mu izsiljevanje ne posreči, povzroči nesrečo in ugrabi Christine. Zaljubljeni grof se s prijateljem spusti v podzemlje, da bi obračunal s fantomom in rešil Christine.. TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program/Čas v sliki 9.05 Roseanne, serija 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Dva tedna v drugem mestu, ponovitev ameriškega filma 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča, teJenovela 14.00 Lorentz in sinovi: Smrt v vinogradu 14.46 Antični bogovi in junaki: Dvanajst bogov z Olimpa 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Jasnovidnost 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sedem brez: Zapornica 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Dvojno drži slabše, komedija 21.20 Pogledi s strani 21.30 Dobro jutro, Vietnam, ameriški film 23.25 Čas v sliki 23.30 Težave v mestu angelov, ameriški film 1.00 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Dinozavri, serija 18.00 Harrv in Hendersonovi, serija 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja okoli nas -17.00 - Včasih je dobro vedeti -17.30 - Novosti iz sveta glasbe -18.05 - Tržiški hit - glasbena lestvica - 18.55 - Pogled v jutrišnji Gorenjski glas 19.00 - Jutri na svidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 19.00 Na poved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.45 A shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.28 Vreme 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.00 BMX: Tone in Simon Stojko 21.30 Marlboro music shovv 22.02 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Dnevno-informativni program 23.40 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila -14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP 19.00 - Odpoved programa 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju 15.00 - Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -EPP - 17.00 - Športni utrinki - 17.15 - Aktualna tema 18.00 - Novice -osmrtnice obvestila 18.30 - Oddaja iz resne glasbe 19.00 - Odpoved programa - KINO 19. novembra CENTER amer. melodr, OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 15j0 in 17 45 ur. amer soc drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 20 url ŠTOR ŽIC amer. drama KURBA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer srhlj MESIT ČNIKI ob 18 in 20 ur. ŠKOFJA LOKA fran. ris ASTER X IN NJEGOVA BORBA ob 18 uri ŽELEZNIKI amer akcij film BATMAN SE VRAČA ob 19. uri_____ Milena Uršič in Marjan Thaler, okrepitev sindikalne pravne službe na Gorenjskem Da ne bi delavcev žejnih vodili čez vodo Večina delavcev je slabo poučena o zapleteni zakonodaji in še bolj zapletenih družbenih procesih. Zato je večinoma nemočna tudi v primerih, ko se kršijo njihove pravice iz delovnega razmerja. Po pomoč se zateka k sindikatom, slednji pa so za učinkovito in čimbolj strokovno pomoč nastavili ustrezne strokovnjake. V gorenjskih svobodnih sindikatih sta delavcem in tudi sindikalistom na voljo dva pravna strokovnjaka, Milena Uršič, ki uraduje v Škofji Loki in Tržiču, in Marjan Thaler, ki je na voljo v sindikalni pisarni v Kranju. Milena Uršič, ki je 14 let delala v gospodarstvu in poldrugo leto v državni upravi, je po dveh mesecih dela pri svobodnem sindikatu že dodobra zasuta z delom, ki se precej razlikuje od njene nekdanje strokovne prakse. Ob torkih sprejema delavce v pravni posvetovalnici sindikata v Škofji Loki, ob sredah pa v Tržiču. »Pri svojem prejšnjem delu sem dobila široko sliko dogajanja v gospodarstvu in občinski politiki, vendar sem zlasti v zadnji službi zelo pogrešala stroko. Novo delo pri sindikatu mi pravzaprav pomeni poklicno rehabilitacijo, ni pa docela novo, saj sem se že skoraj poldrugo desetletje v gospodarstvu veliko ukvarjala z delovnimi razmerji.« Po kakšno pomoč prihajajo delavci? »Že v začetku mi je bilo jasno, da je sindikalno področje dobro pokrito z zaupniki in poverjeniki, premalo pa je pravne stroke. Delavci se (tudi izven uradnih ur) veliko obračajo na nas za pravno tolmačenje okoliščin, v katerih se znajdejo. Ukvarjamo se z vsem, kar sodi v delovna razmerja. Pri nas iščejo pomoč delavci, ki so postali presežki. Velikokrat gre za presojo zakonitosti ugotavljanja presežkov in vprašanja pravic, ki jim pripadajo. Zlasti veliko je primerov, ko iščejo pomoč delavci, zaposleni pri zasebnikih, in imamo kar nekaj sodnih odločb, rešenih prek predlagatelja. Iščejo nas v primerih, ko pride do problemov pri razporejanju delavcev znotraj podjetij ali v druga podjetja. Na nas se obračajo v primerih nespoštovanja kolektivne pogodbe, razporejanja v tarifne razrede in v zvezi s pogodbami o zaposlitvah. Več primerov smo pripeljali na sodišče in so bili na prvi stopnji za delavce večinoma ugodno rešeni. Sodišča združenega dela so sicer zasuta s primeri, tako da reševanje teh primerov traja dlje kot včasih. Velik zalogaj za našo pravno službo je tudi tržiški BPT. Vloženih je bilo 800 zahtevkov za ugotavljanje obstoja prerekanih terjatev iz naslova dosežene prisilne poravnave. V Tržiču se čuti, da so v industrijskem mestu v težavah velike firme, ki so svoj čas velikemu številu delavcev zagotavljale delo in socialno varn-sost.« Ali lahko probleme delavcev rešujete pravno suhoparno ali pa je treba ljudem tudi drugače pomagati? »Delavcem, ki iščejo pomoč, je treba prisluhniti tudi človeško. Pomagaš pa jim lahko tako, da jim s pravnega stališča razložiš njihove zadeve. Velikokrat pa je njim samim prepuščena odločitev o različici, ki je za njih ugodnejša.« Se na vas poleg posameznikov obračajo tudi sindikati iz podjetij? »Vsak dan prihaja po pravno pomoč veliko posameznikov, tako da se je v dveh mesecih nabralo že okoli 40 spisov. Veliko pa se na pravno službo obračajo tudi iz sindikatov podjetij, saj tamkajšnji zaupniki niso pravni strokovnjaki. Tako smo sodelovali /lasti pn sestavi podjetniških kolektivnih pogodb.« Marjan Thaler ima še prav malo staža kot sindikalni pravnik, v dveh tednih dela Pa Je vendar-MT hkj je ze okusil, W M ' wm kaj ga čaka kot zastopnika in zagovornika delavčevih pravic. V pravni službi svobodnih sindikatov ste od 1. novembra. Kakšen je bil vaš prvi primer? »Prvi je prišel po pomoč mož, ki je leto in pol brezposeln, ker je v tovarni zaradi neopravičenih izostankov izgubil delo. Ni prišel po pravno pomoč, saj so bila v njegovem primeru vsa pravna sredstva izkoriščena leta 1990 in ukrep prenehanja delovnega razmerja potrjen. Vrh vsega je možak še tujec, čemur pripisuje dejstvo, da ne more dobiti nobenega dela, niti začasnega. Ker je bolj kot pravno iskal socialno pomoč, sem ga napotil na zavod za socialno varstvo, Rdeči križ in druge ustanove, ki mu lahko tozadevno pomagajo, svetoval pa sem mu tudi, naj ima stalen stik z zavodom za zaposlovanje.« Koliko ljudi prihaja po pravno pomoč? »V tem kratkem času je iskalo pravno pomoč 12 ljudi. Prihajajo ob uradnih urah, ki so v četrtkih od 11. do 16. ure, vrata pa so jim odprta tudi sicer. Vendar je v slednjem primeru priporočljivo, da me poprej pokličejo po telefonu 218-160. Največ imam opraviti s presežki, nekaj je bilo tudi primerov nespoštovanja kolektivne pogodbe s strani delodajalca (v takih primerih delavce napotim na sindikat v podjetju, da na sestanku z vodstvom uskladijo svoje interese), imam pa tudi eno disciplinsko zadevo. Tudi v takih primerih svetujem, naj se delavci po mojem nasvetu najprej sami zagovarjajo pred organi v podjetju, brez navzočnosti pravnega zastopnika, saj je tako manj uradno. Sele na drugi stopnji in seveda na sodišču nastopim kot njihov zastopnik.« Prej ste delali kot kadrovski direktor velikega podjetja. Kako da ste se odločili /a popolnoma nov, prejšnjemu celo nasproten vidik poklicnega dela? »Desetletje delam kot pravnik (diplomiral 1981, pravosodni izpit 1986), nazadnje sem bil direktor splošnega sektorja v firmi Domet, prej Iskra Elektromotorji v Železnikih. V firmi s tedaj 15<)<) zaposlenimi sem bil med drugim zadolžen tudi za zmanjševanje števila delavcev in kadrovsko prestrukturiranje podjetja, vendar sem ugotovil, da teh nalog zaradi nekaterih razlogov (zaradi domačega okolja) ne morem izpeljati. Ko se mi je ponudila priložnost za zamenjavo službe, sem jo z veseljem sprejel. Delo v vlogi pravnega zastopnika in zagovornika delavskih pravic mi bolj odgovarja in v primeru, da sem pri svojem delu uspešen, čutim zadovoljstvo, da sem posameznim delavcem po magal pri reševanju njihovih težav« Sindikat ? Limoso Prejšnji teden jc bila ustanovljena sindikalna organizacija v Limosu. Za sindikalnega zaupnika je bil izvoljne Damjan Ristič. jS^ iS) OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Sindikat in volitve Prvi dve leti parlamentarne demokracije smo spoznali njene čare in pasti. Tudi če pustimo ob strani folkloro, pritlehnost, pa sem in tja kakšen preblisk duhovitosti in iskrivosti v poslanskih klopeh, smo bili z delom izvoljenih predstavnikov ljudstva vse manj zadovoljni. Ne le zaradi pogoste nesklepčnosti in nezmožnosti, da bi se zmogli sploh še o čem dogovoriti in sprejeti prepotrebne zakone, ampak tudi zaradi odnosa do delavcev in njihovih upravičenih zahtev. Kakšno popravljanje krivic pa je to, če povzročaš nove, ko ropaš tistega, ki je delal, ustvarjal, se odrekal za razvoj podjetja. Zdaj pa je ta delavec potisnjen v kot, odrinjen na rob dogajanja, ustrahovan in utišan z grožnjo, da bo izgubil delo. Pristal je na najnižjem klinu vrednostne lestvice današnje družbe, upoštevan le še takrat, ko se mu predpisujejo dajatve, pa čeprav od bedne zajamčene plače. Pred dvema letoma smo sporočali strankam, da bomo v sindikatu podprli tiste kandidate in stranke, ki bodo ponudili najboljši program. In potem so bili vsi programi ena sama svetla prihodnost. Kakšna naivnost! Iz meseca v mesec nižja stošnja industrijske proizvodnje, dobrih 11.000 brezposelnih na Gorenjskem, izguba delovnih mest, množica mladih upokojencev in grozeča napoved novih stečajev, to je pa realnost. Res je, da so vzroki globlji in širši, (znani in stokrat povedani) in da se jim nobena vlada in parlament ne bi mogla izogniti, dejstvo pa je, da je večji del izvoljenih poslancev hitro pozabil na predvolilne obljube, ko je zasedel skupščinske klopi. Glasu delavcev ni več slišal, za proteste, stavke se ni zmenil. In prav tisti poslanci, strankarski veljaki, ki so še včeraj gladko zavrnili amandmaje Svobodnih sindikatov k predlogu lastninskega zakona, s tem pa tudi pravico delavcev do upoštevanja zadolžnic za premalo izplačane osebne dohodke pri lastninjenju podjetja, se danes prijazno smehljajo s TV ekranov in vneto razlagajo in pišejo, kako zelo se bodo zavzemali za socialno, demokratično, pravno državo. človek se hitro uči. Programom ne bomo več verjeli, zapomnili pa smo si, kakšen odnos je že doslej kdo v resnici pokazal do delavstva. Namesto s transparenti pred skupščino, bomo šli s kandidati na volitve in upamo tudi v skupščino. Naši predstavniki kandidirajo na različnih listah. Ne spuščamo se v odtenke njihove politične obarvanosti, za nas je pomembno, kakšno držo so pokazali doslej, kaj lahko pričakujemo od njih, ko bo treba odigrati. Ne bo nas več preslepila bleščeča, milijone mark težka predvolilna propaganda. Svoj glas bomo dali tistim kandidatom, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali posluh za enakopravno socialno partnerstvo in ki ne bodo delavskih zahtev razglašali za demagogijo. Milena Sitar Roki so važni Ko delavci pri sindikalni pravni službi iščejo pravice, včasih pridejo zadnji dan ali pa celo prepozno, ko je rok za vsa pravna sredstva že potekel, je iz svojih izkušenj povedala sindikalna pravnica Milena Uršič. Roki so zelo pomembni za formalno uveljavljanje pravic delavcev, zato delavcem svetujejo, naj pridejo po pravno pomoč takoj, ko dobijo odločbo, glede katere so v dvomih in stiski. Zunanji sindikalni zaupnik Ob nespremenjenem obsegu dela se v večini podjetij zmanjšuje število delavcev, kar pomeni večjo obremenitev preostalih. Ogranitev delovnega mesta je v zavesti delavcev na prvem mestu, še pred zahtevami o stoodstotnem izpolnjevanju kolektivne pogodbe. Primerov določanja presežnih delavcev na podlagi kriterija uspešnosti (beri glasnosti) ni malo. Zato je razumljivo, da se pojavljajo težnje po zunanjem sindikalnem zaupniku - strokovnjaku, ki bi v podjetju lahko nastopal bolj suvereno, ne da bi na eni strani poslušal očitke članstva, kako da nič ne naredi, po drugi pa se izpostavljal pred vodstvom in s tem tvegal povračilne ukrepe. Ni rečeno, da so ti pogosti, dogajajo pa se, kljub zakonski zaščiti sindikalnega zaupnika. Kako pa naj dokaže, da je denimo posta vi jen v slabši položaj ali je celo v disciplinskem postopku .mi a di sindikalnega dela Ravno te izkušnje nam nare kujejo drugačne oblike dela. /. dvema večjima podjetjema v Skot ji Loki se dogovarjamo za delno profesionalizacijo sindi- kalnega zaupnika, in sicer tako, da bi za to vlogo pooblastili pravnika v območju, ki bi bil četrtino delovnega časa na razpolago članom in sindikalnim zaupnikom. To pomeni, da bi bil po en dan v tednu v posameznem podjetju. Njegove naloge bi bile: vzdrževanje rednih stikov s sindikalnimi zaupniki in vodstvom podjetja: spremljanje uresničevanja kolektivne pogodbe in vodenje pogajanj za spremembe in dopolnitve; presoja upravičenosti in skladnosti vseh ukrepov, ki bi vplivali na gmotni položaj delavca, že v nastajanju; pravna pomoč članom sindikata v podjetju; prenašanje pobud članstva vodstvu podjetja in skrb za povratne informacije. Podjetje bi iz sredstev, ki jih po kolektivni pogodbi namenja za delo sindikata, refundiralo območju četrtnino stroškov delovnega mesta pravnika. V podjetju zaenkrat ostane nespremenjena notranja orgamzi ranOft in tudi število sindikalnih zaupnikov Kasneje pa ocenjujemo, da bodo tudi potieb ne spremembe. Pogodbo hi s podjetjem skleniti za predvido- tna šest poskusnih mesecev. Poraja se sloj bogatih in sloj izjemno revnih I Območna Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko je z* novega strokovnega delavca za jeseniško občino imenovala inž. Antona Stražišarja z Jesenic. Anton Stražišar pokriva področje gospodarstva jeseniške občine in nekaj drugih panog, prihaja pa iz gospodarstva. Bil je predavatelj strojništva, vodilni delavec v prometu in nato v kovinsko predelovalni industriji in se tako dobro seznanil s celotno gospodarsko problematiko. Nedvomno bo zaradi tega lažje spremljal sindikalno problematiko. Čas, v katerem ste sprejeli to ćanju, spoštovanje človekovega novo delovno dolžnost, je za gospodarstvo nedvomno eden najtežjih. Kako ocenjujete sindikalno delo v takih gospodarskih pogojih? »Sindikalno delo v takih časih ni lahko, obenem pa je velik izziv za preseganje klasičnega sindikalnega dela. Težke gospodarske razmere v državi porajajo hude socialne stiske, armada več kot 100.000 nezaposlenih se veča. Ustanavljanje by - pass podjetij, nižanje njihove vrednosti za kasnejši poceni nakup je, vsaj kaže tako, postala že vsakdanja stvar. Za tako izrabljeno besedo »tržni odnosi« se mnogokrat skriva le zniževanje stroškov z nižanjem cene dela in odpusti delavcev, da lahko ozka skupina scenaristov, brez truda, da bi iskala nove programe s starimi veselo živi naprej. Grozijo stečaji, kjer odpuščeni delavci nimajo enakih pravic kot v primeru trajnih presežkov. Kršijo se kolektivne pogodbe, toda ne samo v tarifnem delu. Razslojevanje družbe je preveliko - poraja se sloj bogatih in sloj, ki je na robu preživetja. Tako naj bi si prvi, denimo, z nadstandardnim paketom prostovoljnega zavarovanja lahko privoščili masažo v toplicah, revni pa ščipali kruh z enim zobom. Celo parlament si je dovolil odbiti uve-ljanje dela minulega dela zaposlenih pri lastninjenju. Res vse kaže v smer zgodnjega kapitalizma. V takem brezpravju so izjeme vedno redkejše.« In kakšni so osnovni sindikalni cilji? »Sindikat se vključuje na vseh področjih in prizadeva za socialno pravično družbo, sodelovanje zaposlenih pri odlo- dostojanstva, njegovih pravic in svoboščin - za demokratični pravni red. Da pa bo sindikat dovolj učinkovit, mora biti enoten. Sindikalni pluralizem je lepa stvar, toda ne sme preiti v vaško politiko. Na Jesenicah je položaj delavstva še posebej težaven. Kako gledate na jeseniško problemati' ko? »Tudi jeseniške občine vsi n problemi niso obšli. Razmere so tudi zato težke, ker je usoda Železarne negotova. Vsekakor pa se odpuščanje delavcev S> ni končalo, kar poleg železarn* napovedujejo tudi nekatera druga podjetja. Rešitev je le v odpiranju novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu, obf' tništvu in v turizmu. Mislim, d3 je tem panogam treba dati ve£' jo veljavo, večje ugodnosti, saj se moramo zavedati, da večje asociacije za odpiranje novih delovnih mest nimajo takih možnosti.« Kaj konkretno danes lahko n"' dite delavcem? »Svobodni sindikat nudi Čl3' nom enkrat tedensko brezp'3' čno pravno pomoč, vso stroko-vno pomoč zaupnikom, kjer s« lahko angažirajo strokovnja*' gorenjske regije, popuste do 'u odstotkov pri nakupih v nek3' terih trgovinah, ugodno naba-vo živil v sindikalnem konz0' mu, najbolj socialno ogroža nim pa enkratne socialne P0' moči. Z večinskim ustanovni1111 deležem je formirana delavsK3 hranilnica, kjer je možno dob'' ti ugodnejša posojila, razrniS; ljamo pa tudi o ustanovit*' sklada, s katerim bi prostovoU' no zdravstveno zavarovanj8 članom postalo bolj pristop' no<< i-u Vsak dan v tednu, od ponedelj* do petka od 7. ure zjutraj do »'* ure je strokovni delavec na volr v sindikalni pisarni na Titovi na Jesenicah. • D. Sedej Socialni pakt v BPT Stečajni postopek v BPT, ki traja od 14. maja lani, se po oiwt sodišča končuje s prisilno poravnavo. Plače i V perspektivi razvoja podjetja je zaenkrat predvidenih 500, kasneje pa 700 do 800 delovnih mest. ("ena za prekinitev agonije podjetja je po predlogu stečajnega upravitelja začasni suspenz kolektivne pogodbe, pripravljenost delavcev za preraz-porejanje, delo prek polnega delovnega časa in pripravljenost delavcev, da se odpovedo stavki. S temi pogoji se sindikat ni mogel v celoti strinjati, zato je predsednik območne organizacije pripravil nov predlog sporazuma. Omejil ga je na šestmesečni rok trajanja in določil obveznosti podpisni kov. Vodstvo podjetja med dru gim obvezuje, da bo izplačevalo OD v višini najmanj 55 od stoikov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu za na jenostavnejša dela in pri tem ohranilo relativna razmerja skladno z veljavnim aktom, ra zliko pa ustrezno evidentualo kot terjatev delavcev. . izplačevalo redno do 18. vi** secu za pretekli mesec. Prip'rj vilo bo program zaposloval delavcev in predlog podjetrl ške kolektivne pogodbe. Sindikat podjetja pa v trajanja sporazuma ne spodbujal in organiziral stav* ' ne nasprotoval razporejal delavcev in disciplinskim P-stopkom, če ne bodo v na>r0*y / veljavno zakonodajo- a upravnega odbora podjetja p. čakujejo, da bo vodil tako slovno, tržno in kadrovsko Pj litiko, ki bo omogočila kolektivno pogodbo, redflOFj bodo tudi preverjali uspeš*-, cev na najbolj odg0* ,. nih mestih ter po potrebi jali tudi kadrovske spremen1 Odločitev, ali skleniti z del** takšen iporazum o w»gotavC nju socialne stabilnosti, j* 1 v, v rokah upravnega odbora i'1 d. direktorja BPT Pobuda za izredno sejo tika' Sandi Bartol, predsednik ObmoČn j • obodnega $,n2L#i za Gorenjsko ie predsedniku Zveze svobodnih sindikatov S^J nije Dušanu Semoliču naslovil predlog za sklic izredne raZJj 5j* seje. Gre namreč za /akon o lastninskem preoblikovanju Pjjjjjg; t i j, sprejet prejšnji teden v slovenskem parlamentu, ko P°*Lj|# niso sprejeli u delavce bistvenega amandmaja, namreč »I ^ Vanje prcmatO izplačanih osebnih dohodkov pri delitvi drU nega premoženja -jg| Na Območni svobodni sindikat se namreč ogorčeno K .'0 i" posamezni sindikalni zaupniki iz podjetij in z ihtevajo tijfi učinkovito intervencijo. Delavcem na Gorenjskem so (z angažiranjem sindikalnim zaupnikom) okoli I \ tisočim ^ /'JjV' izdali zadolžnice - listine za premalo izplačane osebne dO* ki se /daj v procesu lastninjenja ne bodo upoštevale. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Banka Slovenije doslej dala dovoljenje 11 hranilnicam Seznam "pravih" hranilnic ^ranj, H. novembra - Banka Slovenije je objavila seznam hranilnic, ki so do konca letoš-nJega oktobra dobile dovoljenje fa poslovanje, kar pomeni, da ■majo urejeno jamstvo za zbrane hranilne vloge. Na Gorenjskem J* to le Hranilnica Lon v Kranju. Gre za hranilnice, ki so do-v°ljenje dobile po novem zakonu o bankam, zato imajo jamstvo za zbrane hranilne vloge Jjrejeno v obliki garancije banke oziroma zavarovalne pogod- in sicer do zneska garancijske pogodbe oziroma zavaro-v*lne police. V Sloveniji je do konca oktobra takšno dovoljenje dobilo enajst hranilnic, na Gorenjskem le Hranilnica Lon iz Kra- nja, omeniti pa gre še Gorenjcem najbližji Delavsko hranilnico Ljubljana in Hranilnico Hipo v Domžalah. Pri hranilno kreditnih službah, ki so bile ustanovljene pri kmetijskih in obrtnih zadrugah, za tolarske hranilne vloge subsidiarno jamči Republika Slovenija le, če je hranilno kreditna služba pridobila jamstvo banke. Če ga ni, potem subsidiarno jamči le za tolarske hranilne vloge do višine njihovega stanja na dan 18. avgusta 1990. Z objavo seznama je Banka Slovenije svetovalca vsem, naj se pri svoji hranilnici pozanimajo o vrsti zavarovanja svojih hranilnih vlog. Prav pa bi bilo, če bi "prave" hranilnice imele tudi razpoznavni znak, ki bi ljudem to povedal že pri vratih. Hranilno kreditne službe Kmetje zaupajo svoji HKS ^ranj, 13. novembra - V našem upravnem odboru so kmetje, kar je varnost kreditnih plasmajev zelo pomembno, saj se kmetje dobro Jj°*najo med seboj, pravi Darja Strniša, direktorica Hranilno kremne službe za Gorenjsko. .Hranilno kreditna služba za Gorenjsko je nastala že leta 1981 Pri tedanjem Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske, bila je ?e' njene finančne službe. Pred dvema letoma seje osamosvojila, *?r se danes kaže kot zelo pametna poteza, saj propadu KŽK še ni videti konca. Postala je hranilnica kmetov, ki so se navadili na Sv°jo HKS, kjer jih ni treba čakati v vrsti in na denar. V upravam odboru HKS so kmetje, kar je po besedah direktorice Darje trniša za varnost prihrankov zelo pomembno, saj se kmetje podajo med seboj in dobro vedo, komu dajo posojilo. . Za hranilne vloge subsidiarno jamči Republika Slovenija, do v,sine stanja teh vlog na dan 18. avgusta 1990, koje začela veljati sPrememba zakona o hranilno kreditnih službah. Za jamstvo po-'ovne banke se niso odločili, težko pa čakajo po besedah Strtli-eve na zavarovanje pri agenciji za zavarovanje depozitov. Manj "ano pa je, da morajo po 1. juliju letos prav tako nositi breme "Vezne rezerve, kar pomeni, da je obrestovana prav tako 1-od-st°hio kot pri poslovnih bankah. • M. V. e Poseben, po natančno določenih pravilih organiziran trg, ki Posluje ob točno določenem času in v določenem prostoru. V nJenih prostorih so redni sestanki, kjer posredniki in trgovci skledo posle o nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, deviz ali ti-Pjziranega blaga. Trgovanje poteka na treh segmentih trga: urad- 1 ,rg (uvrščena kotacija I), regularni trg (uvrščena kotacija II) in pros»i promet. PO TrUovina s premogom in prevozništvo VODICE. Zapoge 40 nudimo vam po konkurenčnih cenah: • ČEŠKI PREMOG - KOCKE OREH • VELENJSKI PREMOG - KOSI • KANIŽARICA Možnost plačila na dva obroka & 061/823-585 ali 824-096 VVorld Holiday Investments Bi radi dodaten zaslužek za božične praznike? j&errto nove sodelavce za delo zvečer in ob koncu ted-& ^ ste delavni, komunikativni s polno mero entuziazma - Cičite nas TAKOJ!!! JJ1-: (066 ) 38-358 (g. Laura), (066) 38-357 Z d°ber zaslužek Pnjazno delovno vzdušje w rnožnost potovanj Kratkoročna, donosna in vama naložba Banka Slovenije je v začetku julija 1992 izdala nov kratkoročni vrednostni papir, ki predstavlja za investitorje zanimivo kombinacijo revalorizacije in valutne klavzule ter stimulativnih obresti. Dvojček oz. dvodelni prenosljivi blagajniški zapis Banke Slovenije pomeni glede na izdajatelja papirja varno naložbo, saj je obveznost do investitorjev v celoti krita z deviznimi imetji Banke Slovenije v tujini. Sestavljen je iz dveh vrednostno enakih delov po 50.000 oziroma 500.000 tolarjev, ki sta ločena s perforacijo. Polovica blagajniškega zapisa je ob zapadlosti iz-plačljiva skupaj z revalorizacijo in 10-odstotnimi letnimi obrestmi v tolarjih, druga polovica pa v tujem denarju (v DEM) s pripadajočimi 8-odstotnimi letnimi obrestmi. Banka Slovenije se je iz več razlogov, eden izmed njih je prav gotovo popularnost tega papirja med investitorji, odločila za izdajo dveh serij dvojčkov, ki zapadejo 10. decembra 1992 in 15. marca 1993. Medtem ko blagajniških zapisov prve serije ni možno več kupovati na primarnem trgu od pooblaščenih bank, ampak le še na borzi preko borznih posrednikov, pa je od sredine novembra možno kupiti blagajniške zapise druge serije z rokom dospelosti 15. marca 1993 na naslednje načine; - z vplačilom celotnega zneska v tolarjih kot doslej, in - s predčasnim vnovčenjem oziroma z doplačilom razlike v tolarjih. PRIMER ZAMENJAVE NA DAN 13. novembra 1992: - vnovčenje dveh tolarskih delov z zapadlostjo 10. decembra 1992 po ceni SIT 56.602,00 = skupaj SIT 113.204,00 - nakup enega celega dvojčka z zapadlostjo 15. marca 1993 po ceni SIT 113.080,00 = skupaj SIT 113.080,00. * banka vrne investitorju SIT 124,00. Da je dvojček res zanimiva naložba, ki ponuja varnost pred tečajnimi nihanji vrednostnih papirjev in kombinacijo ugodnega plasmaja na tolarskem in deviznem delu, dokazuje naslednja primerjava: - porast drobnoprodajnih cen (R) od julija do novembra 1992 znaša 16,3 odstotka, - porast tečaja DEM od 1. julija 1992 do 13. novembral992 znaša 17,3 odstotka; - tolarski del dvojčka je od 1. julija 1992 do 13. novembra 1992 porastel za 18,1 odstotka (R + r), devizni del dvojčka pa v istem obdobju za 20,6 odstotka (porast tečaja in r), kar predstavlja skupaj za 19,3 odstotka povečanje vrednosti dvodelnega blagajniškega zapisa. Nakup ali zamenjava dvojčkov je možna v LB Gorenjski banki, d.d. Kranj, prodaja pred zapadlostjo pa preko brokerjev na Ljubljanski borzi. ■ . ,. _ «. J J Pripravila: Brane Care Hermina Krt BOBlZNl POSREDNIKI k*l; 064/217-271] tnt 294 fax: 212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko BLAGOVNA ARBITRAŽA Izkoriščanje različnih cen blaga na različnih blagovnih borzah na isti dan. Blago se kupuje na enem kraju po nižji ceni in se prodaja na tisti borzi v drugem kraju, kjer so cene za isto blago višje. BOOM Splošen nagel razcvet gospodarske aktivnosti države z ustreznimi učinki tudi na borzo. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • ŽIVINOREJCI! Obveščamo vas, da imamo vsak petek od 10. do 12. ure v veleprodajnem skladišču v Naklem prodajo krmil po znižanih cenah pri takojšnjem plačilu. PESNI REZANCI 18SIT/kg KORUZA 19 SIT/kg KRMILO EAVORIT 20 SIT/kg Informacije po tel. 064/47-122 - prodajna služba UGODNA PONUDBA • UGODNA PONUDBA • Koliko {e vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 61,40 61,90 8,63 8,74 12/16 Aval Bled 61,40 62,00 8,65 8,80 — COPIA Kranj 6130 6230 8,60 83« — CREDITANSTALT N. banka Lj. 61,20 61,80 8,60 8^0 — D-D Publikum Kranj 61,41 61,99 8,66 832 14/18 EROS (Stari Mayr), Kranj 6130 62,00 8,65 830 15/20 Geoss Medvode 61^0 61,90 8,60 830 12/18 Hranilnica LON, d. d. Kranj 6135 61,99 8,60 830 — HIDA - tržnica Ljubljana 6130 62,00 8,70 8,79 15/17 Hipotekama banka, Jesenice 6130 6230 8,60 835 14/20 INVEST Škofja Loka 6130 6230 8,65 839 14/20 LB — Gorenjska banka Kranj 6030 62,70 8,43 831 — Merkur — Partner Kranj 6131 61,98 8,74 830 — MIKEL StražiKe 61,80 6230 8,70 8,77 14/18 Otok Bled 6130 61,91 8,62 8,75 13/17 Poštna banka, d. d. (na poštah) 61,00 61,99 8,45 8,79 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 61,40 61,90 8,65 830 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 6131 61,98 8,74 830 12/19 Sloga Kranj 6135 61,95 8,62 8,75 — Slovenijarurist (Jes^ Boh. Bistrica) 6138 62,00 8,70 8,77 13/17 VVILFAN Kranj 61,60 61,99 8,70 830 — MMŠ B O R Z N O POSREDNIŠKA H i Š A d.d. IIMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & KINVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Gozdno gospodarstvo Bled odkupuje vse gozdne sortimente po 10 % višjih cenah kot doslej. Hlodovina smreke, macesna, jelke, dolžine 4 m in več, franko skladišče kvaliteta E kvaliteta A kvaliteta B kvaliteta C 10.000 SIT/m3 7.300 SIT/m3 5.800 SIT/m3 4.000 SIT/m3 Les listavcev odkupujemo po najvišjih tržnih cenah. Celulozni les odkupujemo samo skupaj s hlodovino. Prometni davek plača GG Bled. Rok plačila je 8 do 12 dni. Vse informacije dobite po telefonu: 77-361, komericala. JLUS Cl KRANJ Koroška 16 tel: 064/212-249 ODPRTO od 9. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure 1. nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 15.000 SIT 3. nagrada 10XPIZZAIN PIVO V PIZZERIJI »ORLI«, TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 5.555 SIT ŽREBANJE 24.1.1992 JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE MAJICE ZIMSKE JAKNE SRAJCE TERMO JEANS JEANS JAKNE (podložene) JEANS CLUB PETRIČ -NAJ... JEANS CLUB 2.699-2.899 SIT 2.899 SIT 1.599 SIT 6.999-10.999 SIT 1.799 SIT 2.999 SIT 4.999 SIT 35 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK En traktor, dva, trije, štirje... Na petkovem (krščartsko-demokratkem) pogovoru v Naklem na temo Mleko, meso kmetijstvo je bila zelo zanimiva razprava o tem, zakaj imajo nekateri kmetje po tri ali celo štiri traktorje. Predsednik kmečkega gibanja pri Slovenskih krščanskih demokratih, kmet Ivan Oman ni skrival, da imajo doma na kmetiji že zdaj tri traktorje in da bodo v kratkem kupili še četrtega, ki bo pravzaprav edini, s katerim se bo dalo varno in brez skrbi peljati tudi po cestah. Nakup je utemeljil takole: na kmetiji pri nekaterih delih (spravilo sena, siliranje koruze) brez dveh traktorjev ne gre, dobro je, če so trije, ni pa nujno. Ker stari traktorji (najstarejši, ki ima 33 let, je že nekaj časa prebil na prostem) nimajo nobene cene, se jih ne splača prodajati, ostajajo na kmetiji in povečujejo številko, ki se nepoznavalcem razmer zdi nerazumljivo visoka. Čeprav avstrijske izkušnje kažejo, da tudi kmetije z 10 do 15 hektarji kmetijske zemlje ne ustvarjajo dovolj dohodka, da bi lahko same kupovale, obnavljale in posodabljale kmečki "strojnipark" (konkurenčne so lahko le z vključitvijo v strojne krožke), pa je pri nas vsaj doslej prevladovala praksa, da so tudi veliko manjše kmetije same nabavljale stroje in priključke. Kmetov za to ne gre kriviti, smo slišali na petkovem pogovoru, saj so v času divje inflacije le poskrbeli za to, da jim denar ni propadal. Čeprav bo ekonomika v prihodnje prisilila kmetije k večjemu medsebojnemu sodelovanju pri nakupu in uporabi strojev, pa marsikje takšno sodelovanje ne bo mogoče. Ne zaradi strokovnih ali kakršnihkoli drugih razlogov, ampak preprosto zato, ker so v številnih vaseh (na Gorenjskem) kmetje medsebojno tako sprti, da ni pripravljenosti niti za vljudnostni pozdrav, kaj šele za skupni nakup sejalnice, sa-dilnika, kombajna... • C. Zaplotnik Reja nojev na Gorenjskem Ne gre za eksotiko, ampak za posel Herba, Šavsi in njunih dvajset piščancev. Hraše pri Lescah - Brane Kozinc iz Hraš je ob tem, da se že desetletje ukvarja s čebelarstvom, začel razmišljati še o dodatni dejavnosti. Ko se mu je ponudila priložnost spoznati rejo nojev, predvsem pa Branka To-maševiča, ki je nekdaj delal na farmi nojev v Južni Afriki, zdaj pa ima svojo farmo na Hrvaškem, se ni bilo več težko odločiti. Skupaj z Juretom Valjavcem iz Radovljice je letos spomladi kupil dva para nojev, enega je obdržal, drugega pa prodal kupcu iz Tolmina, s katerim zdaj že čaka na registracijo podjetja Mineas team, ki se bo ukvarjalo z rejo, odkupom, prodajo in predelavo nojev pa tudi z organiziranjem farm, s strokovnim svetovanjem, prodajo že pripravljene hrane... Skratka - ne gre za eksotiko, ampak za posel. V Ameriki, kamor se je reja nojev razširila iz Južne Afrike, je to zadnja leta zelo donosna dejavnost, počasi in vztrajno pa se širi tudi po Evropi. V Sloveniji so za zdaj štiri farme, poleg te v Hrašah, na kateri je ob odraslem paru še dvajset piščancev, ki pa so že vsi prodani, še v Tolminu, v Krškem in v Velenju. KMEČKI STROJ d.o.o. škofja Loka, Sv. Barbara 23, RAZPISUJE DELOVNO MESTO PRODAJALEC na drobno in debelo v kmetijski trgovini reprodukcijski material in rezervni deli. Pogoji: — diplomirani inženir agronomije - smer rastlinska proizvodnja, — 5 let delovnih izkušenj Delo se bo opravljalo v poslovalnici Kmečkega stroja, Godešič 53 pri Škofji Loki. Možnost nastopa dela od 1. 1. 1993 dalje. Pismene vloge z dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov: Kmečki stroj d.o.o, Sv. Barbara 23, 64220 Škofja Loka v 15 dneh od dneva objave. % Agromehanika Hrasti« 52 a) 064/324-033,324-034 "Ko sem dobil nojevski par, Herbo in Šavsi, nisem o reji nojev vedel ničesar; niti tega ne, kje dobiti hrano," pravi Brane Kozinc, ki pa zdaj o nojih ve že precej več. Pravi, da je mogoče noje v enem letu "spitati" na 100 do 120 kilogramov telesne teže. Izračuni Američanov, da od rojstva do tedaj, ko so primerni za zakol, pojedo za približno 150 mark hrane, veljajo tudi pri nas. Jedo predvsem svežo in posušeno deteljo lucerno in žitarice, poleti pa veliko hrane poiščejo sami. Odrasel noj poje na dan kilogram lucerne, piščanci pa manj. Izkušnje iz Amerike kažejo, da reja dobro uspeva tudi v takšnih podnebnih in vremenskih razmerah, kot so pri nas. Živijo le v parih in dosegajo do šestdeset let starosti. Samica v najboljših letih znese v naših razmerah na leto do 120 jajc, iz katerih se pod va-lilnikom (inkubatorjem) zvali 70 do 80 piščancev. Jajca, ki so namenjena samo razmnoževanju, so težka 1,30 do 1,70 kilograma (za 25 kokošjih) in imajo tako trdo lupino, da lahko po njih hodimo ali jih mečemo ob tla. Kdaj začne samica nesti, je odvisno predvsem od prehrane: v naravnih razmerah šele pri četrtem letu, v farmski reji že pri enem do dveh letih. Nese vseskozi, vendar po štiridesetem letu znese le še okrog deset jajc na leto, kar komercialno že ni več zanimivo. Domovina farmske reje nojev je Južna Afrika, kjer na leto zre- ob takojšnjem plačilu 7 A VRATA, OKNA, SENČILA, MONTAŽNE STENE, STANOVANJSKE HIŠE, PRENOVO OKEN TISI m@va VH0ĐNH mm MA SUMM pKHMOŠbVA 92 v UMIIUANO In na vseh naših prodajnih mestih v Sloveniji ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26,064/211-232 Ri JELOVICA dijo okrog 150 tisoč nojev in kjer imajo tudi posebni znanstveni inštitut o nojih ter razvito predelovalno industrijo. Iz Afrike se je reja pred štirimi leti močno razširila v Ameriko, lani pa tudi v Evropo. Koliko je zdaj v Evropi farm, ni podatkov, ker jih vsi bolj ali manj skrivajo; znano pa je, da jih je največ na Nizozemskem, kjer rejo podpira tudi država. V Sloveniji so za zdaj štiri farme s skupno desetimi odraslimi noji, število pa se bo verjetno kar hitro povečevalo. Podjetje Mineas team načrtuje, da bi pri nas razvili večje število manjših farm, ki bi bile ekološko sprejemljive in zdravstveno lažje obvladljive; pripravlja pa že knjižico o reji nojev in video kaseto, ki bi bila predvsem začetnikom koristen pripomoček. V Evropi in drugod v svetu je povpraševanje po nojih večje od ponudbe. Najbolj cenijo kožo, ki je po vrednosti takoj za krokodiljo in iz katere izdelujejo jakne, škornje, torbice, denarnice in drugo usnjeno galanterijo. Veliko povpraševanje je tudi po mesu> ki med vsemi vrstami mesa prehrani vsebuje najmanj holf sterola. Najlepše nojevo perje Je uporabno za modne dodatke, koliko slabše pa za predelavo 1 "puh", ki je še nežnejši od gosj6' ga. Nohte uporabljajo za prstan^ uhane, ogrlice ali kaj podobnega kosti pa meljejo v kostno moko-ki jo dodajajo k hrani. Zanimiv0 je, da Američani in Švicarji up0" rahljajo roženico nojeva očesa tU' di za presajanje na človeš*0 oko.# C. Zaplotnik Mleko, meso, kmetijstvo v Nase kmetijstvo ne bo nikoli konkurenčno svetovnemu Le tri odstotke kmetij, ki oddajajo mleko, dobiva plačanih 70 odstotkov stroškov prireje, vse ostale manj. Naklo, 13. novembra - "Največja pomanjkljivost predlagane strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji je v tem, da nima konkretnega, operativnega programa, ki bi pokazal, kako začeti delati, da bi prišlo do razvoja. Očitno je, da tega nihče ne ve," je v petek na pogovoru o kmetijstvu, še posebej pa o mleku in mesu, dejal Ivan Oman, predsednik kmečkega gibanja pri Slovenskih krščanskih demokratih, in poudaril, da sedanja kmetijska politika vodi v polom. Slovensko kmetijstvo po njegovem mnenju ne bo nikoli konkurenčno na svetovnem trgu, kjer je, na primer, pšenico zaradi velikih subvencij države mogoče kupiti za polovico ceneje, kot dobijo zanjo pridelovalci. Prejšnji kmetijski minister prof. dr. Jože Osterc je ostro kritiziral odnos sedanje vlade do odkupne cene mleka. Ko vlada na podlagi i/računa Kmetijskega inštituta Slovenije, ki temelji na čredi enajstih krav in povprečni mlečnosti 3X00 litrov mleka na kravo, razglaša, da bo nadpovprečno produktivnim kmetijam pokrila vsaj 70 odstotkov stroškov prireje, se ne zaveda, da je v Sloveniji le tri odstotke takih kmetij in da le tolikšen delež kmetij že od maja dalje dobiva plačanih 70 odstotkov stroškov oz. še nekoliko manj. Če se bo takšna politiku nadaljevala, bodo tudi kmetije, ki niso nadpovprečne samo pri nas, ampak se po Gostje ocenjevali turistične kmetije Desetice za Sokličev kmečki turizem Ljubljana - Zadružna turistična agencija Vas je v sodelovanju z republiško upravo za pospeševanje kmetijstva in Turistično /ve/o Slovenije i/vedla anketo med gosti, ki so letos avgusta preživljali dopust na turističnih kmetijah. Akcija je bila le generalka za obsežnejše in temeljitejše ocenjevanje, ki ga nameravajo pripraviti prihodnje leto, ko bo leto turizma. Agencija Vas je vsem turističnim kmetijam, s katerimi sodeluje, poslala vprašalnik in zaprosila goste, da bi po končanem dopustu s številkami od ena do deset ocenili, kako so bili zadovoljni z urejenostjo kmetij, okolice in sob, s čistočo, s kakovostjo hrane, / gostoljubnostjo, / dodatno ponudbo (kultura, šport, /abava) in / dostopom do kmetij. Do roka jc s petnajstih kmetij prispelo 82 izpolnjenih vprašalnikov. Posebna komisija, v kateri so bili predstavniki agencije, turistične /veze in republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, je pregledala odgovore in UgOtOVtla; da je bila večina gostov zelo zadovoljna z bivanjem na kmetijah, številni so tudi zapisali, da bodo še prišli. Zanimivo je zlasti lo, da so vse kmetije dobile za gostoljubnost čiste desetice. Gostje nekaterih kmetij so slabše ocenili dostop na kmetijo, urejenost kmetije in okolice ter dodatno ponudbo, pogrešajo pa predvsem napotke za sprehode in izlete ter podatke o naravnih m kullurno-zgodovin-sk i h znamenitostih. Komisija je ugotovila, da je Povšinova kmetija Jožeta Sokliča s Sela pii lileilu dobila sanic desetke m da za lo kmetijo pO ocenah gOttOV telo malo ah skoraj nič ne zaostajajo še štiri, med katerimi sta tudi dve / Gorenjskega: kmetija Matevža Debelaka z Jarčjega Brda v Selški dolini in kmetija Vilme Zupan iz Podkoren.I /i družna agencija Vas bo Povšinovo turistično kmetije* prihodnje leto posebej predstavila v katalogu Počitnic« na kmetiji, izZrebfl nemu gostu, ki je izpolml vprašalnik, pa bo povrnila stroške do pustovanja na kmetiji • (". Zaplotnik produktivnosti lahko primerjaj0 s srednjeevropskimi, razvojno za' ostale. Vlada domneva, da bo z nizko odkupno ceno prisil manjše kmetije k temu, da se bodo preusmerile v drugo dejav' nost, vendar se po mnenju dr' Osterca moti. Kmetije, ki dobiv?' jo za mleko skromno plačilo, W majo denarja in s tem možnost1, da se začnejo ukvarjati s čim dfU' gim; treba bi jim bilo mleko dobro p'ačati in jih potem z u god'11' mi posojili ali z nepovratnim1 sredstvi spodbuditi, da opustij0 prirejo mleka in se usmerijo drugo dejavnost. 'Takšna liberfl' listična politika pomeni katastr^ fo za slovensko poseljenost'. J dejal dr. Osterc in navedel, °f imamo v Sloveniji 25 do 30 0<\ stotkov mleka preveč, medte"1 ko nam je govejega mesa že za«; lo primanjkovati. Na vprašanj* kako uravnotežiti prirejo in'. . in mesa, je odgovoril, da je cd"1 možnost reja mlečno-mesnih P sem govedi oz. kombinirana rej ' kakršno poznajo povsod v Sre nji Evropi. Ker je hran.i vsak mu narodu bolj potrebna strelivo, evropske države nam* njajo zelo velike denarje za i"te OsK'ff vencije v kmetijstvu. Dr. ~- , je povedal, da v Sloveniji na sV.. hektar kmetijske zemlje Prl. 200 dO 300 dolarjev državne pore, v državah Evropske g°s,L) darske skupnosti 1.000 do I dolarjev, v Švici 3.000 dolarjev ' na Norveškem 4.200 dolarjev > hektar. V Švici dobivajo hn^ ski kmetje plačo za to, da obu*' jejo zemljo, negujejo pli najboljše športnike, športnice, ekipe v posamičnih športih in eki-,0 v !Krah. Posebna komisija pa bo tudi letos izbrala sponzorja, ki je le-"•jbolj pomagal gorenjskemu športu in športnikom. f> n_a i ePrav "»■'»•no posebej zapisali ^.Mova, kamor pošiljajte glasov-Cj. c< so minule dni v našo redak-W*C pr'*'' Prvi kupončki z varen' .pr*dlo8'- Za športnika Go-pr Yi .Jc 8neča kar velika, saj so f»C(, °8» zelo različni od KraiKi|.i o^jl a (ki )c zmagal te lani) do lta ,cnega bal i nar ja Bojana Nova-Z\\s Vra,a»"ja Cveta Pretnarja in 8orr,nC,a Bol,c uo naklanskih no-dr*; l.aScv Andreja Jerine in An-da IJ Jostu Med skakalci je seve-ktift- l °mcn»'i 'udi odlične na Jskc skakalec Matjaža Zupa- ker smo se vsi trije odlično razumeli. Žare naju je spremljal ves čas vzpona v vznožju stene z daljnogledom in radijsko postajo. V njem sva imela dobro psihično podporo,« pohvali enotnost ekipe kamniški alpinist. »Pomembno je bilo najti šibko točko gore in izbrati najlažjo smer za vzpon,« ugotavlja Andrej Štremfelj, ki je bil tudi vodja odprave. »Midva sva se odločila za jugovzhodno steno in povsem alpski način vzpona. Pričakovala sva precejšne težave tako v ledu kot v skali, vendar je stena ponudila vse prehode v ledu. Pri prvem poskusu vzpona je bila najtežja odločitev, ali še nadaljevati, ko je začelo snežiti. Zavedal sem se, da je treba po isti smeri nazaj, kar pa bi lahko hitro preprečilo plazenje novega snega. Med prvim vzponom nisva imela v načrtu bivaka, pri drugem pa sva se raje odločila zanj, ker so objektivne nevarnosti zgodaj zjutraj manjše. Sestopala sva večinoma prosto, le zadnjih osem raztežajev sva se spuščala ob vrvi,« razlaga Andrej. Čeprav je domača javnost doslej premalo cenila vzpone na nižje vrhove od 8000 metrov, Kranjčan Štremfelj upa, da se bo tudi pri tem začela ravnati po ocenah tujih opazovalcev himalajskih dogajanj. Sam odpravo ocenjuje za zelo uspešno kljub relativno velikim stroškom; dovoljenje za vzpon na neosvojene vrhove je namreč še posebej drago na Ki- Prvenstvena smer Slovencev za Menlungtse (7181 m) - Foto: M. Prezelj tajskem. Zato so zbirali denar za odpravo do zadnjega dne in je bil odhod povsem negotov. »Če bi se kaj takega primerilo en teden pred odhodom na olimpiado Lojzetu Kolmanu, bi se telovadec gotovo težko odločil za nastop. Alpinistov niti tak položaj ne sme motiti pri doseganju cilja. Mene je Menlungtse že dolgo mikal; želel sem si prav takšne odprave, kakršna je bila ta. Dober občutek imam, da sem stal na gori, kjer še ni bil nihče pred menoj,« priznava kranjski alpinist in obenem izda, da bo vsaj nekaj časa imela družina prednost pred novimi vrhovi. • Stojan Saje vodstvu Pre(j'n Urbana Franca, ki tudi Čnu n°Vo sezono skačeta odli-*vo(jPa ,Um smučarje z Juretom Aiwi|i*m' Gregorjem Grilcem in TUUicJCna Miklavccm na čelu. ('Iok J°*k° Kavalar. Matej VaSe<>Ullk »n Kerštajn zasluzijo nillbou'urnos" Pri °L NAMIZNI TENIS Murnik običajno dobro in daleč vrgel aut, žogo je prejel Pavlin in neubranljivo zadel. 1 : 0. V 25. minuti je Murnik podal Ma-rušiču, ki se je otresel branilcev in krenil proti vratom Talajiča. Bil je zbran in natančen. 2 : 0. Razen dveh golov je bil izje- Gregor Grašič (spredaj) in Miran Pavlin igrata zadnje tekme odlično. - Slika G. Šinik Gorenjska namiznoteniška liga Kranj, 13. novembra - Prejšnji teden je bilo odigrano 4. kolo gorenjske namiznoteniške lige. V A skupini so bili doseženi rezultati: Jesenice 2 - Partizan 2 10 : 0 (w.o.), Gumar : Predoslje 9:1, Murova : Merkur 8 : 2. V vodstvu so Križe 2, Murova in Jesenice s po 6 točkami. Rezultati skupine B pa so: Šport Čarman - Partizan 13:7, Jesenice 1 - Križe I 3 : 7. V vodstvu je Partizan 1 s 6 točkami pred Šport Čarman in Krže I s 4 točkami. • V. S. Derbi spodnjega dela iliriji Namiznoteniško moštvo Merkurja iz Stražišča pri Kranju je v dvorani Partizan gostilo moštvo Ilirije in izgubilo z rezultatom 3 : 4. Derbi srečanja spodnjega dela lestvice si je ogledalo veliko gledalcev, ki so uživali v lepem in razburljivem srečanju. Nasprotnika sta bila vseskozi izenačena, večina dvobojev in nizov pa se je končala z majhnimi razlikami. Gostje so si zmago zagotovili v sedmem obračunu med Rebičem in Jerašo, ki ga je Ljubljančan dobil z rezultatom 2 : I. • L Golob r/ KOŠARKA 1. SKL - ženske Odeja Marmor : Oniks Jesenice 84 : 42 (46 : 21) Športna dvorana Poden v Škofji Loki, gledalcev 100 V zadnji lažji tekmi v tem prvenstvu so Ločanke zlahka opravile s povprečno ekipo Jesenic. Domačinke, ki so nastopile brez Antičeve, so začele z najboljšo peterko, ter si priigrale veliko prednost. V drugem, delu pa so priložnost dobile tudi mlade domače igralke. • D. Rupar Kranj : Jezica mlade 69:58 (32:26) Dvorana na Planini, Gledalcev: 150 Kranjčanke so v soboto zaigrale v spremenjeni postavi, brez Virantove, Podrekarjeve in Maljugove. V prvem delu sta bili ekipi izenačeni, odločila pa je nekoliko boljša igra domačink v obrambi. V drugem delu so Ježičanke hotele priti do preobrata. Čeprav so se Kranjčankam približale na vsega štiri točke, so igrale preveč na silo, kar se jim je proti koncu obrestovalo. Domačinke z Aličevo na čelu so tokrat po dolgem času drugi del odigrale bolj zbrano in so obdržale nabrano prednost. • J. Marinček 2. SKL - zahod DIDAKTA RADOVLJICA : SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 91 : 84 (50 :44) Radovljičani so v 8. kolu 2 SKL zahod ponovno zmagali in so še vedno v vrhu razvrstitve. Tekmo so začeli izredno podjetno in plod take igre je bilo visoko vodstvo 20 točk. V nadaljevanju pa so nerazumljivo popustili in gostje so v začetku drugega polčasa prvič povedli. Domači niso dopustili presenečenja, saj so si zagotovili prednost, ki jo do konca niso več zapravili. Strelci za Didakto - Grahovec 17, Erman 16, Smod 16, Ko-man 12, Rozman 12, Markovič 6, Lotrič 6, Zadravec 6. • A. Smrekar t\ STRELSTVO Strelci iz predoseu tokrat slabše V nedeljo, 15. novembra, se je nadaljevalo ligaško tekmovanje v slovenskih strelskih ligah. I V II. ligi - vzhod je I. ekipa ŠD F. Mrak Predoslje gostovala pri SD Trnovo iz Ljubljane in s 1557 krogi izgubila tekmo z Ljubljančani, ki so nastreljali 1625 krogov. VIII. ligi - jug, pa je II. ekipa v Prcdosljah gostila ŠD Iskra iz Semiča. Predosljanom tudi tu žal ni uspelo osvojiti zmage. Tekmo jc odločil gostujoči strelec Jože lvanetič, ki je nastreljal kar 362 krogov. Tako je ŠD Iskra Semič skupno dosegla 1343 krogov, kar je bilo preveč za domačine, ki so kljub dobremu rezultatu (1317 krogov) za 26 krogov zaostali za gosti. • F. Mubl men strel Pavlina v 7. minuti, vendar je žoga zadela vratnico. Naklanski vratar Vodan ni imel veliko dela. Kritično je bilo v 43. minuti, ko je najboljši igralec gostov Slaven Cucek sam prodiral proti Vodanu, vendar je ta strel ukrotil. V drugem polčasu bi na začetku lahko kaj več od kota iztržila Jeraj in Marušič. Naklanci so začeli, igrati premalo zbrano, kar so gostje izkoristili. V 67. minuti je bil v kazenskem prostoru zrušen Nikčevič in Čuček je enajstme- ROKOMET trovko spremenil v gol. 2 Bolj se je bližala tekma koncu, večja je bila premoč Živil. Kronali so jo v 76. minuti z lepo i" enostavno akcijo: Jeraj je podal Jerini, ki se je proti koncu tekme razživel in uprizoril neka. svojih značilnih pobegov, ta pa Marušiču, ki jo je končal z golom. 3 : L Za Živila Naklo so igrali Vodan, Grašič, A. Jošt, Križaj, Murnik, Sirk, Vorobjov, Marušič, Jerina, Jeraj in Paviin. Vo-robjova je v drugem polčas« zamenjal Pihler. • J. Košnjek Kranjčankam zanesljivo obe točki Kranj : lir Velenje 31 : 23 V 7. kolu prve rokometne lige za ženske so Kranjčanke zanesljivo premagale ekipo LIR iz Velenja. Na ligaški razvrstitvi S* vedno vodi Belinka Olimpija s sedmimi zmagami, brez poraza i11 14 točkami, ekipa Kranja pa je na četrtem mestu s 6 točkami. Zmagi za gorenjski ekipi Kranj, 14. novembra - V 2. državni ligi za moške je bilo odigrano 6. kolo. Ekipa Šeširja je premagala Kamnik z rezultatom 23 : 20, ekipa Preddvor Infotrade pa je visoko ugnala Izolo z rezultatom 33 : 17. Na lestvici vodi Kodeljevo z 10 točkami, prav toliko toč* pa ima tudi Šešir na drugem mestu. Ekipa Preddvor Infotrade j« s 5. točkami na šestem mestu. • M. Dolanc Rokometni pokal Slovenije Kranj, Škofja Loka, 17. novembra - S predkoli v ženskem rokometnem pokalu se bo jutri, 18. novembra, začelo letošnje pokalno rokometno tekmovanje. V prvi in drugi tekmi pred-kola se bosta med seboj pomerili gorenjski ekipi Škofja Loka in Sava Kranj, ki igrata prvo srečanje v Škofji Loki že jutri, drugo pa bo v Kranju, 25. novembra. Zmagovalno ekipo je sicer težko napovedati, najbrž pa imajo nekaj več možnosti Ločanke, ki so v jesenskem delu tekmovanja v 2. državni ligi na lestvici pete, igralke Save pa so sedme s samo eno zmago. Druga dva para v predkolu sta ŽRK Velenje in Bakovci ter Lisca in Tapi Zagorje. Osmina finala za ženske bo na sporedu 9. decembra. Pri moških bo prva tekma predkola za pokal Slovenije odigrala 2. decembra od gorenjskih ekip pa bosta nastopili obe naši ekipi, ki igrata v II. ligi. Šešir bo za uvrstitev v osmino tekmovanja moral premagati ekipo Kodeljevega (prva tekma bo v škofji Loki 2. decembra, druga pa v Ljubljani 9. decembra). Preddvor Infotrade pa ima za nasprotnike igralce ekip* Novo line iz Črnomlja. Prva tekma bo v Kranju 2. decembra, druga pa v Črnomlju 9. decembra. Oba gorenjska predstavnika čaka težko delo, saj ekipa Kodeljevega trenutno vodi na drugo* ligaški lestvici, črnomeljski rukometaši pa le za točko zaostaja' jo za Preddvorčani. • V. Stanovnik Drugoligašice in tretjeligaši zaključili jesenski del Vodita piran in skala Kranj, 13. novembra - Medtem ko vsi prvoligaške in prvoligaši l'f drugoligaši še igrajo redna kola jesenskega prvenstva, smo od W komet nt- zveze Slovenije dobili zaključne podatke o jesenskem d' tekmovanj v ostalih ligah. V 2. državni ligi - ženske zahod je bilo odigranih sedem kol, r jesenskem delu pa je v vodstvu ekipa Pirana, ki je na šestih ie.( mah zmagala in vodi z 12 točkami. Gorenjske ekipe so igra povprečno, še najbolje je uvrščena ekipa Kranja na četrtem ^ stu z osmimi točkami, ekipa Škofje Loke je peta s šestimi tOwH mi, ekipa Save Kranj pa sedma z dvema točkama. Na lestVL najboljših strelk v tej ligi vodi Renata Mrak, igralka RK $'<( Kranj, ki je dala kar 53 golov, Anka Škofic iz ekipe Kranja p* L tretja s 44 goli. Najboljša škofjeloška strelka je na 10. mC5..j Branka Krmelj. Ekipa Save Kranj je bila najboljša pri realiz^ sedemmetrovk, saj so bile strelke zanesljive kar 95- odstotno- V 3. državni ligi za moške v 2. skupini nastopajo sami g^re ski ligaši, kar pomeni, da se nam, kljub temu da letos Gof*Jfl nimamo prvoligašev, za razvoj in popularnost rokometa ni D?I Sicer pa po devetih tekmah jesenskega dela na lestvici vodi t*jH RK Preddvor Infotrade Skala z osmimi zmagami, enim ntOfl čenim rezultatom in 17 točkami. Drugovrščena ekipa so Lo5 smojke, tretji so rokometaši Herhalife Storžiča (obe ekipi in19 g po 14 točk), 12 točk ima ekipa IVI) Besnica, 9 RK Žabnica. Pj, Sešir in Preddvor Infotrade II., 5 točk ima Radovljica Špecf^ Bled, 3 Peko Tržič, brez točke pa je ekipa RK Sava Kranj V* tekmah je bilo danih 1935 golov, od tega 259 iz scdemmeti"0 Najboljša ekipa v fa lir plavu jc ekipa RK Žabnice, največ °P^i nov je bila deležna ekipa Preddvora Skale, osemnajst, največ*• pa so bili izključeni rokometaši šeširja, štiriindevetdesetkf j Največkrat izključen igralec je bil v jesenskem delu Denis Al'c RK Peko Tržič, ki je dobil dva opomina, bil izključen štiriindv^ setkrat in enkrat diskvalificiran. Zanimiv pa je podatek, o* | najboljši strelec jesenskega dela Aleš Bašar iz ekipe Save (djjji kar 60 golov), ki ji ni uspelo niti enkrat zmagati. SedemmetrO so najbolje i/vajali igralci Skale, in sicer 84-odstotno. • v- JELOVICA ri GLASOVA StotinkA ZVUTS - ali UClMO SE SMUČATI sejem zimskošportne opreme Zima se približuje in zato vam želimo predstaviti Zvezo vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja - področni zbor Kranj (ZVUTS PZ Kranj). V kratkem: njihova naloga je izobraževanje članstva in prenašanje pridobljenega znanja in izkušenj na tečajnike in jim tako omogočiti aktivno in sproščeno preživljanje prostega časa na snegu. Skratka popularizacija alpskega, nordijskega (teki, skoki) jn turnega smučanja. V kratkem naj bi se jim pridružili še vadite-'ji deskanja oz. snowboardanja. . PZ Kranj šteje 180 članov, od tega 40 učiteljev, 130 vaditeljev jn 10 trenerjev alpskega smučanja in teka na smučeh. Uradne ure •majo ob sredah od 18. do 19. ure na naslovu Kranj, Stritarjeva 5, 11 nad., tel.: 216-197. Letošnje dejavnosti ZVUTS-PZ Kranj pa so: ~- strokovno usposabljanje kadrov za poučevanje smučanja vsakoletni tečaj za nove vaditelje smučanja, ki imajo kasneje možnost napredovanja v učitelje in trenerje, po in predsezon-ski seminar z namenom obnoviti pridobljeno znanje in predstaviti novosti, — nuđenje kadrov in pomoč pri organizaciji smučarskih tečajev in prirejanju tekmovanj, T skupno z RTC Krvavec bi letos že sedmič nudili šolam ali kolektivom možnost organiziranja športnega dne pod strokovnim vodstvom, "— na področju tekmovalnega smučanja sodelovanja z SK Triglav, ~~ skupno z Gorenjskim sejmom organizira od 19. do 22. novembra 92 že 17. Kranjski zimsko-športni sejem. Letos so pripravili modno revijo, redno prodajo in predstavitev vsega, kar je povezano s smučanjem (oprema, turizem, tečaji, smučarske karte) in kot tradicionalno in kot osnovni razlog sejma prodajo rabljene opreme. Člani ZVUTS bodo strokovno svetovali Pri nakupu, na željo prodajalca ocenili njegove blago in ga prodali. Poleg tega bo še mnogo zanimivih videov, predstavitev in prodaja opreme za snovvboardanje, prospektov, sproščenih pomenkov z znanci z belih poljan itd. Vstopnina bo znašala 100 tolarjev za odrasle in 50 tolarjev za otroke, organizirane skupine osnovnošolcev pa imajo vstop prost. ZVUTS PZ Kranj sebi in vam želi dobro zimo in čimveč zado-obrazov ob koncu smučarskega dne preživetega na urejenem S|»učišču ali na bližnjem travniku ali tekaški stezi. Alenka Gorjanc ASK triglav vabi mlade cicibane ^'pski smučarski klub Triglav iz Kranja je po doseženih rezultatih v zadnjih sezonah vedno med pravimi tremi klubi alpskega smuča-nJa v Sloveniji. V klubu je športno aktivnih okoli 100 članov. V se- *°ni 1992/93 imajo status reprezentantov po posameznih reprezentancah Gregor Grilc, Gregor Stojanovič, Urban Stojanovič, jt°k Smolič, Tina Vrhunc, Nataša Boncelj, Mitja Valenčič, Peter Draksler. Po domačih rezultatih in testiranjih se vključujejo tudi mlaJši tekmovalci. Za še boljše uspehe in doseganje rezultatov pa Alpski smučar-skl klub TRIGLAV in ZVUTS organizirata v zimi 1992/93 alp-po šolo smučanja na KRVAVCU. V alpsko šolo smučanja se lar>ko vključijo vsi cicibani letnikov 1983 in 1984 ter mlajši. Alp-pa šola smučanja bo obsegala 20-dnevno vadbo na snegu (sobo-|a in nedelja - počitnice) na KRVAVCU. Med tednom en dan te-iQSne P"Prave v telovadnici z začetkom v mesecu novembru •992. V času tečaja bodo organizirana tekmovanja za cicibanov ^'ubski pokal. Glede na rezultate tekmovanja in oceno trenerja -Vaditelja, bo ASK Triglav povabil najboljše v svoje vrste. , Informacije dobite po telefonu: - Matjaž Peneš 323-814, - Sla\-2° Zupane 45-265, - Pisarna ASK Triglav - Mitja Krampi '5-523. Vpis je možen tudi v času zimskega športnega sejma v ranju v našem paviljonu v času od 19. do 22. novembra 1992. Kros v adergasu 1992 ŠD Adergas je organiziralo kros na 400 m, 1.400 m za osnov- l^olce in cicibane. Krosa je se udeležilo 51 dečkov in deklic iz ^ Davorin Jenko, ŠD Adergas in TK Kranj. . Zmagovalci v posameznih kategorijah: cicibani: Mitja Me-H»5D Adergas), cicibanke: Urška Kne (ŠD Adergas), dečki JJJ?: Marko Koželj (ŠD Adergas), deklice 1985: Vesna Fabjan \'K Kranj), dečki 1984: Anže Brankovič (OŠ Davorin Jenko pCrk|Je), deklice 1984: Katja Mravlje (TK Kranj), dečki 1983: f.cter Selan (Si) Adergas), deklice 1979: Tadeja Brankovič (ŠD £rav°nn Jenko Cerklje), deklice 1978: Urška Dolinar (TK *^anj). Tržič - Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča pripravlja tradicionalni Sejem rabljene zimsko-športne opreme in sicer v soboto, 21. novembra, od 8. ure dalje. Sejem bo v prostorih Osnovne šole v Bistrici, kjer bodo v petek, 20. novembra 1992, od 16. ure tudi sprejemali rabljeno zimskošport-no opremo v komisijsko prodajo. Obenem s tem bodo že v petek opravljali tudi montažo in demontažo okovja ter manjša popravila smuči in okovja. Na sejmu, ki bo v soboto, 21. novembra, bodo poleg rabljene smučarske opreme letos prvič ponudili tudi rabljeno teniško opremo, lahko pa boste kupili tudi novo smučarsko in teniško opremo ter kupili vozovnice za žičnice na Zelenici, ki jih bo pod ugodnejšimi pogoji prodajal Kompas. Člani PZVUTS bodo prikazali tudi nekaj zanimivih filmov in tudi zbirali kandidate za šolo za pridobitev naziva vaditelj smučanja. Seveda Vam bodo na sejmu tudi svetovali, zato Vas vabijo, da na sejmu zamenjate opremo, ki je ne rabite več za opremo, ki jo boste potrebovali v letošnji zimi na teniških terenih. • Janez Kikel v Derbiju boljši blejci 1. DOL - moški, 5. kolo PROM : Bled 2 : 3 (11, - 4, 14, - 5, -18) Ostali rezultati: Olimpija : Granit Preskrba 3 : 0, Salonit — Pomurje Vigros 3 : 0, Kamhnik Novi graniti : Pionir 3 : 0, Fuži-nar : Šempeter 3 : 0, Vrstni red: Salonit in Kamnik 10„ Pionir 8, Olimpija 6, Fužinar in Pomurje 4, Bled, PROM, Šempeter in Granit Preskrba 2 točki. 1. DOL - ženske, 5. kolo Gornji Grad : Bled 1 : 3 (12, - 9, -9, -11) Ostali rezultati: Topolšica : Cimos 1 : 3, LIK Tilia : Branik Rogoza Magic 3:1, HIT Casino : Abes Trade Celje 0 : 3, ŠD Tabor : Krim 0 : 3, Vrstni red: Cimos 10, Krim, Cerklje in HIT Casino 8, Bled 6, Kočevje 4, Gornji Grad in ŠD Tabor 2, Topolšica in Branik Rogoza 0. 2. DOL - ženske, 7. kolo Šentvid : Alpin Triglav 0 : 3 (-12, -9, -10) Po treh zaporednih porazih končno dokaj gladka zmaga Kranjčank. Še bolj kot najvišji možen rezultat, pa je razveseljivo dejstvo, da so odbojkarice zopet igrale borbeno in požrtvovalno. Ostali rezultati: Branik Rogoza : Vital 2 : 3, Mislinja : Tabor II 3 : 0, Ozon Ptuj : Cimos II 3 : 1, P. Prevalje : P. Braslovče 3 : 0, Pionir : Mežica 3 : 0, Vrstni red: Mislinja 14, Pionir 12, P. Prevalje in ŠOK Vital 10, Alpin Triglav in Mežica 8, Ozon Ptuj in Cimos II 6, Branik Rogoza II in P. Braslovče 4, SD Tabor II 2, in Šentvid 0 točk. 3. DOL - moški, 7. kolo Rezultati: Olimpija III : Bled II 3 : 1, PAN Kovinar : Termo Lubnik 3 : 0, Plamen : Triglav 1 : 3, Bohinj : Portorož 0 : 3, P. Pr-vačina : Mokronog 3 : 0. Vrstni red: PAN Kovinar 14, Termo Lubnik in P. Prvačina 12, Triglav 8, Bled II 11 in Olimpija III6, Plamen, Mokronog in Portorož 4, Bohinj 0 točk. 3. DOL - ženske, 7. kolo Rezultati: Šenčur : Bled II 3 : 0, Solkan : Jesenice 3 : 0, Plamen : Bohinj 3 : CL LIK Tilia II in Plamen prosta. Vrstni red: Plamen 10, Šenčur, Bohinj in Solkan 8, Jesenice 4, Bled II in Planina 2, LIK Tilia II 0. • M. Branko BALINANJE Velik uspeh balinarjev bistrice Tržič - Balinarji BK Bistrica so dosegli svoj največji tekmovalni uspeh v vsej svoji zgodovini. Na finalu slovenskega pokala v Ljubljani, na balinišču BŠK Šiška so izgubili le v finalu proti naši najboljši ekipi, ljubljanskemu Balinčku, v kateri nastopajo sami svetovni mojstri, kot so Novak, Kobal, Letnikovski in Kri- Na finalni turnir šestnajsterice so se Bistričani uvrstili skupaj z igralci kranjskega Centra (kot najboljši dve ekipi z Gorenjskega) in prav Kranjčani so tudi najbolj namučili kasnejše zmagovalce v dvoboju v polfinalu. Bistričani so naslov slovenskega podprvaka v četverkah osvojili z igralci Dragom Pintaričem, Bojanom Pikovnikom, Petrom Majcnom in Marjanom Mohorčem, z igralci, ki so bili trenutno v najboljši formi. Sicer pa so za uvrstitev v finale zaslužni tudi Ferdo Demšar, Božo Jurčevič ter bratje Sašo, Marjan in Brane Jervol, ki so nastopali na predtekmova- "jlh • Janez Kikel Jože Resman si je pritekel "bron" UČITEU IZGUBIL STAVO S SVOJIM UČENCEM Lesce - Jože Resman, učenec 8. c razreda osnovne šole v Lescah, je na nedavnem državnem prvenstvu v krosu za pokal Dela presenetil tudi svojega učitelja telesne vzgoje Borisa Kozinca, ki se je šel z njim stavit, da s tekmovanja ne bo prinesel nobene kolajne. Jože je vseskozi samozavestno trdil, da jo bo. Ker mu je to tudi uspelo (bil je namreč tretji), je učitelj moral izpolniti stavo - in na šolo pripeljati novinarja. Boris Kozinc, ki je bil tudi sam nekdaj dober športnik, pravi, da ga je pri Jožetu najbolj presenetilo, kako dobro se je sam, brez strokovne pomoči, pripravil za tekmovanje, na katerem je potlej ugnal tudi sovrstnike, ki že nekaj let trenirajo v klubih. To je po njegovem mnenju še dokaz več, kako je za športnika pomembno, da ima voljo. In Jože jo ima! Ob tem, da rad igra tudi odbojko in košarko, se s tekom ukvarja že tri leta. Vsak dan, razen takrat, ko ima veliko šolskih obveznosti, preteče po petnajst kilometrov in pri tem napravi petsto metrov višinske razlike. Letos je zmagal na občinskem prvenstvu v krosu v Mošnjah in se uvrstil v občinsko reprezentanco, ki je oktobra nastopila na krosu za pokal Dela. In kako je bilo v Velenju? Na startu se je zbralo okrog 60 tekmovalcev, proga je bila težka, razmočena. Jože je bil ves čas med najboljšimi, proti koncu je pobegnil iz manjše skupine, se prebil na tretje mesto, zmanjševal razliko do drugega, za kaj več pa mu je že zmanjkalo časa. Jože, ki vsak teden poskusno hodi na trening v kranjski Triglav, je bil tudi z bronasto kolajno zelo zadovoljen; predvsem pa mu je spodbuda za prihodnost, od katere vsaj na športnem področju še veliko pričakuje. Da bi se mu želje le uresničile in da bi dobil še kakšno podobno stavo! • C. Zaplotnik KM333Sni£L Zmaga in poraz triglavank Kegljavke Kranjskega Triglava so ta konec tedna, v državni kegljaški ligi za ženske, gostovale kar dvakrat. Na Ravnah na Koroškem so se pomerile s Fužinarjem in zmagale z rezultatom 2400 : 2296. V posameznih dvobojih so Kranjčanke zmagale kar 7-krat, najboljša posameznica je bila Marija Cej s 428 podrtimi keglji. Na drugem srečanju pri Ljubljani pa so Trigglavanke izgubile z rezultatom 2337 : 2466. Tokrat so igrale slabše in izgubile kar v sedmih dvobojih, zopet pa sta se izkazali Cejeva s 414 in Viran-tova s 418 podrtimi keglji. • I. Golob adria : triglav 2 : 6 (4800 : 4842) Na izredno težkem kegljišču v Ankaranu so moški dosegli novo zmago. Kako težko je to kegljišče, govori že podatek o podrtih kegljih. Z zmago so si kegljači Triglava zagotovili začasno prvo mesto, v soboto igrajo z Mikro iz Celja, ki so novi ligaši, najtežje delo pa jih čaka čez štirinajst dni, ko gostujejo v postojm pri Proteusu, ki je edini direktni konkurent. Na tekmi z Adrio so igrali: Bebler, V. Oman, Šimnovec, M. Oman, Civer, Mihelič. • J. Marinček Medregijska liga V 6. kolu medregijske lige sta obe gorenjski ekipi igrali na domačem kegljišču in dosegli polovičen uspeh. Moštvo Ljubelja je premagalo ekipo Slovana in obdržalo vodstvo na lestvici, medtem ko je ekipa Save doživela svoj prvi poraz. Rezultati: Sava : Lokomotiva 0 : 2 (2 : 6), 4972 - 5117, Ljubelj : Slovan 2 : 0(5 : 3); 5110 : 5062. Na lestvici vodi Ljubelj z 11 točkami, sledijo Lokomotiva z 10 točkami, Sava ima 9 točk, Slovan in Hidro pa po 8. V naslednjem kolu, 21. novembra, obe ekipi gostujeta. Para sta v Kamniku Kamnik : Ljubelj in v Kočevju Riko : Sava. # M. Šilar Gorenjska kegljaška liga V gorenjski kegljaški ligi je bilo odigrano tretje kolo, doseženi pa so bili naslednji izidi: Jesenice - Elan 6 : 2 (4991 :4701), Triglav - Kranjska Gora 2 : 6 (4887 : 4960), Ljubelj - Lubnik 3 : 5 (4784 : 4882), S.Jenko - Adergas 6 : 2 (5009 : 4895). Na lesvici vodijo Jesenice, S.Jenko in Kranjska Gora s po šestimi točkami. • T. Bolka ^harlesVVebb 66 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "n/"' ^ Vtn S Pl,ncam' a'' kaj podobnega?" bra|')»^a'co s' Pa potem preživljal čas?" je spraševala. "Si ves dan Ja Drv^f .? P°8'edom je ošinil žepno knjigo na mizi. "To je mo-knHRa po kolidžu." •ožil v koVi 0asul1|sl ' Zložil je hlače na površnik in sk'h r»r,.°iUi IS,,lt,> |C stopil k pisalni mizi, odprl enega o predalov in izvlekel pest nogavic. "Všeč 1 ne bereš rad?' jih po-od su,m "Katero knjigo pa bereš?" je vprašala. Benjamin jo je pobral z mize in ji jo podal. "Te zanima astronomija?" je vprašala in si ogledovala naslovnico. "Ne." "Zakaj pa potem to bereš?" "Kar eno sem pograbil," je rekel in nesel nogavice na posteljo. "Hotel sem samo, da bi izgledalo, kakor da nekaj berem, ko prideš." Položil je nogavice v prazni del kovčka. "Hotel si, da bi izgledalo, kakor da nekaj bereš, ko pridem?" se je začudila. "Tako je." "Zakaj?" "Kaj?" "Zakaj si hotel, da bi izgledalo, kakor da nekaj bereš, ko pridem?" je vztrajala. "Zato," je odgovoril, "ker nisem hotel samo poležavati po postelji ali posedati na stolu. Hotel sem, da bi bilo videti, kakor da počnem nekaj koristnega." Zmajal je z glavo. "Sploh ne vem, kaj delam!" je vzdihnil. "Kje je moj pas?" Vrnil se je k omarici in pogledal v zgornji predal, nato še v naslednjega in nazadnje v predal na dnu. Potem je šel do pisalne mize in odprl vse stranske predale, na koncu pa še veliki predal pod pisalno ploščo. Segel je vanj po sveženj denarja in si ga zatlačil v žep. "Je to denar od avta?" "Ja." "Koliko pa si dobil zanj?" "Dva tisoč devetsto," je rekel. "Tukaj jc sedaj okrog dva tisoč tristo. Dva tisoč tristo ali štiristo." "In ti ga kar pustiš, da se valja po predalih?" "Saj ja dovolj varno." Zaprl je predal in šel skozi sobo. Na Iteiaj je odprl vrata omare, da je vanjo padlo dovolj svetlobe, in jo pogledal. Nato seje spustil na vse štiri in pogledal pod omarico. "Kaj pa iščeš?" "Svoj pas." "Ali ga nimaš na sebi?" "Ne," je odgovoril in segel pod omarico. "Dva imam. Enega imam na sebi, potem pa imam še enega. Kaj pa je to?" Izvlekel je prašno frnikolo, si jo ogledal, jo vrnil pod omarico ter vstal. "Dobil sem ga od babice," je rekel in si obrisal prašne dlani ob hlače. "Kaj?" "Pas. Od babice sem ga dobil." "Ah!" Stopil je do postelje in jo potegnil stran od stene. "Kaj je pa zdaj to?" seje vprašal. Sklonil se je in privlekel na dan rdeče plastično ravnilo, ki je ležalo na tleh poleg stene. Nekaj časa si ga je ogledoval, nato pa je z njim potolkel ob kovinsko posteljno ogrodje, da je otresel nekaj prahu ter ga vrgel v kovček na nogavice. "Benjamin!" "Kaj?" "Kaj boš sedaj počel?" "Ne vem, Elaine," je odgovoril. Spet je stopil do omarice in še enkrat odprl zgornji predal. Segel je vanj in z roko tipal po dnu. "Boš šel domov?" "Ne," je dejal. Zaprl je zgornji predal in odprl naslednjega, da bi potipal po njem. "Kam pa boš šel?" "Rekel sem, da ne vem," je ponovil. Zaprl je srednji predal in odprl spodnjega. Ko je tam nehal iskati, ga je zaprl in se vrnil k pisalni mizi. Ponovno je odprl vsak predal posebej in se prepričal, da tudi tam ni ničesar. "Kaj pa boš sedaj počel?" Oktobra so imeli opiti vozniki povprečno 1,80 g/kg alkohola v kr vi Martin je na gorenjskih cestah vsak dan Kranj, 16. novembra - Gorenjci proslavljajo Martina vsak dan, sploh pa vsak konec tedna in ne le enkrat v letu. Številke o izmerjenih količinah alkohola v krvi voznikov, ki jo analizira Inštitut za sodno medicino, so namreč iz meseca v mesec višje. Tako so imeli vozniki, katerih kri so policisti dali v analizo oktobra, povprečno 1,80 g alkohola na kilogram, septembrsko povprečje je bilo 1,51, avgustovsko 1,31. Med dvajsetimi vozniki, ki so jim policisti vzeli kri prejšnji teden, nihče ni imel manj kot 1 g alkohola/kg krvi. Rekorderju so izmerili kar 3,09 g v krvi, v urinu pa celo več kot 4, pomeni, da je bil že "v fazi treznje-nja". Kako stopiti na prste pijanim voznikom, je eno od vprašanj, s katerimi se nenehno spopadajo prometni policisti -žal, za zdaj edini. Kranjski so pretekli konec tedna, 13. in 14. novembra, med peto popoldne in polnočjo na cestah v kranjski občini ustavili 150 voznikov. Natanko polovici voznikov so očitali kršitve cestno-prometnih predpisov. Napisali so 27 predlogov sodniku za prekrške, samo štirinajst voznikov je kazni takoj plačalo, 44 so dali v roke plačilne naloge. Policisti so vzeli devet vozniških in pet prometnih dovoljenj, štirinajstim voznikom so prepovedali nadaljevati vožnjo. Žalostna ugotovitev, da je edino policistom res mar, kakšni vozniki sedajo za volane, dokazuje več stvari. Policisti pišejo predloge sodnikom za prekrške, medtem ko nekateri sodniki (zlasti očitno je to v Tržiču) pijanim voznikom niti ne izrekajo varstvenega ukrepa odvzema vozniških dovoljenj, celo povratnikom ne. Že tako mile kazni (od 800 do 4.000 to- Ker je bilo med zadnjimi šestimi žrtvami prometnih nezgod kar pet pešcev, zvečine starejših, so se kranjski policisti v petkovi in sobotni večerni akciji posebej "posvetili" tudi pešcem in kolesarjem. Zalotili so 24 kolesarjev, ki so vozili brez prižganih luči, sedem jih luči sploh ni imelo na kolesih, razen tega so kolesarji na kolesih prevažali še "potnike", vozili, ne da bi se z rokami držali na krmila, skratka, policisti so našteli kar 34 kršitev kolesarjev in 47 kršitev pešcev. Pešci so najpogosteje grešili, ker so ceste prečkali zunaj označenih prehodov (17), ker so v temi hodili brez kresničk (8), hodili po cesti poleg pločnikov (5), z brezbrižno hojo po cestah ovirali promet (6), trije pa tudi niso upoštevali rdečega svetlobnega signala na semaforju. larjev) pogosto pristajajo na najnižji vsoti. Kdo bi se potem pretirano sekiral, če "balonček" pozeleni prek dovoljene črte? Druga realnost, ki dobesedno priliva vode na mlin prometnega kaosa, je zastarela zakonodaja. Osnutek novega zakona, ki naj bi po zahodnih vzorih stopil na prste kršiteljem cestnoprometnih predpi- NESREČE Kranj, 16. novembra • Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah devet hujših prometnih nezgod. Dvanajst ljudi je bilo ranjenih. Sicer pa je bil po dolgem času to teden brez smrtnih žrtev. Savske gume kradejo Kranj - Velika afera kraje savskih gum očitno ni prestrašila Kranjčana Damjana S., delavca varnostne službe v Savi, da ga ne bi zaskominal lahek zaslužek. Damjan je v posel potegnil svojega brata Rajka S., ki je ponoči marca letos z njegovo pomočjo iz Save odpeljal 26 avtoplaščev, vrednih 235.000 tolarjev. Brata sta nato gume po "konkurenčni" ceni prodajala. Damjana S. so v Savi takoj suspendirali, oba pa so kriminalisti UNZ Kranj ovadili kaznivega dejanja velike tatvine. Pogrešanega Vilmana še iščejo Kr. Goni - 40-letnega Bogdana Vilmana z Jesenic, ki je že 7. novembra odpotoval proti Kranjski Gori, še vedno iščejo. S seboj je vzel nekaj hrane, planinsko izkaznico, denar ter rezervna oblačila, doma je dejal, da se bo vrnil naslednjega dne zvečer. Ker ga ni bilo, so ga začeli iskati, najprej okrog Vršiča, kamor je bil po prvih obvestilih namenjen, nato pa v Vratih, kamor ga je nekdo dejansko videl iti. S seboj ima večji planinski nahrbtnik oranžne barve, smučarske palice rdeče-bele barve, oblečen je v hlače iz jeansa, karirasto srajco, pulover vinsko rdeče barve ter modro bundo. Obut naj bi bil v visoke planinske čevlje iz usnja z. gumijastim podplatom. Kdor ga je videl oziroma kaj ve o njem, naj sporoči na najbližjo policijsko postajo ali po telefonu 223-171. Nenadoma v levo Kokrica - V soboto zvečer je 19-letna Mojca Cerar iz Dru-lovke peljala po lokalni cesti od Police proti Kokrici. Iz neznanega vzroka je zapeljala na nasprotni pas, kjer je trčila v avto, ki ga je vozil 33-letni Hu-se Kapic iz Kranja. Čeprav je ta zaviral, sta vozili trčili. V nezgodi je bila huje ranjena Ce-rarjeva, Huse Kapic in njegov brat, sopotnik, Mujo Kapic iz Cazina pa lažje. • H. J. Bogat pridelek trave Tržič - 30-letni Mitja P. in desetletje starejši Anton Š. iz Tržiča sta imela letos očitno bogat pridelek indijske konoplje. Postojnski kriminalisti so najprej prijeli Antona Š. in mu zasegli 200 g marihuane, prek njega pa je kranjske kriminaliste sled pripeljala še do Mitja P. Pri njem so našli kar dva kilograma "trave". Nekaj dragocenega pridelka sta že uspela prodati. Oba so ovadili javnemu tožilstvu zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Zbil pešca Škofja Loka - V petek ob 17.10 je šel 88-letni Jožef Krmelj, domačin, po Partizanski cesti od Stare Loke proti Plevni. čeprav je ob cesti pločnik, je hodil po cesti. Tedaj je nasproti z. avtom pripeljal 25-letni Marko Kejžar iz škofje Loke, ki je pešca očitno spregledal in ga kljub zaviranju zbil po tleh. Kr-melja so hudo ranjenega odpeljali v UKC, kjer je ostal na zdravljenju. Nezgoda z bagerjem Radovljica - Radovljiški policisti so 12. novembra obravnavali delovno nezgodo. Bagerist Cestnega podjetja je na pobočju nad cesto Lesce-Kamna Gorica izruval štor in ga naložil na vozilo. Bager je pri tem izgubil ravnotežje in se prevrnil. Voznik na srečo ni bil huje ranjen, na delovnem stroju pa je za devet milijonov tolarjev škode. sov, pripravljen za parlamentarno razpravo, že leto dni leži pozabljen v enem od republiških predalov. Skozi sito ni prišel niti spomladanski predlog policistov za štirikratno zvišanje sedanjih kazni! Zelo zgovorna je tudi primerjava med našimi razmerami in ameriškim "pojmom demokracije", ki jo je gorenjski prometni inšpektor Ivan Demšar potegnil po kratkem obisku kolegov iz Seattla. V tem ameriškem mestu živi okrog 500.000 ljudi, promet nadzoruje 50 prometnikov, približno toliko kot pri nas na Gorenjskem. Več jih ne potrebujejo, ker so, prvič, drugače organizirani (v patruljah po eden, na motorjih) in, drugič, ker so za kršitve precej drugačne pravne podlage. Ameriškemu prometniku se verjame, ni potrebno, da bi resnico razsojalo sodišče, kazni pa so visoke. Če jo kršitelj v roku ne plača, se kazen po določenem času podvoji, nato po-troji, v skrajnem primeru država poračuna z neplačnikom v štirih letih, ko želi podaljšati vozniško dovoljenje. Tudi ameriški zakon, podobno kot zahodnoevropski, po katerem so se zgledovali naši sestavljala novega zakona, vsebuje "kazenske točke" za posamezne vrste kršitev. Če jih voznik nabere preveč, mora vozniško dovoljenje vrniti. Torej vsak dobro premisli, preden tvega "spopad" s prometnikom. Tudi naša država bo slejko-prej morala uveljaviti zahodne norme. Zakaj potemtakem tako dolgo zavlačuje? • H. Jelov-čan Katrca obstala ob drevesu Gozd Martuljek - V soboto dopoldne je 54-letna Hedvika Pavlovčič iz Gozd Martuljka peljala po magistralki od Jesenic proti Kranjski Gori. Pri hiši Zg. Rute 115 je zapeljala v desno na travnik, zadela plastični smernik in prometni znak, nakar jo je odneslo prek travnatega nasipa v drevo. Voznico so hudo ranjeno odpeljali v jeseniško bolnico. Foto: D. Gazvoda Spet v Žabnici Žabnica - Na cesti skozi Zabni-co, kjer je hitrost omejena na 40 km na uro, je bilo že veliko hudih nezgod, tudi smrtnih žrtev. V soboto ponoči je spet pokalo. 19-letni Damjan Kranjc s Ptuja je z avtom vozil od Kranja proti škofji Loki. V Žabnici ni verjel znaku za omejitev hitrosti, v desnem ovinku pred mostom jc najprej trčil v robnik pločnika na nasproti strani ceste, nato pa po dobrih petnajstih metrih vožnje po travniku pristal v strugi potoka Žabnica. Voznika so hudo ranjenega odpeljali v UKC. Posilstvo Kranj Kriminalisti UNZ Kranj so obravnavali primer posilstva in ne več rosno mladega osumljenca prijavili tožilstvu. Zgodilo se je na neki kmetiji v okolici Kranja, kjer sta pri kmečkih delih pomagala moški in ženska. Ko je lastnica odšla zdoma po opravkih in sta delavca ostala sama, je možak zgrabil žensko, jo na silo odvlekel v hišo in jo posilil. Žrtev je nasilnega prijavila, saj je bila zaradi grobosti tudi lažje ranjena. KMETOVALCI IN GOZDARJI POZOR! Najugodnejše cene MOTORNIH ŽAG Jonsereds in Husqu-arna, GOZDARSKIH VITEL Tajfun, 3 in 4 tone, ter Tom 6 ton za samo 141,036,00 SIT. Izredna ponudba TRAKTOR Tomo Vinkovič 826, JEKLENE VRVI 0 10 (242,90 SIT) in 0 12 (346,50 SIT), vse vrste AKUMULATORJEV Vesna in AIMTI-FRIZA (1 I = 134,40 SIT). Pokličite KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA, • 622-311 ali 631-497. SLUŠNI APARATI SIEMENS TRITON 3000 - trikanalni AGC, računalniško programiran po vašem audiogramu... NAMESTO 3000 DEM, NOVEMBRA LE 700 DEM V SIT - Vsak četrtek od 13. do 17. ure v ART OPTIKI, Bleivveisova 18, Kranj. GATTON INT. d.o.o. Informacije po tel. 064/73-313 od 19. od 20. ure! AKCIJSKA RP0DAJA 899 DEM tedaj 789 DEM NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Antena: 80 x 90 Sprejemnik: 136 kanalov "SATEX" TEL:48-570 Prodam GARAŽNA VRATA "2*51-699 popoldne ' :TM DRVA, metrska, razžagana, trsk«, z dostavo, prodam. Žagamo tud1 na domu, g 325-488_17008 Mešana DRVA na Pristavi pri Tržiču, prodam. Inf. Gostilna pri Pri' rnožk,« 57-585 17015 MALI OGLASI LOKMJ CISTERNO, 725-865 3.000 I, prodam. • 17023 ^217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. 9 215-650 15616 AVTOMATSKO TEHTNICO, tran športni trak, SORTIRNIK krompirja in PREKUCNIK, prodam. « 328 238, zvečer 16214 Telefonsko TAJNICO Panasonic, malo rabljeno, prodam, flp 218-647 16641 prodam <8f 16859 HIDROFOR, nov, 80 241-660 AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno akumulatorje, Vesna - Topla, 12 V 40 Ah - 2.990, 12 V 50 Ah, cena 4.550 SIT, 12 V 97 - 100 Ah, cena 7.300 SIT, itd. Možnost plačila s čekom 30 dni. AGROIZBIRA, Smledniška 17, 324-802 16883 PRALNI STROJ Kandy 75, v dobrem stanju, prodam. 9 327-072 16917 PEČ" TERMOAKUMULACIJSKO 4 5 KW, prodam. 59 109 17040 VRTALNIK Iskra, nov, ugodno pro dam« 212 432 17054 GR. MATERIAL PRST, 300 73 300 kub m. prodam 9 17057 STREŠNO OPEKO Folc, rabljeno, prodam. Igličar. Godešič 110, škof ja Loka 17073 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole 213 644, Matjaž 16482 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole 50 836 16726 INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje,m 310 803 16770 NtMŠČl NA za otroke in odrasle. IBIS, 9 326 711 17024 KUPIM Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja 9 061/823 228_ STANOVANJSKO PRAVICO ku pim 9 329 875, od 16 do 18 ure _16097 VIDEORECORDER ali VIDEOPLA YER in telefonsko TAJNICO, ku pim. 9 633-488_16784 Krmilni KROMPIR in suha bukova DRVA, po ugodni ceni, kupim 9 77-472_18991 RASTLINJAK, 10 do 15 kvad m, kupim 9 217 055_16992 GARSONJERO ali manjše STA NOVANJE v Kranju, s telefonom, kupim Ur 331 082 Zoran 17017 V centru Kranja oddam v najem suh, svetel KLETNI PROSTOR, v izmeri 23 kvad. m, primeren za skladišče. Šifra: SKLADIŠČE _16957 V Kranju ODDAMO v najem hišo, primerno za poslovno dejavnost, prostor za obrt - 50 kvad. m, 80 do 150 kvad. m skladiščnega prostora in bife z grilom v bližini Kranjske gore. V Kranju NAJAMEMO pisarno velikosti 60 do 70 kvad. m in večji poslovno skladiščni prostor. APRON NEPREMIČNINE, •» 064/214-674 17071 KOLESA MOTOR APN 6, dodatno opremljen, prodam. Mežnar, Ravne 29, KONTEJNER za smeti, iz nerjaveče pločevine, cena 13.000 SIT, p«*' dam. 9 242-403_17026 Vrtno ZEMLJO, večjo količino, P° 1.000 SIT/kub.m, prodam, 0 242-403_1702] Bukova DRVA, prodam. 9 45-43^ OBLAČILA Otroške KAPE in ženske BARETE; prodajamo. 9 75-050_169&J OTR. OPREMA Otroško POSTEUICO, s kompjj opremo, prodam. Kolarič, Torfljj čeva 30, Kranj 1697] Tržič 17047 AVTOMATIC A 3 dobro ohranjen, 620 437, Uroš S, letnik 1987, prodam. 9 17051 VOZIČEK Chicco. marela, ugodno 217-976 nov, nerablje"' prodam. M 16977 OBVESTILA Dne 19 - 21.11.1992 in 3 5.12.1992 organiziramo izlet v Češkoslova ško. Cilj izleta je mesto BRNO. Ce na ugodna, odhod izpred Globusa ob 22. uri. Prijave na « 325-737, Novak_16882 Armal pipe po nizki ceni prodam! «801 166 17006 Prodam «213-119 otroško posteljic0 17011 OSTALO INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne rabljen, prodam za polovično ce no. « 77 609 _16148 Suh, žagan LES, 8x16 cm, dolžine 6.5 m, prodam « 65 397 16966 RAZNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do 6/1993, in ŠlVALN' STROJ Višnja, star eno leto, Pr°. dam Kos, Groharjevo nas. 7, Sko ja Loka_I6p YUGO 45, letnik 1989, in VLECN* KLJUKE za Yugo in Zastavo 'u' ter TERMOAKUMULAClJSj^ PEČ, prodam. « 631 854 J8jg Več GUM, 900 x 20, in PEČ Vibast° za tovorno vozilo, prodam *fl 68 269 __J696? Uvožen, kombinirani otroški ČEK, dobro ohranjen in krznen" zimsko VREČO, ugodno « 211 022 prodaj M 16999 Jesenice OBJAVLJA PRODAJO GARAŽ v poslovnem objektu na Borovški cesti št. 92 v KranjsKi Gori. Informacije o razpoložljivih garažnih boksih, cenah in plačilnih pogojih dobite na sedežu podjetja na Jesenicah, Titova 67 (tel.81-881). ODKUP HLODOVINE Odkupujemo hlodovino smreke/jelke po naslednjih cenah: I. kvaliteta 6.500 SIT/m3 II. kvaliteta 5.130 SIT/m3 III. kvaliteta 3.400 SIT/m3 Prometni davek plača kupec - JELOVICA Informacije na žagah JELOVICE v: Škofji Loki tel. 064/631-241, Sovodnju tel. 064/695-020, Preddvoru tel 064/45-090 in Cerkljah 064/422-302 © JELOVICA Ste že slišali za našo prenovljeno trgovino? SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA vozila META Blejska c. 3. Tržič ugodne cene - prijazna postrežba S tem kuponom imate do 27.11.1992 10 % popust pri nakupu nad 2.000 SIT. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! Prodam hlevski GNOJ in prikolico ^prevoz živine. 9 57-577 17009 PEČ~za peko pizz in gostinsko FRI-'EZO, ugodno prodam. 9 50-148 __17012 KAVČ domače izdelave, nov, in Parni ČISTILEC Micko, prodam. «J>20-259_17028 Barvni TV, JEKLENKO za kisik, AV-TOSESALEC, večjo količino starih KNJIG in ROMANOV vseh piscev W CTX 80, lepo vzdrževan, poceni Prodam. Perko Matija, Na logu 18, Tržič, 9 51-267 17067 pridelki krompir za krmo, prodam. 9 tt$jm_16965 Dobra JABOLKA, prodam 9 !^708_16975 P>0ZE trajnice in jagode, prodam. * 403J27_17002 JABOLKA za mošt, prodam. Šte-IgtovaJ, Šenčur,« 41-650 17013 JABOLKA voščenke, neškroplje !!?' 'n sladki MOŠT, prodam. Zg. Ij^je 19,-j 312-392_17046 Posesti_ KMEČKI SVET, 10 ha, z zazidljivo Parcelo v Bukovščici 21, cena po Ugovoru, prodam 9 66-609 „___16951 j-eseno HIŠICO z zemljiščem, 380 ^ad. m, za 1.000.000 SIT, prodam *_7j7-47j2_16989 garažo v Kranju Huje, oddam v r!ajgnrv^ 328 330_17019 PRODAMO HIŠE: atraktivno atrij .*° v Stražišču, novejšo v Križah ln starejšo v čirčah. KUPIMO več ^ličnih hiš na Gorenjskem. *pRON NEPREMIČNINE, 9 ^/214 674_17070 Prireditve jgra na oncetjn jn /abavah *J