Bogati Ameriki je postala radi gosp. darske krize predraga vlada. Združene države imajo 120 milijonov prebivalcev in od teh je 1,023.750 uradnikov, in odpade 290.000 na vojsko. V to .tevilo pa niso unešene oblasti in uradništvo posameznih 48 držav. x\merikanci pač najbolj očitajo razsipnost »beli hiši« v \Vaschingtonu (kjer prebiva predsednik). V Ameriki stopa vedno bolj v ospredje vprašanj ? znižanja uradniških plač. Senator Borah je že predložil zakonski načrt glede znižanja plač, kar je seve vzbudilo mcd uradništvom viharje razburjenja. Najvišji nradnik Združonih držav j.predsednik Hoover, kojega letna pla.K zna.a 75.000 dolarjev. K tej vsoti šu pride 25 tisoč dolarjev za postranske izdatke. Treba še pripomniti, da vzdržuje »belo hišo« i.i njeno osobje država in ne predsednik. Leta 1931 so znašali državni izdatki za predsednikovo pala-o 472.380 dolarjev. Od vsote je treba odšteti izdatke za kosila visokih obiskovalcev, za katera je plačala državna blagajna v minulern letu 16.248 dola;jev. Hoover zaposluje tri tajnike s jo 10.000 dolarjev plače in pisarno s 2-7 uradniki. 60 strežnikov je na razpolago predsedniku in povrh še veliko stražarjev in tajnih policistov. Ker vsebuje ameriški drzavni proračun velik primanjkljaj, bo začela Amcrika štediti na najvišjih mestih. Tekom zadnjih 15 let se je dvignilo v Združenih državah število prebivalstva za 15 odstotkov, število državnih uradnikov pa za 37 odstotkov in izdatki za uradniko so porasli brez stroškov za vojno tor mornarico za dobrih 300 odstotkov. Da bi prcdnjačil z dobrim vzgledom, je podal Hoover izjavo, da se odreče plači — razpolaga z večjim zasebnim premoženjem. Služba ameriškega predsednika je po ustavi plačana in radi tega bo prejemal predsednik za bodočnost en dolar letno. Pa ne samo »bela hiša«, ampak tudi »kapitol«, kjer zborujeta kongres (parlament) ter senat, je bil doslej zelo draga zadeva. Senat s 96 in kongres s 440 člani staneta letno državno blagajno 30 milijonov dolarjev. Za vsakega senatorja in poslanca izda država na leto 57.633 dolar jev/Razven tega plača država vsakemu izmed 536 politikov 10 centov za vsako prevoženo miljo in 6000 dolarjev pribitka za vzdrževanje lastne pisarne in tajnika. Ob času volitev imajo politiki zastonj na razpolago tiskovine, pisalni papir in poštnine ni treba plačevati. Leta 1931 je izdala državna tiskarna za tiskovine 3,294.000, za poštnino 852.641 dolarjev. Za vzdrževanje kapitola skrbi neprestano 15 stavbenikov. Ameriški državni proračun sili s Štednjo na najvišjih mestih, ki bo tudi Izvedena v najkrajšem času.