primorski dnevnik le začel izhajati v Trstu ' ™aia 1945, njegov hMcw?dnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž nad verknim, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. se-Plembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v «0vcu pri Gorenji Trebu-, od 18. septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni ‘^ovenija« p0d Vojskim P^1 Idriji, do 8. maja 1945 V osvobojenem Trstu, ka rJ® lzšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-cmfn.ski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PF 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 191 (13.129) Trst, četrtek, 1. septembra 1988 Ob prisotnosti najvišjih državnih in vojaških oblasti V Vidmu so se poslovili od treh padlih pilotov Množična udeležba Videmčanov - V homiliji se je msgr. Bonacelli spomnil tudi na druge žrtve tragedije v Ramsteinu " Ne za vsako ceno ^____VOJMIR TAVČAR lt ^ra9e(iija v Ramsteinu je bila za s/n ■ ve^ In ne samo zaradi dni** tre^ Pilotov ter desetin gle-ie cev- S tragedijo v Ramsteinu se . zrušil eden od simbolov italijan-v e9a letalstva, ki je bil v ponos j:^l državi. Piloti akrobatske patru-J «0 bili namreč v marsičem nada- tiste letalske tradicije, ki jo 1 -Ul ‘levaici Frn Prvi svel°vrti vojni uveljavil as seinCes.C0 Baracca in ki je po mi-Zu 0stj ter protagonizmu tako bli-S£q Milanskemu človeku. Akrobrat-teh P„atrulja je namreč združevala tehniCn° sPretnost z inventivnostjo, ti^r0lo9ij° z drznostjo, ohranjala je S j romantični lik letalca, ki so ga udobni stroji in letalska tehnika Ž0raj povsem zbrisali in odrinili med muzejsko blago. Nič čudnega zato, da so se takoj ij° trcf9ecliji oglasili tisti, ki so hote--, '^ščititi akrobatsko patruljo in so ri Pritiskati, da bi slavne "puš-Ce kljub tragediji ostale pri ži-»nju in da bi bile še v nadalje v ; »os italijanskemu letalstvu. Manj .Mio tistih, ki so kot zahodnonem-Q,e oblasti ocenili, da je letalska bjMbacija prenevaren šport in da rin treba oddelek ukiniti. Med sProtnimi težnjami je obrambni »^ter Zanone izbral kompromis-hie STec^ni° Pot iR potrdil sodelova-1 oddelka na napovedanih prire-Vah, vendar z močno okrnjenim r »Hramom, iz katerega bi po sili 3u/e 6r »riali vse najbolj tvegane fi- hot fVoi° odločitvijo se Zanone ni čir ' zameriti zagovornikom "puš-šok' ?redvsem pa je skušal omiliti Do ™ P.a ie iragedija v Ramsteinu la Vzro»ila vojski. In vzdušje, morale za vsako vojsko zelo pomemb- 7> nie ° 80 nameni. Drugo vpraša-VL PQ je, ali je bila odločitev pra-mrn»' Akrobatska patrulja je na-Vpnw Mrnbol italijanskega letalstva, niijT01^ 0(idelek z vojaškega vidika Wo Q n°benega pomena. Njegova Sn,i[a ie predvsem v promociji in so u^Mornosti. Nastopi "puščič" lev i- V bistvu svojstvena priredi-nn' M ie s spektakularnostjo priteg-Utri na bs°če ljudi in med njimi levala sloves letalstva. Po ?stavlia pa se vprašanje, ali se nart^pediji v Ramsteinu lahko vse PoznhUJe,kot prei' AIi ie mogoče doN-u kar lairo na desetine ne-rnnrr- zrtev' izpostaviti druge kQz^ Podobni nevarnosti? Preiskan najbrž ugotovile vzroke Ojoroiv 6 Jn Prispevale k odpravi De v Mlnih napak. Vendar absolut-b0 »rnosti pilotov in gledalcev ne ^ilnn0Če iamčiH nikoli. Kot prg-odom »9°lavlja neki italijanski list, Vria Va dirke ' Mille miglia" ni za-tupj razvoja avtomobilizma. Tako rulje razlorrniranje akrobatske pat-v Itajjjf bi zavrlo razvoja letalstva .^»»apisano pravilo narekuje, da gieDe°ra Prireditev nadaljevati ne rorri \Pa to' kaj se dogaja za od-v$e' - endar ta zakon ne velja za °9rofn-takle. Zlasti ne za tiste, ki vijen. 1° na desetine človeških ži- Državnega pogreba pilotov italijanske akrobatske skupine so se v Vidmu udeležili tudi francoski in kanadski piloti, ki so skupaj z italijanskimi kolegi ponesli krste iz cerkve, da bi s tem izpričali svoje sočustvovanje in solidarnost. Po svečanosti so krste odpeljali v Rivoito, od tod pa v Alessandrio in Firence, kjer bodo nesrečne pilote pokopali (Telefoto AP) NA 2. STRANI Mesečni povišek opazen predvsem na elektriki in gorivu Inflacija v avgustu dosegla 5 odstotkov RIM Italijanska inflacija ponovno raste. Po podatkih zavoda za statistike ISTAT so se cene v avgustu dvignile za 0,4 odstotka, letna inflacija pa se je tako dvignila ponovno na 5 odstotkov. Na osnovi razmerja med cenami in kupno močjo povprečne delavske ali uradniške plače (osnovni podatek 1985 = 100) so pri ISTAT izračunali vrednost 116,8. Največji povišek so zabeležili stroški za elektriko in gorivo ( + 3 odst). Znatno so se namreč dvignile cene goriva za domače ogrevanje ( + 1,8 odst.), plina ( + 0,9 odst.) in električne energije ( + 0,6 odst.) Dražje je postalo tudi vzdrževanje stanovanja, saj so se dvignili tudi stroški za dovajanje pitne vode ( + 0,2 odst). Prehrana in obleke niso zabeležile velikih poviškov ( + 0,1 odst.), delno tudi zaradi tega, ker je avgust mesec sezonskih razprodaj. Inflacijo na teh artiklih bo torej mogoče razbrati iz septembrskih podatkov, ko bodo na voljo poviški za sezono jesen-zima. Povišek inflacije menda ne skrbi Con-findustrie, ki trdi, da so avgustovske spremembe rezultat poviška davka IVA in drugih posrednih davkov. Inflacija v Jugoslaviji avgusta dosegla 200-odstotno stopnjo LJUBLJANA — Maloprodajne cene v Jugoslaviji so avgusta v primerjavi z julijem porasle za 14,7 odstotka. Tako visoka stopnja mesečne rasti je privedla tudi do preseganja tako imenovane ciljne inflacije. Po najnovejšem poročilu zveznega zavoda za statistiko so se cene od decembra lani do avgusta letos povečale za 98,8 odstotka. Maloprodajne cene v avgustu so se v primerjavi z lanskim avgustom povečale za 198,4 odstotka. Življenjski stroški so se v avgustu v primerjavi z julijem zvišali za 13,7 odstotka. Njihova rast znaša v primerjavi z lanskim avgustom 189, v primerjavi z decembrom pa 90 odstotkov. Zaradi povečanja maloprodajnih cen avgusta za 14,7 odstotka, po čemer merijo doseženo stopnjo inflacije, so se spremenile tudi obrestne stopnje. Združenje bank Jugoslavije je obvestilo poslovne banke in poštno hranilnico, da se na depozite oziroma kredite za avgust letno obračunava revalorizacijske obresti, ki znašajo 418 odstotkov. Po proglasitvi Pinocheta za edinega kandidata na predsedniških volitvah Eden mrtev in na desetine ranjenih med protestno manifestacijo v Čilu SANTIAGO DE ČILE - V Čilu je prišlo včeraj do številnih protestnih manifestacij zaradi napovedi, da bo Augusto Pinochet edini kandidat na predsedniških volitvah, ki bodo 5. oktobra letos. Na tisoče ljudi se je zbralo na ulicah Santia-ga in drugih mestih na protestnih manifestacijah, policija je grobo posegla, ubila 15-letnega mladeniča, težko ranila na desetine demonstrantov in aretirala skoraj tisoč ljudi. Malo po začetku demonstracije je namreč policija nastopila s solzile! in skušala razgnati demonstrante, demonstracije pa so se kljub temu nadaljevale ves dan in vso noč ter se selile iz ene mestne četrti v drugo, tako da je bilo delo policistov dolgo časa neuspešno. Prišlo je tudi do streljanja in mladeniča, ki je izgubil življenje, je ubila svinčenka. Do tega umora je prišlo med miroljubno demonstracijo, saj je na tistem kraju prebivalstvo demonstriralo le z ropotanjem in kričanjem gesel proti Pinochetu. Do grobih posegov policije je prišlo tudi v drugih mestih, še zlasti v Punti Are-nas na skrajnem jugu države, kjer je avto, ki je vozil v koloni Pinochetovih pristašev, silovito zbil na tla žensko, ki se je 'udeležila protestne manifestacije. Do demonstracij je, kot rečeno, prišlo po sporočilu, da bo general Pinochet edini kandidat na predsedniškem referendumu. Ta sklep sicer ne predstavlja nobene novosti. Seja, na kateri so določali o kandidaturi, je bila zelo kratka, vendar je gdasnik odločitev uradno sporočil nekaj ur kasneje. Sicer pa je bila javnost že razburjena, saj so Pinochetovi pristaši prejšnjo noč prelepili zidove z lepaki, naj volilci glasujejo za Pinocheta. Okoli vladne palače so se pred začetkom včerajšnje seje postrojih policisti in vojaki. Že kmalu pred začetkom seje pa se je nekaj tisoč študentov v sprevodu usmerilo proti središču mesta. Tu je prišlo do spopada s skupino Pinochetovih pristašev in posegla je policija. Formalno naj bi torej šlo za posredovanje med dvema nasprotujočima si skupinama, vendar pa so baje med ranjenimi in aretiranimi samo Pinochetovi nasprotniki. FT1 V VI • V Tržaški župan nepričakovano odstopil NA 5. STRANI Trideset mrtvih v prometni nesreči v Bosni MOSTAR — Več kot 30 ljudi je umrlo v težki prometni nesreči, do katere je prišlo sinoči nekaj po 21. uri na magistralni cesti, ki povezuje Sarajevo z Mostarjem pri kraju Komadinovo vrelo, kakih 10 kilometrov južno od Jablanice. Po še nepopolnih podatkih je avtobus, s katerim so se vozili delavci tekstilne industrije "Branko Krsmanovič" iz Para-čina, zavozil s ceste in zletel v akumulacijsko jezero hidroelektrarne Grabovica. Delavci iz Paračina so se vračali s počitka na morju. V avtobusu je bilo, poroča tiskovna agencija Tanjug, kakih 50 delavcev. Istovetnosti umrlih za sedaj še niso ugotovili. Deset preživelih potnikov je ranjenih, 6 so odpeljali v dom zdravja v Jablanico, 4 pa v mostarsko bolnišnico. Tanjug je kasneje sporočil, da je avtobus baje na poti naletel na opeko, ki jo je izgubil tovornjak iz Konjiča. Po pričevanju šoferja paračinskega avtobusa je do nesreče prišlo, ko je tovornjak iz Konjiča, ki je vozil v smeri Jablanice, zavozil za dober meter na levo, nakar je sunkovito zavil spet na desno. Pri tem je ves tovor, pečena opeka, zletel na cesto. Radislav Stanojevič, ki je v tistem trenutku bil za volanom avtobusa, je moral zaviti na desno, pri čemer je vozilo zletelo v akumulacijsko jezero hidroelektrarne Grabovica. Ladja Karin-B pluje po Severnem morju LONDON Motorna ladja Karin-B nadaljuje svojo odisejado po Severnem morju, potem ko ji je britanska vlada prepovedala, da bi izkrcala svoj tovor italijanskih industrijskih odpadkov v Veliki Britaniji. Včeraj je zahodnonemška ladja zapustila območje pred Plymouthom, kjer je dva dni čakala na pooblastilo britanskih oblasti. Kam je namenjena, je še skrivnost. Tudi italijanske oblasti dosledno molčijo. Minister za okolje Ruffolo namerava o vsej zadevi seznaniti ministrski svet, ker-je prepričan, da mora Italija sama uničiti odpadke, ki jih proizvaja. Trenutno pa vse skrbi nadaljnji razvoj dogodkov, saj ima Karin-B le se 12 dni avtonomije. Na sliki (Telefoto AP); Zahodnonemška motorna ladja Karin-B z italijanskimi industrijskimi odpadki. Ob prisotnosti najvišjih državnih, krajevnih in vojaških oblasti Včeraj v Vidmu uradna pogrebna svečanost za padlimi piloti skupine Frecce tricolori VIDEM Že pol ure pred pogrebno svečanostjo za padlimi piloti akrobatske skupine italijanskega vojnega letalstva Frecce tricolori je bil Trg 26 Lug-lio v Vidmu natrpan z meščani, ki so s svojo množično prisotnostjo dokazali sočustvovanje Videmčanov. Na stopnišču cerkve Ossario je bila postrojena častna straža vojnega letalstva, pred njo pa dekletca folklorne skupine Stelutis v furlanskih narodnih nošah. Mimo njih so stopali v cerkev navadni ljudje in osebnosti: predsednik deželnega odbora Biasutti, predsednik deželnega sveta Longo, načelnik generalštaba vojnega letalstva Pisano, načelnik obrambnega generalštaba admiral Porta, obrambni minister Zanone in med zadnjimi je prispel predsednik senata Spadolini. Pred oltarjem so se ob krstah treh padlih pilotov grmadili venci, med njimi tudi venec predsednika republike. V prvi vrsti so bile oblasti, svojci treh pilotov in predstavniki vseh rodov vojske. Za njimi ogromna množica, saj je bila tudi cerkev podobno kot trg dobesedno natrpana z ljudmi. Mašo je daroval vojaški škof msgr. Gaetano Bonacelli, somaševa-lo pa je 17 duhovnikov. Pred obredom je zbor alpin-cev Juhe zapel furlansko žalostinko. V svoji homiliji je msgr. Bonacelli poudaril, da besede ne morejo odražati vse razsežnosti tragedije, ki ni prizadela samo družin jpilotov in italijanskega vojnega letalstva, temveč tudi na desetine in desetine družin v Nemčiji in v Združenih državah Amerike, ki so izgubile svoje najdražje v nekem popoldnevu, ki bi moral biti poln radosti in veselja. Pred tem je msgr. Bonacelli prebral papeževo sožalje. Kot je na torkovi tiskovni konferenci navedel poveljnik Frecce tricolori polkovnik Raineri, so filmski in televizijski posnetki dokončno pojasnili, da je napako zagrešil »solist«, podpolkovnik Nutarelli, ki je med zadnjim akrobatskim likom priletel v zgrešenem trenutku. Zakaj se je to zgodilo, bodo morale ugotoviti preiskave. Morda pa ima prav Nutarellije- va vdova, ki pravi, da se je v Ramsteinu zgodilo nekaj, kar bo ostalo za vedno skrivnost. Ko so se krste, ovite v italijansko trobojnico, pojavile na cerkvenem stopnišču, jih je množica pozdravila s ploskanjem. Poleg pilotov italijanske akrobatske skupine so krste padlih kolegov nosili tudi trije piloti francoske akrobatske eskadre in trije kanadski. Njihova prisotnost naj bi dokazovala, da tuji kolegi sočustvujejo z italijanskimi piloti. Po pogrebni svečanosti so se krste vrnile v oporišče Rivolto. Od tod so jih z letali odpeljali v rojstne kraje. Giorgia Alessia bodo pokopali v Alessandrii, Iva Nutarellija in Maria Naldinija v Firencah. Medtem se je tudi Italija pridružila pobudi ZRN, da ne bo danes v znak žalosti letelo nobeno vojaško letalo, v soboto pa bodo ob pogrebu žrtev tragedije v Ramsteinu tudi v Italiji spustili zastave na pol droga. ROBERTO PUSIOL Gradili bodo avtocesto Pulj-Dragonja POREČ — Izvršni odbor hrvaškega Sisa za ceste je sklenil začeti z gradbenimi deli za prvi del avtoceste Pulj—Dragonja. Izvajalec del, zagrebški Viadukt, bo danes dobil potrebno dokumentacijo za dela na trasi, dolgi 7,5 kilometra preko Limskega kanala, v sklopu katere bodo zgradili viadukt, ki bo dolg 550 metrov. Dela bodo po februarskih cenah veljala 14 milijard dinarjev: v to ni vključena rekonstrukcija prometnice do vasi Sosiči. Trinajst mrtvih pri Dallasu Boeing strmoglavil na letališko progo NEW YORK — Trinajst oseb je izgubilo življenje v letalski nesreči, do katere je prišlo včeraj zjutraj na letališki progi Fort Worth pri Dallasu. Iz še nepojasnjenih razlogov je takoj po vzletu strmoglavil boeing 727 letalske družbe Delta Air Lines, ki je prihajal iz Jacksona (Mississippi) in je bil namenjen v Salt Lake City (Utah). Na krovu letala je bilo 97 potnikov in 8 članov posadke, število žrtev pa je zaenkrat še nepopolno. Letalo je namreč strmoglavilo na pristajalno stezo in se razbilo na dva dela. Prednji del letala je ostal razmeroma cel, tako da so si potniki kar sami pomagali iz razbitin boeinga. Na slabšem so bili potniki, ki so sedeli na zadnjih sedežih. Močan požar, ki se je vnel po nesreči, je namreč popolnoma uničil rep letala. Očividci so izjavili, da so naenkrat zagledali ognjeno kroglo, ki je padla nedaleč od hitre ceste št. 138. Ko bi letalo strmoglavilo le nekaj metrov bolj v stran, bi se lahko ponovila tragedija izpred dveh let, ko je preko sto oseb izgubilo življenje v podobni nesreči. Na sliki (AP): razbitine strmoglavljenega boeinga Po sestanku Lecha Walese s predstavniki vlade Morda že danes prekinitev stavk v poljskih tovarnah VARŠAVA — Voditelj neodvisnega sindikata Solidarnost Lech Walesa bo predlagal stavkovnim odborom vseh poljskih tovarn, naj prenehajo s stavko. Tako je sinoči na tiskovni konferenci sporočil jrrof. Andrzej Stelmachowski, eden od Walesovih najtesnejših sodelavcev, po koncu srečanja med VValeso in notranjim ministrom generalom Kiszc-zakom. Stelmachowski je dejal, da bo "verjetno" prišlo do prekinitve stavk, kajti vlada je baje pristala na zahtevo, da pride do razprave o priznanju Solidarnosti in o sindikalnem pluralizmu na prihodnji "okrogli mizi", to je prihodnjem srečanju z vlado. Odločitev pripada vsekakor stavkovnim odborom, saj je Walesa "predsednik Solidarnosti, ne pa diktator". Voditelj neodvisnega sindikata, ki je prišel za včerajšnje srečanje iz Gdanska v Varšavo, se je sinoči vrnil v mesto ob Baltiku. V vrstah voditeljev Solidarnosti prevladuje mnenje, da je zelo pomembno že samo dejstvo, da je do srečanja prišlo, čeprav dodajajo, da gre samo za začetek postopka, ki bo pač trajal nekaj časa in o katerem ni mogoče predhodno govoriti, ali se bodo pogajanja uspešno končala, j3rav tako pa ni mogoče izključiti celo nazadovanja v odnosih med vlado in Solidarnostjo. Vsekakor so se zaenkrat dogovorili za prihodnje srečanje, ki bo imelo na dnevnem redu sindikalna vprašanja, ustavna vprašanja in druž-beno-politični pluralizem, obenem pa vse gospodarske in družbene ukrepe, ki so vezani na sedanjo gospodarsko krizo. Ob tem je Walesa baje postavil samo en pogoj, da je namreč treba vsekakor govoriti o priznanju svobodnega sindikata Solidarnost. Srečanje, do katerega je prišlo včeraj, je vsekakor zelo pomembno, saj se vse od leta 1981 Lech Walesa ni srečal s predstavniki oblasti. Včerajšnjega sestanka - formalne! so ga imenovali okrogla miza - sta se udeležila tudi varšavski škof Dabrowsky in tajnik vladnega sindikata Ciosek. Do tega sestanka je prišlo točno na dan 8. obletnice dogovora iz Gdanska, s katerim je bil formalno ustanovljen sindikat Solidarnost. Ta dogovor je vlada leta 1981 razveljavila. Tudi včeraj so se v vseh največjih poljskih tovarnah nadaljevale stavke. Iz vrst opozicije je bilo slišati govorice o vojaških premikih, vendar pa vsaj zaenkrat ni nobenih vesti o kakih neredih. Z zaključkom včerajšnjega sestanka bi se morala poleči tudi napetost, ki je vladala vse zadnje dni. Na sliki: Lech Walesa po koncu včerajšnjega sestanka v Varšavi. V zasedi usnjenih čelad umrli trije teroristi IRA LONDON — Severna Irska je še vedno v sponah političnega nasilja. V katoliški mestni četrti v Londonderry-ju sta včeraj umrli dve osebi, predvčerajšnjim pa so britanske usnjene čelade streljale na skupino teroristov IRA in povzročile tri žrtve. V Londonderryju je eksplodiral peklenski stroj, menda kar v rokah skupinice katoličanov, ki so ga pripravljali. Po nepotrjenih vesteh naj bi eksplozija terjala še tretjo žrtev, in sicer lastnico stanovanja, ki ga je eksplozija popolnoma uničila. Manj naključne so bile posledice streljanja pri Omaghu. Britanski elitni oddelki so pripravili zasedo prav na kraju, kjer je 20. avgusta umrlo osem vojakov, ki so se vračali z dopusta. Do streljanja je prišlo predvčerajšnjim, šele včeraj pa so oblasti posredovale dodatne informacije o poteku protiteroristične akcije ter imena treh mrtvih teroristov. Nekatere priče so izjavile, da so bili vojaki v civilu, oboroženi pa so bili z brzostrelnimi puškami. Ko so zasledili - menda s pomočjo obvešče- valca - avtomobil, na katerem so se vozile tri osebe, ki so jih imeli na sumu, so odprli ogenj. Akcije je bilo že po nekaj sekundah konec, usnjene čelade pa so nemudoma odpeljali s helikopterjem, ki je čakal v bližini. Trojica na avtomobilu je bila oborožena, eden izmed treh pa je bil menda med izvajalci atentata na vojaški avtobus. Malo pred 14. uro si je skupinica teroristov »izposodila« avtomobil v vasi Carrickmore. Lastnike so zaprli v klet in jim obljubili, da jim bodo avtomobil vrnili kasneje. Mladinska pobuda za organiziranje neodvisnih sindikatov v Sloveniji PTUJ — Pod okriljem mladinske organizacije v severovzhodni Sloveniji deluje delovna skupina za neodvisne sindikate. Pripravila je že prve predloge, kako priti do novih sindikatov, ki naj ne nadomestijo sedanjih, temveč jim postanejo vsakodnevna konkurenca. V prihodnjih tednih se bo razprava o možnostih za ustanavljanje neodvisnih sindikatov prenesla na slovensko republiško raven. Predsedujoči uradnim sindikatom Miha Ravnik je idejo o konkurenčnih sindikatih že zavrnil. Po njegovem mnenju so neodvisni sindikati nepotrebni, ker se sedaj uradni sindikati prenavljajo in so sposobni sami ščititi delavce. Delovna skupina za neodvisne sindikate je občinskim mladinskim organizacijam v severovzhodni Sloveniji že poslala prve predloge za razpravo. Mladinska organizacija naj bi možnosti za nove sindikate le "politično pokrila", medtem ko naj bi se ustanavljanje pustilo delavcem. Ti naj bi se samoorganizirali. Kar pa je potrebno najprej narediti, je proučitev, kako naj bi vse to bilo mogoče. Poziv za nove, neodvisne sindikate delovna skupina naslavlja na delavce, upokojence, brezposelne, kmete in študente. Neodvisni sindikati naj bi se borili za znižanje obdavčevanja življenjsko pomembnih proizvodov (hrana, obleka, obutev, stanovanja, energija), za višje plače, pokojnine, invalidnine in štipendije, zaposlene bi varovali pred zlorabami pooblastil nadrejenih v službi, za podaljšanje letnega dopusta, skrajšanje delovnega tedna in podaljšanje porodniškega dopusta. Pri tem bi uporabljali vsa zakonita sredstva: dajanje predlogov, pogajanja, javni shodi in stavke. Članstvo bi bilo odprto in prostovoljno, sindikati pa bi imeli tudi posebne profesionalne službe, ki bi jim pomagale strokovno utemeljevati njihove zahteve. Tako si dogodki v Sloveniji sledijo po pričakovani logiki: potem ko je kriza razkrila uradne institucije, so se ljudje obrnili k samoorganizd nju. Kmetje že imajo svojo zvezo, demokratic javnost pa odbor za človekove pravice. Potem ^ so uradni sindikati naraščajoči stavkovni v^ samo opazovali, je bilo mogoče pričakovati, se bodo tudi zaposleni organizirali zase. . DEJAN VERČIČ Socialisti še vedno polemični s KD RIM — Kot je Craxi napovedal se s kem cem zasedanja tajništva PSI niso konca polemike, ki izhajajo iz borbenosti social' ^ tične stranke. Tako je včeraj sam Urax' socialističnem glasilu napadel levico K ^ odgovorni za krajevne uprave pri v0. je PSI La Ganga pa je opozoril, da nastajani "neobičajnih odborov" to je odborov, v ka . rih sodelujejo demokristjani in komuni ter so socialisti v opoziciji pomeni pravi rav nekakšno vojno napoved. Pri tem ^ Ganga opozoril na razliko med obdoD/ . Craxijeve vlade, ko se je na krajevni r ^ povečalo sodelovanje med demokristjan ^ socialisti, in sedanjim obdobjem, ko s ^ sodelovanje v bistvu krči. Kdo torej v0 tvll razbitju?, se sprašuje La Ganga in v ’ vabi De Mito, naj spremeni svojo po1 p0 če ne želi, da bi njegova vlada Pr0Paa.'“'(e/! mnenju socialistov namreč sestavi/an/^. odborov ni nekaj naključnega, na kr 1 gj ravni, ampak dokazuje jasno tezn/o, politično izbiro. _____ Na Obali bi potrebovali velike vsote za čistilne naprave Cvetenje morja sicer pojenjuje problem njegove zaščite pa ostaja KOPER Cvetenje morja, kot vse kaže, postopoma pojenjuje, k če-^ur je pripomoglo hladnejše in deževno vreme. Vendar je ta pojav tako prestrašil vse, ki živijo od morja. da so se začeli spraševati, kako bi se mu kar se da bolj učinkovito postavili po robu. Cvetenje morja ni samo obalni, jugoslovanski problem, vendar mora-mo stvar začeti preprečevati in »pometati« najprej pred lastnim pragom. To je ena od ugotovitev s sestanka o varovanju morja pred onesnaževanjem, ki ga je v Kopru Pripravila Medobčinska gospodarska zbornica. . Poleg turističnih delavcev, inšpektorjev, strokovnjakov - pozna-valcev morja, delavcev komunalnih Podjetij in občinskih skupnosti, sta *e sestanka udeležila tudi Bogomila "titič, predsednica republiškega ko-jniteja za turizem in gostinstvo in /omaž Vuga, predsednik republiš-koga komiteja za varstvo okolja in Urejanje prostora. Slednji je najprej ugotovil, da je do današnjega sestanka prišlo nekaj tednov prepozno. Menil je tudi, da je zdaj jasno, kako nujno bi morali imeti primerno opremljeno in organizirano službo Za varovanje morja, saj vse kaže, da koprski Hidro ni povsem kos tovrstnim pojavom onesnaženja. Bogdan Valentin, predsednik poslovodstva Turistične organizacije Portorož, je predlagal, da bi morali v turističnih krajih hitreje graditi bazene (ponekod jih že tako načrtujejo), vendar je dr. Neda Fanuko povedala, da so opazili cvetenje tudi v nekaterih bazenih (z morsko vodo) po Istri. V laboratoriju Zavoda za socialno medicino in higieno v Kopru so z analizami ugotovili, da je morje, odkar cveti, bakteriološko izredno čisto, oziroma - v njem je izredno malo bakterij, daleč pod siceršnjim poletnim povprečjem... Tomaž Vuga je tudi zavrnil predlog z Obale, da bi bili deležni republiških sredstev iz sklada solidarnosti, saj je trenutno škoda zaradi cvetenja, po njegovem mnenju, zanemarljiva. Menil pa je, da bi morali z ustreznimi načrti in programi, ki bi pomagali varovati morje, kandidirati za pridobitev denarne pomoči pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, na primer, ali pri kateri drugi organizaciji. Inšpektorji naj bi že jeseni namenili več pozornosti vsem organizacijam in temu, kako skrbijo za okolje, oziroma, kako ravnajo s svojimi strupenimi snovmi. Čimprej pa bi na Obali morali dograditi tudi čistilne naprave za kanalizacijski sistem. Samo za dokončanje piranske čistilne naprave bi po junijskih cenah potrebovali tri milijarde dinarjev, v vseh treh obalnih občinah pa najmanj 15 milijard dinarjev. Piransko čistilno napravo so sicer označili kot najpopolnejšo na jugoslovanski strani Jadranskega morja (čeprav je zgrajena v nasprotju z obstoječimi predpisi v Sloveniji in so jo Pirančani poldrugo leto gradili brez ustreznih soglasij, tako rekoč »na črno«). Spet (tako kot že pri vodi; cesti, telefoniji...) se pojavlja vprašanje pomanjkanja pri dograjevanju komunalne infrastrukture. (Urejanje oskrbe z vodo pomeni šele en del komunalnega urejanja. Več vode pomeni tudi več nesnage v morju.) Tomaž Vuga je predlagal uvedbo bistveno višjega prispevka za kanalščino, kot imajo to drugod po svetu. Seveda pa pomeni samo čistilna naprava v piranski občini le »pljunek v morje« in bi se morali zato zaradi varovanja morja čimprej sestati s predstavniki drugih jugoslovanskih republik (predvsem Hrvatske) ter z odgovornimi iz sosednje Italije, od koder prihaja v Jadransko morje tudi največ škodljivih snovi. BORIS ŠULIGOJ Steklarna Hrpelje: donosna le ročna proizvodnja SEŽANA — Kljub temu da se je proizvodnja v hrpeljski steklarni v zadnjem času toliko ustalila, da dohodki zadoščajo za poravnavo tekočih zapadlih obveznosti (pokrita pa je tudi izguba iz preteklih let) sežanski izvršni svet meni, da životarjenje steklarne v sedanji obliki organiziranosti in ob sedanjih delovnih pogojih nima nobenega smisla. Zato vztraja, da ZKPO z vodstvom sozda Astra, bankami in drugimi nadaljuje priprave za prisilno poravnavo, za katero je zadnji narok predviden za začetek oktobra. IS je tudi ugotovil, da niso uspeli poskusi za povezavo hrpeljske steklarne z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami in da je glede na delovne in poslovne rezultate smiselno nadaljevati delo le v ročni proizvodnji. Zato je naložil ZKPO, da o razmerah v kolektivu in pripravah na prisilno poravnavo obvesti vse upnike in pripravi operativne predloge za nadaljevanje proizvodnje v zdravem delu steklarne. Izvršni svet je obravnaval tudi drugo zamudo, ki je nastala pri pripravljanju osnutka lokacijske dokumentacije za avtocesto Razdrto -Fernetiči. Četudi gre pri drugem roku (prvi je bil 8. 8.) le za enodnevno zamudo, je IS ocenil, da si niti izvajalci LN ne bi smeli privoščiti takšnih spodrsljajev. j q Sežanci skušajo izkoristiti obmejno lego občine SEŽANA — Sežanci poskušajo z uvajanjem novih programov in dejavnosti fcimbolje izkoristiti obmejno in tranzitno lego občine. Zato so te dni z novogoriško delovno organizacijo AGEA podpisali pogodbo o izdelavi programa razvojnih možnosti njihovega gospodarstva, ki naj bi prve rešitve ponudil že ob koncu marca prihodnjega leta. Seveda nadaljujejo tudi z usposabljanjem carinske cone, kjer je že na voljo 4 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, pripravljajo pa se na začetek gradnje prvih treh novih obratov, za katere so se že odločili v izolskem Galebu in sežanskima Jadranu ter Kraškem zidarju. Te dni je začela delovati tudi nova sežanska izvozno-uvozna firma Kras Impex, ki bo s široko zunanjetrgovinsko registracijo, 35 zaposlenimi in tozdoma v Sežani ter Zagrebu med drugim poskušala poživiti tudi maloobmejni promet. J. O. Gnusen zločin na otoku Cresu Zvezanega zidarja iz Vidma so živega vrgli v morje šia —- Šele v ponedeljek je pri- če(r( £avnost vest, da so že prejšnji (jjg, eN 25. avgusta, delavci na grad-v rv novega trajektnega pristanišča Up resu> v morju našli truplo 53-let-Za"8 Giovannija Smilovicha. Ni šlo navadno smrt, marveč za gnusen mor, saj je pokojnik imel zavezano hi,V. °krog vratu, roke in noge sta ** zvezani. „ Njegovo izginotje je policiji v ženSiU že Prejšnjo nedeljo prijavila ska, ki je s Smilovichem letovala V ‘nni kraju. j,n a^ey° je vzel v roke reški preis-zaa -i. sodnik Veljko Miškulin, o D , eY* ie bila obveščena tudi Inter-ci n’ G!)dukcija, narejena v bolnišni-k n.Reki, je pokazala, da je bil po-niJtrl vrzen v morje, saj je 25. 1 zaradi utopitve, ^‘ovanni Smilovic Smilovich je bil rojen star?aja 1935 v Momijanu v Istri. S ha« iJe P° vojn> zapustil Istro in se zida ^ V*dmu. p0 poklicu je bil je , • Bil je poročen, a pred leti se Se .°cii. Na Reki vedo povedati, da KVJ» večkrat mudil v Istri ali na veiunersKih otokih. Na Cresu je bil pr . ral- Letos baje kar dvakrat, naj-1 na začetku poletja, v drugo pa od srede avgusta. V neki zasebni hiši je bil skupno z žensko, za katero nismo izvedeli ali je italijanska ali jugoslovanska državljanka. Baje se je v tem kraju v času letovanja družil z drugimi italijanskimi turisti. Najbrž tudi zaradi tega je preiskovalni sodnik Miškulin zaslišal ljudi ne le na otoku Cresu marveč tudi na otoku Pagu. Najbrž zaradi tega je bila za stvar zainteresirana tudi In-' terpol. Italijanska policija bo najbrž morala zaslišati ljudi, italijanske državljane, ki so se s Smilovichem družili v času njegovega letovanja. Odbornik Gonano na Pordenonskem TRST — Deželni odbornik za gradbeništvo Nemo Gonano si je včeraj ogledal področje porde-nonske pokrajine, ki ga je pred desetimi dnevi prizadel močan zračni vrtinec. Gonano se je seznanil s škodo, ki so jo utrpele predvsem stanovanjske gradnje in proizvodni obrati ter podčrtal važnost takojšnjih deželnih posegov. V nedeljo odprli nov večnamenski prostor Gradišče pri Materiji spremenilo videz GRADIŠČE PRI MATERIJI — V ^Gradišču pri Materiji je bila v nedeljo takšna slovesnost, da je gostje, predvsem pa vaščani, ne bodo pozabili. Bil je to enkratni dogodek, na katerega so se vsi mrzlično pripravljali, za katerega uspeh je prispeval skorajda vsak vaščan in ki bo ostal zapisan v zgodovini te vasice, s komaj 180 prebivalci, kot najlepši, najsvetlejši in najpomembnejši dan v vsem povojnem času. , Človek bi res ne verjel, če bi vsega sam na lastne oči ne videl. Še aprila tega leta je bila vas takšna, kakršne so pač vajeni domačini in tisti, ki mimo nje vozijo po glavni cesti od Kozine proti Reki in Opatiji. Maja pa so se vaščani zbrali, sklenili, da si zgradijo novo trgovino, da pravzaprav postavijo večnemenski prostor, v katerem bo še dvorana za razne prireditve in sestanke Krajevne skupnosti, ob stavbi pa športno igrišče in dve lepi balinarski stezi. Ponavadi je tako, da se napravijo načrti, tem sledijo seje za sejo in morda pride tudi do uresničitve ali pa ne. V Gradišču niso nič več govorili, razpravljali. Začeli so z delom in v dobrih treh mesecih postavili novo stavbo, v kateri je lepa trgovina dobro založena z različnim blagom, z lepo dvorano, s športnimi objekti, pa tudi z lepo urejeno okolico, polno cvetja, lepih gredic. To, kar ne bi premogli večji kraji, so zmogli Gradiščani, ki so udarniško opravili vsa gradbena dela, uredili prostore in okolico. Res je, da so jim pomagale delovne organizacije, kot na primer Droga, Piama, elektro Sežana, da jim je denar za trgovino prispevala Preskrba iz Sežane, res pa je, da so se vaščani odrekli dopustom, sobotam in nedeljam, »pljunili« v roke in začeli delati in delati, dokler niso vsega dokončali do nedelje, 28. t. m., ko so ob sežanskem občinskem prazniku in ob navzočnosti številnih uglednih gostov vse te prostore tudi odprli. Lepo vreme je botrovalo prireditvi, ob kateri so se vaščani gostom lahko predstavili z na novo asfaltirano cesto, z urejenim kalom sredi vasi, pa še na svojo starinsko cerkev niso pozabili ter so tudi tu popravili streho, obnovili pod in prebarvali stene. Vas je bila videti kot lepa nevesta sredi sončnega popoldneva, ko je pred novo stavbo stekel bogat in lep program, v katerem so imeli besedo številni gostje - od sežanskega župana Ivana Vodopivca, do republiškega sekretarja za finance Rudija Šepiča pa do domačih govornikov, predstavnikov Krajevne skupnosti, borčevske organizacije itd. Govorom, lepim besedam, predvsem pa številnim pohvalam in priznanjem, ki so jih mnogi ob tej priložnosti prejeli, je nato sledil še kulturni program, v katerem so nastopili pevci iz Divače, domači šolarji in gledališka igralca Milena Godina in Joško Lukeš. Posebno ganljiv je bil trenutek, ko je domačinka Marija Kocijančič odkrila na novi zgradbi plošči v spomin padlim, ki jih je ta majhna vasica dala v boju za svobodo. Med imeni je tudi ime Zore Perello - Godina (njena mati Pavla je bila iz Gradišča in je tu tudi umrla) znane tržaške Slovenke, neustrašne mladinke, ki je dala svoje življenje v boju za sovobodo, proti nacifašizmu. Varstvo te spominske plošče so sprejeli v roke domači mladinci, ki so obljubili, da bodo skrbno čuvali tudi druge objekte, ki naj postanejo središče vsega vaškega življenja. »Udarniki z vznožja Brkinov«, kot jih je imenovala v svojem zapisu kolegica Guzej-Sabadin iz Primorskih novic, si pohvalo resnično zaslužijo. NEVA LUKEŠ Na srečanju dneva Triglavskega narodnega parka Na Logu Svečana zaobljuba: Trenta ne sme izumreti! Srečanju so nastopile tudi kulturne skupine iz treh podtriglavskih občin tnljetiriL°GuU.— B° d° leta 2000 iz ze-vasi jz -f , risanih kar 22 zaselkov in ?0°diln? 01rninske občine? Se bo to res ^Pan . se zaskrbljujoče vprašala y°ra ter „ občine Marjan Kla- ^atja? r-Pobtični in kulturni delavec Pik Dj-, !?ecl' ki je trenutno predsed-PPOelkir« n9*avski narodni park, na Vit J^em rirnrro™ r-»-r«„v, j — Vu Trialam ,drugein srečanju ob dne- TL9a NaSLo^ nvar0Tdie?a parka' m irentarii t . 9U v Trenti pripravili > ' turistično društvo Bovec in DO TNP Bled. Na srečanju, ki je bilo v glavnem namenjeno že dramatični problematiki Doline Trente, se je zbralo okrog 2000 ljudi, med številnimi predstavniki javnega življenja sta bila tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc in predsednik RK ZSMS Jože Školč. Srečanje je sicer potekalo v znamenju dobre volje, ki je vsaj začasno prikrila hude probleme Trente, kot sta njeno stalno propadanje in izseljeva- nje prebivalstva iz tukajšnjih krajev. Naj pri tem dodamo, da je v Trenti še nedavno tega živelo 800, sedaj pa le še 117 ljudi. Izzvenelo pa je tudi kot zaobljuba: »Naj bi bil letošnji dan TNP priložnost, ko naj bi vsi skupaj, vsa Slovenija, sklenili, da je pozabljanja Trente konec«, je med drugim dejal slavnostni govornik Matjaž Kmecl. Z grenkobo je tudi ugotavljal, da je »Trenta slovenska Pepelka: lepotica, pozabljena in zapuščena v pepelu odrinjenosti, odročnosti in zanemarjenosti.« Kmecl se je pri tem odločno zavzel, da mora Trenti pomagati vsa slovenska skupnost in sicer takoj in kolikor kdo zmore, zanjo pa bi morali nameniti tudi del denarja iz obveznosti za nerazvite. Na dramatično stanje je opozoril tudi predsednik tolminske občinske skupščine Marjan Klavora, ki je v pozdravnem govoru med drugim ugotavljal, kako so Tolminci po vojni preveč živeli na obljubah. »Vendar od obljub se ne da živeti - je dodal -; zato smo doživljali največjo migracijo najproduktivnejših kadrov.« Zaključil je z dramatičnim opozorilom: »Tolminska je zaostajala in se praznila, tako da bo do leta 2000 kar 22 zaselkov in vasi brisanih z zemljevida.« Na srečanju so nastopile številne kulturne skupine iz vseh treh podtriglavskih občin, za obiskovalce so bile pripravljene trentarske in bohinjske jedi, razstavljeni pa so bili najznačilnejši obrtni izdelki te prelepe doline, ki se v objemu strmih vršacev vije od izvira Soče pa tja do Bovca. , 42. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM OD 2. DO 11. SEPTEMBRA NA SEJMU V PORDENONU. NOVI PROIZVODI, NOVA TRŽIŠČA, NOVE ZAMISLI. 2.-11. SEPTEMBER 1988 Urnik: ob delavnikih 16.00 - 23.00 sobota in praznik 9.00 - 23.00 Pred drevišnjo sejo devinsko-nabrežinskega občinskega sveta KPI kritična do predlogov odbora glede ureditve Sesljanskega zaliva Komunisti se zavzemajo za turistični razvoj Sesljanskega zaliva, vendar menijo, da je treba zaščititi vse značilnosti kraja, ovrednotiti krajinsko bogastvo ter omogočiti vsem dostop do enega najlepših predelov tržaške pokrajine. Tako so poudarili zastopniki KPI na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali včeraj dopoldne, da bi orisali stališča lastne stranke pred drevišnjo sejo občinskega sveta, na kateri bo v razpravi varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu prav v zvezi s Sesljanskim zalivom. Ob svojih pogledih in stališčih pa so predstavniki KPI želeli tudi zavrniti obtožbo, da skušajo umetno zavirati uresničitev obsežnega Cardarel-lijevega načrta. »KPI ne vodi neke ap-rioristične obstrukcionistične politike,« so podčrtali svetovalca Širca in Depangher ter član gradbene komisije Cuffaro, »pač pa hoče preverjati načrte in njihovo skladnost s cilji, ki jih proglaša podjetnik.« Zaradi tega so komunisti zelo kritični do občinske uprave, kateri očitajo, da popušča pritiskom podjetnika in po nepotrebnem sili k hitrim odločitvam. »Ta naglica,« meni KPI, »je lahko zelo škodljiva, saj bi sprejeli varianto k regulacijskemu načrtu, preden sploh vemo, kakšni so pravzaprav načrti.« Komunisti namreč cenijo okvirni idejni načrt, ki ga je izdelal arhitekt Ren-zo Piano, vendar menijo, da to gradivo ni zadostno, da bi na taki osnovi sprejemali varianto. »Z metodološkega vidika,« je poudaril Cuffaro, »se nam zdi sprejemanje variante nepotrebno. Bolj primerno bi bilo, če bi občinski svet sprejel programski dokument, s katerim bi podprl zamisel o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva, obenem pa nakazal jasne smernice razvoja. Te smernice bi lahko bile v oporo podjetniku in projektantu v njunem nadaljnjem delu.« Ob tem načelnem stališču pa so se predstavniki KPI angažirali s konkretnim delom v občinski gradbeni komisiji, da bi se izognili obtožbi aprioris-tičnega zavlačevanja. Zato so tudi izdelali vrsto amandmajev k predlogu občinske uprave (načrt je uprava v bistvu prepisala po načrtu Cardarelli-ja, polemično obtožuje KPI). Bistvo amandmajev je po besedah predstavnikov KPI sledeče: jamčiti spoštovanje okolja; zagotoviti vsem svoboden dostop do zelenih površin in plaže; preprečiti morebitne spremembe turistič- M- uT ( # .•jy Mapa z razmejitvijo raznih področij v Sesljanskem zalivu. S črko B so označena področja v zalivu, s črko D področja v kamnolomu, črka C pa označuje področje v bližini vile Diana ne namembnosti; doseči, da bodo morebitne spremembe obale temeljile na resnih študijah in poskusih. V ta namen so zahtevali preverjanje razmejitve raznih področij v komprenzoriju ter premik področja BI (zazidljivo območje v zalivu) proti kamnolomu. Omejitev indeksov zazidljivosti v zalivu na 0,40 kubičnih metrov za kvadratni meter površine in 0,45 v kamnolomu (na mapi je označen s črko D), pri ocenjevanju prostornine pa upoštevati tudi podzemske gradnje z izjemo avditorija, kongresne centra in servisnih struktur. V zalivu bi morali dopustiti kvečjemu gradnjo dvonadstropnih poslopij, v kamnolomu pa bi poslopja ne smela seči več kot 5 metrov čez rob. Vse bivalne enote v zalivu ne bi smele imeti več kot 35 kvadratnih metrov površine, poleg tega pa bi si morala občina zagotoviti možnost, da po dogovorjeni ceni odkupi nepremičnine v primeru, da bi sedanji lastnik prodal zasebnikom ali drugi družbi poslopja. KPI zahteva nadalje jamstva glede zelenih površin. Župan Bojan Brezigar pa se je opredelil za varianto, ker je po njegovem mnenju varianta tisto sredstvo, ki daje projektantu smernice za izdelavo končnega načrta. Poleg tega pa je po njegovi oceni postopek za sprejemanje variante zelo dolg in vsaka zamuda bi lahko preprečila uresničitev načrta. Izdelana varianta po Brezigarjevem mnenju v večji meri ščiti okolje, nevarnost špekulacij pa ostaja ista. Uporabnost zaliva pa je za upravo lahko lepredmet posebne konvencije. Stališča KPI in uprave so torej precej narazen. Vprašanje je, ali jih bo mogoče zbližati pred drevišnjo sejo občinskega sveta. Jasno je, da načrta kot je tisti o Sesljanskem zalivu ni mogoče sprejemati s pičlo večino, pač pa je potrebno širše soglasje. Ali to obstaja, bo pokazala današnja seja. Prva skrb spoznavanje narave Tudi biologi so se združili v zadrugo Znano je, da v Trstu nastaja vedno več novih zadrug. Večina od njih nudi bolj običajne storitve, predvsem v zvezi s kmetijstvom ali s trgovskimi posli-; avgustu pa je nastala zadruga, ki v naši deželi nima primere. Imenuje se ECOl; HEMA in se ukvarja z ekološkimi vprašanji, člani pa so vsi mladi biologi. Žele11 smo kaj več zvedeti o tem, zato smo prosili za kratek razgovor predsednika zadruge, dr. Tretiacha. Kako je nastala zamisel o ustanovitvi zadruge biologov? Ta zamisel je nastala, ker smo se zavedali, da bo na tržišču vedno večja potreba po strokovnjakih, ki bi se aktivno ukvarjali z biološkimi raziskavami in ekološkimi vprašanji tudi na zasebni ravni in ne samo na univerzi. Na tržišču deluje preveč ljudi, ki niso pravi izvedenci in ki pri delu upoštevajo le nekatere vidike ekološke problematike. Ni pa pravih izvedencev za botaniko in za preučevanje škode, ki jo onesnaževanje povzroča na rastlinah. Menimo, da smo do; volj pripravljeni, da se lahko spoprimemo s temi vprašanji, saj smo skoraj vS1 doktorirali na odseku za botaniko na Tržaški univerzi. Imamo tudi nekaj članoV; ki bodo kmalu doktorirali, nekaj je geologov, v prihodnje pa bomo skušah sprejeti v zadrugo tudi kemike. Kdaj je začela delovati zadruga? Z delovanjem smo začeli šele pred kratkim, točneje v začetku avgusta. UstanovrU akt bomo uradno podpisali 5. septembra, sedež pa imamo v Ul. Malcanton 30. V začetku smo imeli nekaj problemov, ker nismo bili dovolj vešči na gospodarskem področju, vendar smo težave kmalu premostili. Imeli smo tudi neskon; čne razprave o najboljši pravni ureditvi zadruge, tako da bi ji dali čim hou demokratični ustroj in s tem nudili vsem članom možnost za aktivno vključitev v vse dejavnosti. Menim, da je delo v zadrugah najboljši način, da ljudje res aktivno in odgovorno delajo. Koliko članov šteje zadruga? Skupno nas je do sedaj deset, število članov pa nameravamo povečati, predvsem zato, ker smo ustanovili posebno službo vodičev za izlete v naravo. Predvidevamo, da bo ta služba postala vodilna dejavnost naše zadruge. Člani zadrug6 pa bodo postali le tisti kandidati, ki bodo dokazali odlično pripravo na naravoslovnem področju. Katere so poglavitne dejavnosti vaše zadruge? Ukvarjamo se predvsem z dvema dejavnostima. Ena je, kot smo že omenil1', prirejanje izletov v naravo, in to predvsem v predele Karnijskih alp, za katere menimo, da so med najbolj nedotaknjenimi v naši deželi, kljub temu da so lahk° dostopne turistom. Trije naši člani so se tudi udeležili posebnega tečaja za vodiče izletov v naravo. Na teh ekskurzijah, ki ponavadi potekajo ob sobotah Ki nedeljah, nudimo obiskovalcem informacije o živalih in rastlinah, ki živijo V obiskanih krajih, o ekološkem ravnovesju in o prepoznavi in uporabi zdravilnih želišč. Do sedaj so bili rezultati nekoliko skromni, predvsem zato, ker te dejav; nosti nismo dovolj reklamizirali. Tisti, ki so se udeležili izletov, pa so pokazan veliko navdušenost. Zato smo stopili v stik s krajevnim ustanovami in s turističnimi uradi, da bi nam pomagali posredovati občinstvu naše pobude. Upamo, da bodo tudi šole pokazale zanimanje za naše dejavnosti, kajti pouk prirodopisa j® še preveč teoretski in je treba nemudoma začeti s pravilno ekološko vzgojo. Druga naša dejavnost je raziskovanje onesnaževanja ozračja s pomočjo bio-indikatorjev. Podobne raziskave že izvaja neka zadruga v Venetu z izredno dobrim uspehom. V naši deželi podobnih raziskav še ni bilo. Stopnjo onesnaževanja ozračja so raziskovalci merili z običajnimi opazovalnimi napravami, ki Pa ne dajo jasne slike onesnaževanja na velikih geografskih območjih. Mislimo, da bomo imeli še precej dela predvsem zato, ker bo termoelektrarna pri Tržiču povzročila znatno škodo, zato bomo nudili našo pomoč krajevnim oblastem, ho bodo želele podatke o položaju ozračja. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Imamo veliko načrtov, ki bi jih želeli uresničiti. Naš namen je na prime1 raziskovati območje furlanske občine San Daniele ter poglobiti preučevanje živalskih in rastlinskih vrst ob izlivu Soče, kjer je v načrtu nov naravni parh' Zavedamo se, da je uspeh odvisen od nas samih in od našega odziva na potrebe tržišča. Upamo, da bomo kos tem zahtevam in da bomo tako nudili svoj prispevek k varstvu okolja v naši deželi. §a. Uradno odprtje bo 12. septembra v Kulturnem domu V ponedeljek se začne 24. seminar za šolnike V ponedeljek, 5. septembra, se bo začel 24. seminar za slovenske šolnike, ki poučujejo v tržaški pokrajini. Tradicionalni seminar, ki ga šolsko skrbništvo prireja vsako leto pred začetkom šolskega leta, se bo odvijal po tematskih sklopih in po skupinah za šolnike različnih šolskih stopenj. Seminar se bo zaključil 15. septembra, uradna otvoritev pa bo 12. septembra v Kulturnem domu ob 11. uri. Prvi sklop srečanj je namenjen vzgojiteljem vrtcev. Vzgojitelji bodo delali v dveh skupinah, delo pa bo koordinirala pedagoški svetnik s koprskega Zavoda za vzgojo in izobraževanje Sonja Tasevski. Predavanju profesorja Vlada Rotarja s Pedagoške akademije v Ljubljani, ki bo na učiteljišču Slomšek (ob 8. uri) govoril na temo »Nove interpretacije naturalističnih vsebin v predšolski starosti«, bo v ponedeljek sledila prva skupina, v torek pa druga. Prva skupina bo v sredo imela didaktične vaje v Povirju, druga skupina pa v četrtek v Gračiščah. Tudi osnovnošolski učitelji bodo delali v dveh skupinah, 8. in 9. septembra (od 8. do 13. ure) v Prosvetnem domu oziroma v Finžgarjevem domu na Opčinah. Predavale bodo profesorica Mira Čenčič s Pedagoške akademije v Ljubljani o osnovah didaktičnega načrtovanja, profesorica Urška Morgan iz Ljubljane na temo »Družbenokulturni dejavniki, jezikovni razvoj in šolski uspeh«, profesorica Berta Golob s kranjskega Zavoda za vzgojo in izobraževanje na temo »Kako približati knjigo otroku« ter profesorica Edita Frančeškin iz Kopra s predavanjem »Prilagoditev literarnega teksta za šolsko uporabo«. 12. septembra ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Trstu osrednje predavanje. Slavnostni govornik bo pisatelj in izvedenec za sociologijo kulture Dimitrij Rupel, ki bo spregovoril o kulturnih gibanjih v Sloveniji v letih '80. Ob 11. uri bo slavnostno odprtje. Od 13. do 15. septembra bodo na vrsti predavanja za profesorje nižjih in višjih srednjih šol. Profesorji slovenščine, jezikov, humanističnih ved in umetnostne vzgoje bodo imeli predavanja 13. in 14. septembra od 8. do 13. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Na temo »Postmodernizem v literaturi, likovni umetnosti in arhitekturi« bodo predavali ustvarjalci in kritiki Andrej Medved, Aleš Debeljak in Aleš Vodopivec, profesorica Marija Gabrijelčič iz Pedagoške posvetovalnice v Novem mestu pa bo govorila o učenju na podlagi konceptualnih vzorcev. Zadnji delovni srečanji bosta 14. in 15. septembra (od 8. do 13. ure) za profesorje znanstvenih in tehniških predmetov. 14. septembra bo v Prosvetnem domu na Opčinah predaval magister Edvard Kobal s fakultete za prirodoslovne vede in tehnologijo v Ljubljani na temo »Učenec kot raziskovalec svojega okolja«. Sodelovala bo profesorica Marinka Pertot z zavoda Žiga Zois. Naslednji dan bo srečanje na poklicnem zavodu Jožef Stefan, lekcijo z računalnikom pa bo vodil profesor Tomaž Škulj z ljubljanskega Zavoda za vzgojo in izobraževanje ŠR Slovenije. Novembra razstava antikvariata Že tradicionalna prodajna razstava antikvariata bo v kongresnem centru Pomorske postaje od 9. do 14. novembra. Sporočilo 0 tem je objavila družba Promo-Tri-este, ki si je ob sodelovanju Tržaške trgovinske zbornice prevzela nalogo, da letos organizira t° dokaj priljubljeno manifestacijo' ki bi ji drugače grozila ukinitev. Zaradi raznih organizacijskih id finančnih težav so namreč razstavo najprej odložili, potem pa je kazalo celo, da jo bodo dokončno odpovedali. Sedaj je ta nevarnost mimo: med drugim se je doslel prijavilo že več kot petdeset raz-stavljalcev z vse Italije, tako da organizatorji napovedujejo še bogatejšo izdajo razstave kot v preh šnjih letih. ilimoma- kristal - porcelan OPČINE — Narodna ul. 44 — Tel. 040/213124 VABI v soboto, 3. septembra, ob 18.30 vse svoje stranke, prijatelje in ljubitelje porcelana na predstavitev NOVEGA ODDELKA ROYAL COPENHAGEN PORCELAIN \s . • v • . • \/ \s Se nove možnosti za nase pristanišče Tudi o Trstu na celovškem sejmu Tudi o tržaškem pristanišču bo govor na 37. celovškem lesnem sejmu, ki bo od 7. do 11. septembra v glavnem mestu Koroške. Na tem sejmu bodo predstavili tudi kapacitete pristanišč Tržič in Porto Nogaro, govorili pa bodo tudi o drugih možnostih sodelovanja med poslovnimi ljudmi naše dežele ter Avstrije. Celovški lesni velesejem, ki je od lani samostojen, ločen od splošnega celovškega sejma, so včeraj predstavili na Tržaški pomorski postaji. Novinarjem in poslovnim ljudem so ga predstavili ravnatelj Tržaškega pristanišča dr. Luigi Rosselli, direktor sejma dr. Hans-Jdrg Pawlik in poddi-rektor dr. Gerhard Leitner. Podrobno so obrazložili to pomembno sejemsko prireditev, na kateri bo letos sodelovalo 256 razstavljalcev iz Avstrije ter 75 iz drugih držav. Pričakujejo veliko število obiskovalcev, med temi več kot 25.000 poslovnih ljudi. Včerajšnja predstavitev Celovškega sejma v Trstu (Foto MagaR Dokaj nepričakovana poteza pokrajinskega tajnika Liste za Trst Tržaški župan Staffieri odstopil Ne bomo ga pogrešali! Tržaški župan Giulio Staffieri je °rej vendarle odstopil. Z upravnega Pnzorišča odhaja človek, ki ga Slo-enci v Italiji gotovo ne bomo po-afesali, prav nasprotno, saj se je v Veh letih, ki jih je presedel na žu-Panskem mestu, izkazal kot skrajno acionalistično obarvan človek in P°‘itik. Tudi na včerajšnji tiskovni °nferenci se je spet javno pohvalil, a je preprečil uveljavitev dvojezič-n°sti, ki zanj očitno pomeni pravič- 0 zakonsko normo za zaščito sionske narodnostne skupnosti, svoja skrajno omejevalna in nazadnjaška stališča do manjšinskega Prašanja je jasno izkazal s konkret-•tni dejstvi in posegi. Spomnimo se P govega novoletnega govora v ^.0s*ettijevem gledališču, ko je brez on na iez'ku povedal, da se po nje-a venj v Rossettijevi domovini go-°n le italijansko (dobesedno: nella tai-*3 d® Rossetti no se parla che ‘ran), v neki krajevni publikaciji as je zmerja[ za "s'ciave" in se za U nr sploh opravičil. Še po nedavnih Pravnih volitvah je lastnoročno za-. n}l slovenske dopisnice občanov elanov Koordinacijskega združe-)a kraških vasi, ki so se pritožili P. °tr gradnji sinhrotrona pri Bazovi-j .ln istočasno skoraj ukazal ravna-s] -6!11 občinskih izpostav, naj ne po-**]ejo več v slovenščini, im **** torei župan mesta, ki se j® za odprto, za stičišče narodov, tud*V *n *iuitur' za nekatere pa je v * zibeljka strpnosti in sporazume-vse1j*- Staffieri je s svojim početjem Nie *° brez nadaljnjega demantiral. let 5°vi predhodniki, ki so se od za t 78’ P° volilnemu vzponu Liste se n-rst’ vrstili na županskem mestu, Slo 1S° izkazali kot veliki prijatelji Da Vencev- Prav nasprotno. Ohranili so le nekaj stila in kanček diplo-. 3cije, vsaj v izražanju in v javnih r Političnih nastopih. Staffieri pa 1 bil sposoben niti tega, zato po- .avljamo, da ga res ne bomo pogrešali. S. T. Tržaški župan Giulio Staffieri je včeraj odstopil. V zgodnjih jutranjih urah je svoj odstop sporočil občinskim odbornikom, ki so se zbrali na izredni seji, nato je obiskal načelnike vseh občinskih uradov in oddelkov, nekaj pred poldne pa je pismo, v katerem napoveduje odstop, uradno izročil občinskemu tajniku. Takoj zatem je Staffieri, ki je tudi politični tajnik Liste za Trst, sklical novinarje, jim podal obračun svojega dela in utemeljil svojo nepričakovano odločitev. Od danes je Staffieri, kot je sam na včerajšnji tiskovni konferenci večkrat poudaril, samo sekretar melonarskega gibanja, saj je že včeraj popoldne vse upravne posle formalno predal socialističnemu podžupanu Segheneju, ki torej od sedaj naprej "de faeto" vodi tržaško občinsko upravo. Staffieri bo do izvolitve novega župana izvrševal zgolj reprezentančne funkcije. Županov odstop je močno presenetil krajevne politične kroge in tudi stranke nekdanje občinske in pokrajinske koalicije, ki so v teh dneh angažirane pri pogajanjih za oblikovanje novih uprav. S to potezo, kot jasno dokazuje tudi način, kako jo je predstavil javnosti, je Staffieri hotel dokazati mestu, "da LpT ni vezana na stolčke in na oblast" ter da si prizadeva za takojšnje razčiščenje med strankami bivše večine. V bistvu pa je hotel prehiteti nekdanje zaveznike, ki se bodo prav danes verjetno zbrali na kolegial-nem sestanku ter istočasno spet vrniti Listi kanček ugleda, ki ga je dokončno izgubila na nedavni katastrofalni volilni preizkušnji. Tiskovna konferenca, ki se je odvijala v novem občinskem press centru na Trgu Unita, je praktično izzvenela kot slavospev dveletnega županovega dela. Staffieri je v uvodnem poročilu na dolgo in na široko govoril o opravljenem delu, manj pozornosti pa je posvetil temu, kar občinska uprava ni naredila. Govoril je tako o zapletenih odnosih z deželno in državno vlado, o kočljivem vprašanju parkirišč, o kulturi in gledališčih ter o oskrbi ostarelih in onemoglih. Kot enega glavnih sklepov občinskega odbora je omenil sinhrotron, govoril pa je tudi o krizni situaciji tržaških obratov z državno soudeležbo in ostro obsodil nedavni sklep družbe Finsi-der, ki je postavila na dražbo ške- Giulio Staffieri denjsko železarno. Pri tem je namenil nekaj kritičnih puščic na račun Krščanske demokracije, kije po njegovem doslej naredila premalo za premostitev teh težav. Med uspehe uprave je uvrstil zakon o bencinu po znižani ceni, med neuspehe pa nerešeno problematiko čistilnice Aguila. Staffieri je govoril tudi o slovenski manjšini. Dejal je, da si šteje za uspeh dejstvo, da je "zajezil skrivno prodirajoči bilingvizem" ter da je v svojem dveletnem mandatu vseskozi obsojal tiste sile, "ki štrumentali-zirajo slovensko manjšino, ki je vedno v sožitju z večino delila usodo tržaškega mesta". Voditelj LpT je novinarjem tudi sporočil, da je pred kratkim uradno povabil predsednika republike Cossigo, da ob 70-let-nici zmage v prvi svetovni vojni obišče bazovsko fojbo ter ga pozval, "naj ne razočara pričakovanja istrskih in dalmatinskih bratov". Staffieri je tudi izrazil željo, da se bo v bližnji bodočnosti tudi jugoslovanski predsednik, podobno kot Willy Brandt v Auschwitzu, poklonil žrtvam fojbe. Staffieri, ki dobro ve, da tržaški župan ne bo več melonar, je nato napovedal, da se bo sedaj v celoti posvetil političnemu delu v LpT in posebno pogajanjem za oblikovanje novih uprav. Sinoči je že sklical vodstvo melonarskega gibanja, ki se bo v soboto zvečer zbralo na skupščini ter tako dokočno razodelo svoje politične karte. Položaj v LpT je trenutno precej nejasen, čeprav kaže, da se bo gibanje na koncu opredelilo za sodelovanje v novi pokrajinski in občinski upravi, čeprav se nekateri, ki pa so za sedaj v manjšini, ogrevajo za opozicijo. Kot že omenjeno, je županov odstopil marsikoga presenetil in zato ni jasno, ali bo ta poteza pospešila ali še dodatno zapletla pogajanja med strankami, ki doživljajo delikatne trenutke. Krščanska demokracija je kot stranka relativne večine povabila PSI, PRI, PLI, PSDI, LpT in SSk na skupni sestanek, do katerega bi moralo priti danes. Pogojnik je obvezen, ker ni še jasno, ali bo do srečanja sploh prišlo. Lista pravzaprav nima jasnega mandata za nadaljevanje pogajanj, Slovenska skupnost pa je že napovedala, da se tega načrtovanega kolegialnega srečanja ne bo udeležila. V pismu Krščanski demokraciji, ki je bilo poslano v vednost tudi socialistom, stranka lipove vejice utemeljuje to svoje zadržanje navezujoč se na nekatere polemike o političnem položaju v devinsko-nabre-žinski občini. Polemiko je sprožil pokrajinski tajnik PSI Agnelli, ki je nekajkrat javno podčrtal, da socialisti ne marajo SSk v novih tržaških upravah, "dokler ne bo SSk spoštovala sprejetih političnih in upravnih sporazumov v devinsko-nabrežinski občini". Očitno se je Agnelli nanašal na znano štafeto Brezigar - Cal-di, tudi zato, ker so v Nabrežini že nekaj časa v teku uradna pogajanja med KD, SSk in PSI za vstop socialistov v večinsko koalicijo. To piše tudi v pismu pokrajinskega vodstva SSk, po mnenju katerega ne gre mešati položaja na tržaški Občini z nabrežinsko situacijo. SSk je vsekakor pripravljena na takojšnje razšči-čenje in podčrtuje pripravljenost za sodelovanje v novem tržaškem pokrajinskem in občinskem odboru. Tržaški pokrajinski svet je kot znano sklican za ponedeljek, 5. septembra, občinska skupščina pa se bo sesestala v petek, 9. septembra. SANDOR TENCE Objavljene lestvice suplentov Šolsko skrbništvo sporoča, da so na njegovem sedežu, na liceju France Prešeren in na vseh šolah, kjer so sedeži šolskih okrajev, objavljene dokončno izčrpane pokrajinske lestvice, pokrajinske lestvice suplentov in posebni dodatni seznami tistih, ki niso dokončali univerze ali ki imajo samo višješolsko diplomo in bi želeli dobiti imenovanje za poučevanje na nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v šolskem letu 1988/89. Na Proseku praznovanje Matere božje Proseška župnijska skupnost bo tudi letos priredila tradicionalno trid-nevnico in procesijo ob prazniku Matere božje, ki je 8. septembra. Tridnev-nica se bo pričela danes ob 20. uri z mašo, maši pa bosta tudi v petek in soboto zvečer. Vse tri večere bo verski obred vodil diakon Marjan Čuden iz Ljubljane. Po petkovi maši bo pred župniščem celovečerni koncert godbe na pihala s Proseka, ki jo vodi kapelnik Slavko Luxa, sobotno mašo pa bo s petjem in igranjem kitare spremljal dekliški zborček s Proseka. Praznovanje bo doseglo vrhunec z nedeljsko procesijo. Po maši, ki bo ob 16. uri, bodo dekleta, oblečena v tradicionalne bele kikle, nesla Marijin kip po vaških ulicah, spremljali pa jih bodo skavti. Župnijska skupnost vabi ženske in dekleta, naj se udeležijo procesije v narodnih nošah. Praznik komunističnega tiska pri Ferdinandeu Danes se bo končal preznik komunističnega glasila TUnita v miljskem portiču, hkrati pa se bo začel praznik komunističnega tiska pri Ferdinandeu. V Miljah bodo ob 18. uri še zadnjič odprli gastronomske kioske, po 20.30 pa bodo predvajali lahko glasbo. Praznik pri Ferdinandeu, ki ga prirejata sekciji KPI od Sv. Alojzija in iz Rocola, bo ob 19.30 odprl nastop glasbenega sestava Barbanera, ob 20.30 pa bo na vrsti srečanje z novoizvoljenimi rajonskimi svetovalci, ki bodo predstavili program svojega dela. Posebej bo poskrbljeno za mlade z video predstavami, diskoteko in koktejli. Jutri ob 20. uri bo pri Ferdinandeu nastopila skupina Muggia Jazz Band, ob 22. uri pa je na sporedu predvajanje dokumentarnega filma o Mehiki in Gvatemali. Pred zapadlostjo odloka o omejitvi hitrosti Predlogi sindikatov za varnost na cestah tor 0^ein*ke 0 omejitvi hitrosti na avbo ^St,ah ,se deset dni pred zapadlos-stn ta^° imenovanega "odloka Ferri" Pre i U^eia V "obveščenih krogih" bori ^uj® mnenje, da dekreta ne 0 Podaljšali, tudi glede na delje-),0j.rni|®rija znotraj same vlade. Med j^. 1 ali manj strokovnimi polemika-trejPa si utira pot tudi zavest, da bo sp3.7~ mimo omejitve hitrosti — va Zlt;i učinkovite ukrepe za večjo °st na cestah. Predlogov tu ne L-csLciii. rieuioguv iu ne skib P° zgledu drugih evrop- lu nai av' sai Italija na tem področ-haib l- n° za°staja za drugimi, kot c)Q p ij . zgovorno dokazuje dejstvo, ka j ^lanskega prometnega zakoni-Bvr 6 Vec*no niso uskladili z določili °Pske gospodarske skupnosti, želu ^kati se je včeraj oglasilo de-ki m aainištvo sindikata FILT-CGIL, fer: eu drugim zastopa poklicne šo-cev ife Pravi tisto kategorijo delav-va ' je za probleme prometa in ran p1 na cestah najbolj zainteresi-bga' iuLT-CGIL torej meni, da je rez,.pnana poletna omejitev hitrosti trebfltan,;? vrste faktorjev, ki jih je dekr Primerno upoštevati. Ferrijev Polet -J6 k>il sicer, vsaj za obdobje hajve* Počitnic, ko je na cestah Pa npC l3rometa, utemeljen, nikakor tpeta P.orueni rešitve problemov pro-tudi s** Se-ljk1 je treba lotiti globalno ki 0a .stališča prometnega zakonika, obj, 1? treba čim prej obnoviti, tudi Po °S-tevaniu določil E G S. potr*^** sindikata je torej nujno no Pripraviti ukrep splošnega MaCai. \U 18 vnukov in 23 pravnukov. razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letn 1988/89 tečaje za dodeljene prodaji - 2. letnik (1000 ur), za personal computing (80 ur), angleščine (120 ur), za vodiln0 osebje v podjetjih (30 ur), za analizo finančnega upravljanja (80 ur) in iz kletarstva (30 ur). Vpisovanje in podrobnejš® informacije do 23. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen ob sobotah od 10. do U ure. Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo do 6. septembra prijaviti na obrazcih, ki so na razpolago na občinah, zaloge vina in vinskih proizvodov. Stanje mora izražati količino vina in vinskih proizvodov na dan 31. avgusta. Kmečka zveza obvešča upokojence, da izpolnjuje obrazce, ki jih zavod za socialno skrbstvo INPS pošilja za ugotavljam® dohodkov. Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da zaradi ovir tehničnega značaj bo izlet na Pokljuko v nedeljo, 4. septembra. Odhod ob 6. uri s Travnika z naslednjimi postanki: Gorica - pred g°s' tilno Primožič, Pevma - pred spomenikom, Oslavje - pred kostnico, Podgora' pred spomenikom in Sovodnje - Pre cerkvijo. Glasbena matica sporoča, da je vPis0j vanje v šolo od 1. 9. do 14. 9. 1988 (® ponedeljka do petka) na sedežu v t) _ Croce 3, od 10. do 12. ure ter od 14-16. ure. r Prijave veljajo za glasbeni pouk v ^ v rici. Datum prijav h glasbenemu pouku podružnicah, bodo sporočili naknadno. kino Gorica CORSO 19.00-22.00 »Lmsostenibile 1®9' gerezza delPessere«. Prepovedan m dini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Chi protegge il t®stl' mone«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sex trophy«- Pre' povedan mladini pod 18. letom. Krmin LETNI KINO 20.30 »Peter Pan«. Walt Disney. Nova Gorica b SOČA 18.30 »Izkušnje ljubke vdove«,® 20.30 Pulj po Pulju "88 »Za zdaj m dobrega naslova«. nota DESKLE Zaprto. Jutri ob 19.30 »Deki iz San Tropea«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Provvidenti - Travnik 34 - tel. o DEŽURNA LEKARNA V TRŽ;IČUtel. Sant'Antonio - Ul. Romana 14/ 40497. Danes začetek jzzivalnega Štatenberga Danes se v gradiču na obronkih Haloz, nedaleč od Poljčan na Štajerskem, odpira že tradicionalno poglavje slovenskega kulturnega prostora — Štaten-berško srečanje. Letos je to srebanje pisateljev jubilejno (petin-uvajseto po vrsti) in kot vsak jubilej še toliko bolj svečano. Ob ‘aki obletnici pa je bilo treba narediti še vsebinski premik. Ta le v rokah Petra Božiča, ki bo srečanje vodil in je izbral tudi jematiko, ki ne bo prodirala to-uko v politiko, zgodovino in družbeno kritiko kot doslej, tem-Ve£ se bo lotevala problemov literature in kulture nasploh. Tako bo danes ob svečanem Začetku v ognju obravnava na lemo Kultura in gospodarstvo. Slovenske pisatelje in založnike bo z uvodnim referatom izzval direktor Studia marketing Jer-bej Repovš. Zagovarjal bo tezo, da so knjige in druge kulturne dobrine potrošno blago in kot take podvržene zakonom bla-9°vne menjave. Slovenske založbe pa da dejansko delujejo Popolnoma mimo marketinških Principov. Skratka, izzivalen za-rotek, ki bo najbrž povod živahni razpravi in bo ponujal zani-njiva izhodišča in pripombe. Glede tega bo zanimivo slišati, baj bo predlagal predsednik DSP Rmji Šeligo v zvezi z uspešnejšim povezovanjem gospodarskih organizacij z založbami in drugimi kulturnimi institucijami. Od jutri pa do sobote bo razprava na temo Provinca in literatura. Peter Božič je povabil k sodelovanju esejiste mlajše generacije. Svoje referate bodo n>ed drugim prebrali Andrej "latnik, Marko Crnkovič, Luka ^ovak in Jani Virk, slišal se bo 91as iz zamejstva (Janez Povše ,n še kdo), tako da se obeta živa n Polemična diskusija o zastav-‘leni tematiki. nJdatenberg pa ni samo priložil st 2a razčiščevanje pojmov med . genskimi intelektualci. Kot obi-aJno bo ponudil tudi literarne astope in družabna srečanja. V angleščini napisana knjiga goriškega rojaka Silva Devetaka 0 enakopravnosti narodov in narodnosti v SFRJ Silvo Devetak, magister prava, je goriški rojak (1938). Po diplomi na ljubljanski univerzi se je odločil za poklicno politično delo (predvsem na področju mednarodne dejavnosti Slovenije in Jugoslavije). Več let je deloval v jugoslovanski diplomaciji, zadnja leta vodi ljubljanski Inštitut za narodnostna vprašanja. Devetakovo teoretično in raziskovalno delo je osredotočeno na probleme mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. O tem je napisal serijo člankov, opravil vrsto predavanj in referatov v Jugoslaviji ter drugod po svetu. Organiziral je več strokovnih srečanj o teoretičnih in praktičnih problemih sožitja različnih jugoslovanskih narodov, narodnosti in manjšin. Tudi ustanova, ki jo vodi, preusmerja svojo izhodiščno naravnanost (predvsem problematike slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem) k splošnejšemu in teoretičnejšemu proučevanju narodnostnega vprašanja. Pred kratkim je izšla pri dunajski založbi Brau-miiller Devetakova knjiga The equality of nations and nationalities in Vugoslavia. Knjiga je pisana v angleščini, obsega skoraj 140 strani in prinaša 13 razprav, ki so pravzaprav referati, prebrani na raznih jugoslovanskih in srečanjih v tujini. Knjiga ima poleg avtorjevega, še uvod dunajskega poznavalca narodnostnega vprašanja Theodorja Veiterja in jugoslovanskega politika Antona Vratuše, zaključni del knjige pa predstavlja izbor Devetakove bibliografije (1979-1988). Čeravno so Devetakovi posegi časovno različno nastajali, pa vendar zbrani v knjigi delujejo kot celota, ki jo pa segmentira pet poglavij. V njih najprej razgrinja splošno problematiko razmerja med narodi in narodnostmi (na primer samoupravljanje kot temelj urejanja odnosov), govori o institucijah, ki skr-be za uravnavanje sožitja (zakonodaja, organi njenega izvajanja itd.), posebno pozornost poklanja slovenskim razmeram. Mednacionalni odnosi v Jugoslaviji imajo seveda tudi mednarodne razsežnosti, o teh govori tretje poglavje, naslednje pa o razvoju in bodočnosti. Devetakova knjiga je namenjena neslovenskemu bralstvu in poznavalstvu. Razgrinja jugoslovanski model reševanja zapletenega sožitja med različnimi narodi in narodnostmi v državni skupnosti, ki je že od svojega ponovnega nastanka dalje postavljala ves kompleks tega vprašanja v temelje svojega obstoja in razvoja. Ni dvoma, da je Jugoslavija v teh pogledih veljala za uspešen vzorec. In vendar prav sedanja jugoslovanska kriza, ki prinaša v posamezne dele Jugoslavije tudi spoznanja o bistvu demokracije, preočitno kaže, kako težko se teoretični model spopada s hegemonizmom, z zastrtostjo pogledov na resničnost in brezvoljnostjo, da bi se storila prepot- rebna radikalizacija pri spreminjanju obstoječega. Devetakove razprave seveda kažejo tudi v to smer, saj ima knjiga podnaslov Uspehi in dileme. In vendar doživlja Jugoslavija veliko krizo svojega notranjega razvoja, žitja ih sožitja. Sedanji čas preočitno piše novo poglavje v razmerju narod : narodnost z vsemi njegovimi mednarodnimi razsežnostmi. Zdi se, da postaja Jugoslavija zopet vzorec za svet, kako ni mogoče s teoretičnimi postavkami in besedičenjem na sestankih različnih nivojev reševati tistih temeljev obstoja, na katerih je zasnovano tudi uresničevanje civilizacijskega razmerja med narodi in narodnostmi in manjšinami. Ni nobenega dvoma, da je rešitev jugoslovanskih notranjih odnosov položena v splet gospodarskega razvoja, zasnovanega na izkušnjah sodobnega sveta. Ta izkušnja pa gotovo potrjuje pravico do izbire, ki je lahko le samoupravna in spontana in ki upošteva zgodovinske, jezikovne in civilizacijske značilnosti vsakega posameznega udeleženca sožitja. Prav tem izhodiščem pa preočitno nasprotuje sedanji razvoj dogodkov v nekaterih delih jugoslovanske države. Demagogija, populizem, hedonizem in gospodarski iracionalizem nikakor ne vodijo v civilno družbo, ta pa je tudi edini garant za različna sožitja in alternative. BRANKO MARUŠIČ Emerik Bernard v ljubljanski Moderni galeriji Uporno iskanje pravega izraza Moderna galerija v Ljubljani je pretežni del poletne sezone v delu svojih prostorov gostila pregledno razstavo del slikarja Emerika Bernarda. Na iztekajoči se razstavi sta predstavljeni dve desetletji slikarskih stvaritev in iskanj lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada, ki zadnja tri leta deluje kot docent za risanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Ena bistvenih razpoznavnih značilnosti predstavljenega opusa, znotraj katerega je mogoče razločiti tri poglavitne Bernardove faze, je svojevrstni koncept sestavljenosti in sestavljivosti likovnih rešitev tega avtorja. Kakorkoli ga je že gnalo v pripoved in izpoved, se slikar z najrazličnejšimi sredstvi in prijemi vendarle ne oddalji od kolažnega principa v svojem ustvarjanju. Še najbolj očitno to potrjujejo slike - kolaži - asemblaži z začetka sedemdesetih let, pri katerih je slikar motive »montiral« iz odpadlih in odsluženih predmetov, plastične embalaže in podobnega. To je nedvomno nastajalo po vzoru dogajanja v evropski in svetovni umetnosti šestdesetih let. Močno zanimanje za asemblažno in kolažno tehniko je nastopilo po razstavi The Art of Assemblage, ki jo je leta 1961 pripravil newyorški Muzej moderne umetnosti. Takratni premik v razmišljanju umetnikov o načinu drugačnega funkcioniranja predmetov in materialov in o njihovem vklapljanju v nove pomenske in formalne zveze je torej mečno vplival na Bernardovo ustvarjanje. Skoraj usodno ga je usmeril v koncept, ki pa ga je slikar iz obdobja v obdobje bogato plemenitil z lastnimi spoznanji in ga vodil v vse bolj opredeljeno in definirano slikarsko govorico. Pravzaprav je Bernardove kvalitete očitneje začel razgrinjati novejši čas, saj na njegove ne-lepotne kolažne kompozicije sedemdesetih let ni bilo ustreznega odziva. Sedaj, ko lahko ocenimo kontinuiranost slikarjevega razvoja in umetniških načel, za nekatera dela že iz blage časovne odmaknjenosti, je postalo jasno, kako temeljito in dosledno je Bernard »kalil« svoje slikarsko izražanje, kako je kljuboval času in okolju ter uporno iskal pot za izčišče-nje likovnih vprašanj, ki so ga burila in se jih je vedno znova vneto loteval, da bi odkril možnosti za popolno uveljavitev vsega, kar je tako vneto zastopal. Obdobje že bolj izrazitih barv in abstraktne problematike, ki je pri njem nastopilo v drugi polovici sedemdesetih let, je sprožilo pomemben premik k večji odprtosti - temu logično je sledil naslon na figuraliko in krajino. Bernard je z najnovejšimi slikami odprtega kolorita, razgibanih kompozicij in prostorskih razčlemb utemeljil v bistvu poetično slikarstvo, ki ga predvsem občutimo kot sintezo vseh njegovih spoznanj in hotenj. IZTOK PREMROV Slovenski oktet tudi po Primorski Slovenski oktet je preteklo sezono zaključil z zelo uspelima koncertoma v Dubrovniku in na Ohridu, novo sezono pa je pričel s koncerti v Rogaški Slatini, kjer na podlagi vabila zdravilišča nastopa vsako leto ter v Opatiji in Lovra-nu. Reprezentativni slovenski ansambel pa čaka že v septembru kar nekaj nastopov. Najprej bodo pevci nastopili v cerkvi v Braslovčah z organistom Hubertom Bergantom, nato v cerkvi (tudi z Bergantom) v Gočah pri Vipavi, v viteški dvorani v Slovenski Bistrici itd. Serijo nastopov po Sloveniji bo zaključil 21. septembra koncert z Nicolaiem Geddo v okviru evropskega glasbenega festivala Sagra musicale umbra v Perugii. Potem pa se bodo člani Slovenskega okteta podali na že običajne turneje po svetu in Jugoslaviji. Odprtje Tiepolove razstave in nagrade znanim umetnikom Tiepolova freska, ki jo hranijo v WUrzburgu Setter.narho Bertolucci, Emanuela Bas-Sem ln Feliciano Benvenuti bodo 10. bili em^ra v Miranu pri Benetkah do-boj ^Srado »San Giovanni«, ki jo tev ° e*os Podelili že v četrto. Podeli-no nna9rade bo sovpadala s pomemb-0dDrtlret^tv^° v tem kraju, in sicer z siSm ^em razstave »I Tiepolo, virtuo-čail 2.6 honia«, ki jo je pripravil Gori-Iec h ari° Succi, zelo dober poznava-Sucrj6116^6.^3 sbkarstva 18. stoletja. Uinetrcu Prrredil že več razstav del 9°riški iz tiste9a časa' najprej v fiŠkpTn Attems, zatem pa na go- skih soh9raduU' Letos poleti v graj" “Canr-°anaa v Gorici odprta razstava fvlir- *ccj . veneti del Settecento«. V vili nUu ^er 50 za priložnost obno-kjer Z' ^ere stare prostore, v kraju dan ° imeli poletno rezi- katerih °d°.ta dan odprli razstavo ne-žine Tiep^^nih del pripadnikov dru- fermi^*ranu' majhnem kraju na Terra-Č-isto’ S° letos imeli že več prireditev, hakai aPraviteno si hočejo pridobiti °biskn, 1 ' in seveda tndi turistov ter Znanp na cev' ki sodijo v veliko bolj ^Benetke. dve an bodo torej v tem^craju imeli razstav membni prireditvi: otvoritev ?Varini-18. septembra v obnostl bomo še javili. Sto družin na Nanos poS. V nedeljo bo v organizaciji P tojna že tradicionalni pohod jeto žin na Nanos", ki se ga ^s^_ietnilc* udeležujejo tudi člani SPDT. ^ar- bodo ob odhodu prejeli P®5®. več- tončke s p#trdilom o udeležbi, seb- kratno udeležbo pa podeljujejo k ^ ne značke. Tudi tokrat bo P°j,yza za' nostnega dela poskrbljeno tu bavo. tegral iz Ljubljane bo letos 16" -. na Integralov! k Sokol, ki so se že drugo leto So?p.red pridružile borovkam v okviru Bon „ deiovanja med društvoma. Ostale Van?Ve ®kiPe Pa bodo letos s pripra-ap začele prihodnji teden. . Priprave v Škofji Loki so minile po dobro ustaljenih tirnicah in so vses-t ansko uspele, letos pa jih je od četr-.a do nedelje obogatila še prisotnost obeh .. mladinskih reprezentanc Slove-ji® pod vodstvom trenerjev Viktorja ev®ia in Štefana Udriha. Borova oh ^ska ženska vrsta je tako v letos t *ovliem zasedbi odigrala kakovos-sln trob°i 2 A in B vrsto najboljših hijenskih mladink (z boljšimi je izgu-a' drugo ekipo pa je premagala, v Pri sre®anjih pa je glede na stopnjo Pravljenosti in glede na intenziv-dob Vadbe na splošno zapustila zelo je nastopil v sledeči (nepopolni) dal-Vi: hlacinovi, Maver, Foraus, Vi-P d Knez, Vitez, Brazzani, Superina, rbec. Visentin. tji Najmlajše udeleženke priprav, čla-Pri'6 ek*Pe under 14, pa so odigrale lateljako tekmo s kadetinjami do-Prin^SJa društva iz Škofje Loke in pre-pr.ct]ivo zmagale s 3:0. Med samimi v Pravami so marljivo in ambiciozno (jjj,1 e' pokazale lep napredek in spet v«-923!®, da se razvijajo v res obeta- 1 r°d igralk. Bregovi nogometaši intenzivno trenirajo Letos dokaj okrepljeni Na dolinskemu pravokotniku je že od srede, 17. t. m., vse živo. V polnem teku so namreč priprave Bregove članske ekipe (ki bo nastopala v 3. amaterski ligi), s katero trenira tudi skupina mladincev. Treninge nadzoruje novi trener Gi-prgio Primi (prej je vodil ekipo under 18 pri Ponziani), ki je nadomestil lanskoletnega trenerja Ivana Horjaka. Treningov se udeležuje povprečno nad 20 nogometašev, med katerimi je precej novih. Od tržaške Olimpie je tako prišel D' Agostino, ki bi moral opravljati vlogo režiserja. Sodelovanje s tržaškim društvom Costalunga je omogočilo prihod napadalca Zacchigne ter Pečarja in Chicca, ki bosta igrala nekje na sredini igrišča. Ekipo sta zapustila Keleme-nich in vratar Nevio Hrvatin. Le -tega bosta morala v vratih nadomestiti Eugenio Petronio (ki se vrača iz enoletnega posojila pri Costalungi) in Maurizio Suraci, katerega oče Bruno bo skrbel prav za pripravo vratarjev. H Costalungi je, po drugi strani, pre- stopil Miloš Tul. V teku prvenstva pa bodo ekipo zapustili, zaradi vojaških obveznosti, tudi nekateri mladinci (Di-minich, Kerstich, Giuressi), ki so že lani uspešno nastopali s člansko vrsto. Z ekipo trenira tudi Alan Švara. Vse bolj se medtem govori tudi o povratku bivšega stebra Peroše. Treningi potekajo zelo intenzivno in sicer vsak dan ter tudi ob nedeljah zjutraj. Prvi teden priprav so posvetili nabiranju kondicije s tekom po dolinski gmajni, medtem ko sedaj že vadijo z žogo. Zgleda, da se je med starejšimi in mlajšimi nogometaši ter med novimi prišleci ustvarilo dobro prijateljsko vzdušje, kar samo olajšuje delo novemu trenerju. Ekipa bi morala biti, zlasti v luči številnih okrepitev, precej solidna, tako da pri društvu računajo na dobro uvrstitev in, v tihem, tudi na napredovanje, ki ni lani skoraj za las uspelo. WALTER KOREN Na sliki (foto Magajna): v okviru priprav so Brežani odigrali tudi trening tekmo z Olimpio ■ t- V'. 4 • V '' v ■. • % ■ ’■ ,' ■■ «-■' ■'*. 38, •.N' “; * W -.••• v: ••• * A Dušan Jelinčič Zvezdnate noči Utrinki iz Karakoruma Z daljnogledom brskamo po gori, o njej pa govorimo vse bolj rutinsko, skoraj iz navade. Pogovor se nehote prevesi k avtoritarizmu, saj, ko zazrem zveznega oficirja Salima, ki je sicer izredno korekten in pošten človek, rečem: »Se vam zdi prav, da je sirdar nosil zvezdniku nahrbtnik na približevalnem maršu?« Žare odgovori: »Kamor prideš, moraš vedno sprejeti določena družbena pravila, ki so povsod različna. Nam se zdi vnebovpijoča krivica in grobo avtoritarno nasilje, da vodja nosačev nosi robo zveznega oficirja. Obenem pa mi mislimo, da na ta način sirdar izgublja ugled med svojimi nosači. Vendar pa mislim, da je čisto obratno, saj moramo stvar povsem obrniti. Zvezni oficir je poklonil vodji nosačev čast, da mu lahko nosi nahrbtnik, s tem pa pridobil na časti in ugledu pri nosačih. Kolikor narodov je, toliko je navad,« zaključi Žare svojo misel. Neuspeli poskus Danes zjutraj so se Matevž, Rado in Bogdan odpravili na goro, tako da sem »udobno« spanje povlekel pozno v jutro. Ob vstajanju se skoraj veselim dneva relaksa in brezdelja, ki me čaka, že tako sem zastrupljen od počitniške mentalitete, ko stopi predme Žare in enostavno reče: »Bi šla sedaj skupaj do dvojke?« V trenutku se vnamem: »Seveda,« odvrnem. »Le gorilnik in šotor morava vzeti s seboj!« nadaljuje Žare. »To ni noben problem,« odvrnem. Karakorumska samota... Ledenik nama tokrat dela izredne težave. Smo že sredi dopoldneva, vsi potočki so se v njem spremenili v široke deroče rečne rokave, tako da imava izredne težave pri prečkanju ledenega blodnjaka. Preko najširše polne vodne struge nama ni mogoče iti. Naposled stopim v reko, kjer sem prepričan, da je globoka le nekaj centimetrov. Slabo ocenim, saj se teh nekaj centimetrov pomnoži, tako da si zmočim tudi notranji čevelj himalajskih plezalk. Žare, pač kot zdravnik odprave, kategorično izjavi: »Vrniti se morava, saj ne moreva iti do dvojke, če imaš moker čevelj. Tvegaš zamrznitev!« Izredno poparjena, predvsem jaz sem naravnost besen, pricapava v bazo, tam pa mi Mica, ko obrazložim dogodek, mirno reče, da je tudi ona stopila v reko v ledeniku, pa je vseeno nadaljevala pot. Vendar pa me taka novica ne more več vreči iz tira. Ima čisto obraten učinek. Namesto da bi me dokončno pobila, me napolni s tako energijo, ki jo porodi jeza nad samim seboj, razočaranje, želja po revanšu in reakcija do neugodnih okoliščin, da se v trenutku čutim kot prerojen. Mici mirno odgovorim: »Nič hudega, če sva se vrnila, saj bom jutri spet poskusil!« V to sem tako prepričan, da odložim opremo, grem v šotor in se že začenjam pripravljati na jutrišnji dan. Priznam si, da sem danes svojo opremo kar neracionalno naravnost zmetal v nahrbtnik, tako da sem s seboj vzel nekaj nebistvenega, marsikaj važnega pa pozabil. Ledenik, preko katerega se podajamo na plezarijo na Broad Peak Ko pilim dereze, česar nisem storil včeraj, ko bi to moral, se čutim kot olajšanega: želim si na goro, in to čimprej. Cim več si želim akli-matizacijskih vzponov, jutri do tabora II, potem morda do tabora III, nato pa... Na vrh nočem misliti, vendar pa me obdaja nežen in obenem trd občutek želje po odhodu, želje po poskusu na poti k zmagi. Saj ne vem, če bom zmagal ali kako visoko bom prišel, vendar pa bom poskusil vse, kar je v moji moči, da pridem čim višje, tako da bom pred svojo vestjo opravil tisto, kar čutim, da je tu moja dolžnost. Mamilo gore že začne delovati. In kako sladko je to mamilo; prevzame me vsega, zasvoji me, tako da vedro mislim samo na jutrišnji dan, ko bom odšel, že sedaj pa sem nestrpen. Kaj je sprožilo to metamorfozo? Kaj se je res tisti trenutek, ko sem stopil v ledeno reko, vse spremenilo, ali pa se ja ta sprememba v meni rojevala že nekaj dni in izbruhnila na dan ob takem na zunaj nežnatnem dogodku? Ni mi jasno, vem pa, da je po štirih dneh lenarjenja in eni izgubljeni priložnosti odhoda na hrib, ko sem ostal v bazi, namesto da bi šel s tovariši do dvojke, bilo nujno, da pride do krizne situacije: do stanja aut-auta. Ali lenarim in gnijem v bazi do konca odprave ali pa udarim in grem. Izbira med dnevom in nočjo, med soncem in luno, med plusom in minusom, med biti in ne biti, med rastjo in hiranjem, med odhodom in stagnacijo, med pozitivnim in negativnim. Žmagala sta sonce in vedrina v meni. 11 IliTlifl M: J p°gledi, popis dejavnosti in društev ■: ■ ^ - -r ■...lil : ALDO RUPEL ..lili 49. dinskem področju. Mislim pa, da jih nekaj le moram, saj bodo Samo Kokorovec, Arianna Bogateč, odbojkarska združena ekipa deklic Friulexport, ekipi mini volley Sloge in Bora Friulexport, košarkarska kadetska ekipa Bor Radenska, razni uspehi, posamezno in ekipno, namiznoteniških igralcev in igralk ŠK Kras, rokometna ekipa srednje šole S. Kosovel, odbojkarsko moštvo šole Trinko, lokostrelci Našega prapora in še drugi ostali zapisani v zgodovini naše telesne kulture in najoprijemljivejši dokaz, da lahko posežemo tudi po najvišjih uvrstitvah tako na deželni kot državni, na evropski ali svetovni ravni, če pravilno postopa- DELO Z MLADIMI Pri tZadnie desetletje je še posebno značilno po resnem 2tls.. Pu do dela z mladimi. Odgovorni po društvih so spo-Z n 1,v.da Je treba prav mladim posvetiti naj večjo pozornost PriČ • jšimi kadrk Spoznali so, da je treba že najmlajše pQ aditi na resen sistem in ritem dela, čeprav to večkrat drii Č bremenitev in odpovedovanje drugim dejavnos-treč S tem so naredili korak naprej od prepričanja, da je b0cja mjade le počasi uvajati v gibalno dejavnost, saj se Tud° s časom sami odločili za večjo ali manjšo zavzetost, hab \V plesni kulturi namreč velja: kar se zmlada navadiš, aljuješ tudi v zrelih letih in v starosti. n0 Sadovi takega pristopa bodo vidni tudi v bližnji bodoč-1 in veliko kasneje. ge To načelo in ta praksa nista bila uresničena povsod in način. Doseženi rezultati vendar kažejo, da smo k0 « 1 Pravilno pot in da je treba po njej nadaljevati. Toli-šp0 .°9' ker se prav na mladinskem področju laže kosamo s re2g|aiki večinskega in drugih narodov ter dosegamo take ^Ost' e' ^ nas kot manjšince postavljajo v središče pozor-1 iako na krajevnem kot širšem prizorišču, hogjb bom našteval vseh naslovov in rekordov, ki so jih 9li naši atleti in atletinje v zadnjem obdobju na mla- MLADINA V začetku tega desetletja je društvo prešlo v drugo petletko svojega obstoja. Skoraj v celoti so leta 1981 menjali odbor. Krivulja delovanja je šla krepko navzgor in dosegla višek ob desetletnici z vrsto prireditev in z odseki smučanja, rolkanja, klasičnega baleta ter rekreacije. Leta 1985 je namiznoteniški odsek opešal ter se odpovedal prvenstvom. Prej je namizni tenis bil paradna panoga društva, saj je tekmovalo več moštev in v različnih ligah: v C ligi in v D ligi. En igralec je dosegel vstop na državno prvenstvo in dosegel deveto mesto. Društvo je zaradi resnosti in uspehov dobilo priznanji CONI leta 1981. Z rolkanjem so pričeli leta 1984 in dosegli nekaj prvih mest na državni ravni. Po odhodu dveh najboljših tekmovalcev so sestavili skupino začetnikov, ki se udeležuje prvenstev in tekmovanj po Italiji in tujini. Tesno sodelujejo z društvom Grmada, ki jim nudi tehnično in strokovno pomoč. Najmočnejši je smučarski odsek, saj ima vpisanih v vsedržavno zvezo v sezoni 19878 70 tekmovalcev, vseh članov odseka pa je približno stodvajset. Društvo je tudi eden od stebrov združene slovenske smučarske ekipe ZSŠDI, saj je njegov delež tudi do petnajst tekmovalcev in spremljevalcev. Samo po sebi je umevno, da sodeluje na vseh zamejskih slovenskih tekmovanjih, samo pa prireja zelo uspešno vsako leto pokal Skdanc (tudi do 350 udeležencev). Zimovanja prirejajo v Kranjski gori in na Pohorju. Rekreacija se odvija in se razvija ravno v okviru predsmučarske telovadbe. Baletni odsek deluje pri društvu od ustanovitve, višek zanimanja in delovanja je dosegel v začetku desetletja s šestdesetimi plesalkami, potem je število nihalo in zanimanje je nekoliko popustilo. Nastopajo ob raznih prilikah na odprtem in v dvoranah tako na Tržaškem kot v Sloveniji. Leta 1986 so gostovali v Beogradu. Društvo je z ostalimi vaškimi organizacijami pobrateno s krajevno skupnostjo Griblje - Novo mesto. Leta 1986 so dokončali in otvorili v okviru doma Albert Sirk v Križu košarkarsko in odbojkarsko igrišče na odprtem. BREG V začetku tega desetletja deluje v društvu šest nogometnih moštev, štiri odbojkarska, moštvo minikošarke, odsek otroške telovadbe in odsek rekreacijske telovadbe za odrasle. Sredi desetletja vadi in nastopa pri Bregu dvesto petdeset atletov, vseh članov pa je nad 500. Društvo Breg združuje v svojih vrstah otroke, tekmovalce in rekreativce iz dolinske občine. Organizirano se bavijo z nogometom, odbojko, košarko, smučanjem, rekreacijsko telovdbo in občasno z otroško telovadbo. V začetku desetletja je članska nogometna vrsta nastopila v II. amaterski ligi, potem pa je nazadovala v III. amatersko ligo. Mladinska moštva so v začetku osemdesetih let nastopila v vseh možnih prvenstvih. Potem so se mladinska moštva še pomnožila in številčno okrepila: mlajši cicibani in cicibani, začetniki, naj mlajši, naraščajniki in under 18. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska M ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEO 1. septembra 1988 Eksplozija tempirane bombe razdejala sedež protiapartheidskih organizacij Nov rasistični atentat v centru Johannesburga JOHANNESBURG — V včerajšnjem atentatu na Khotso House, sedež južnoafriških protestantskih Cerkva v Johannesburgu je bilo ranjenih triindvajset oseb. Gmotna škoda je ogromna, še večja pa je politična. Khotso Hause je namreč tudi sedež belske ženske protiapartheidske organizacije Black Sash (Črna ruta) in nekega odbora, ki skrbi za pomoč zapornikom pred procesi. To je že drugi atentat na sedež organizacij, ki nasprotujejo rasni diskriminaciji. Lani so v podobnem bombnem atentatu hudo poškodovali sedež generalne konfederacije črnskih sindikatov COSATU. Storilce policija ni odkrila, tudi preiskava je bila neprepričljiva. Nič čudnega torej, da je up- ravni tajnik sveta Cerkva Francois Bill z zagrenjenostjo izjavil, da je bil to napad na hišo miru. Glasnik temnopoltega sindikata COSATU Frank Mentijes pa je ocenil včerajšnji atentat kot »nadaljevanje teroristične kampanje proti lastnini organizacij, ki se borijo proti apartheidu«. Glasnik johannesburške policije kapetan Pierre Louw pa je navedel, da niso še ugotovili izvora eksplozije, po vsem sodeč je razdejanje povzročila tempirana bomba. Kapetan Louw je tudi povedal, da so izselili vse ljudi in da bo šele civilni tehnični urad ugotovil, ali bo treba poslopje porušiti. Protiapartheidske organizacije pa so že napovedale, da bodo kljub atentatu nadaljevale s svojo dejavnostjo. Posledice eksplozivnega vala zgovorno dokazujejo o jakosti peklenskega stroja (Telefoto AP) Kobilice grozijo Maliju in Nigerju DAKAR — Če ne bodo oblasti obeh dežel sprejele takojšnje ukrepe proti razmnoževanju kobilic, bosta Niger in Mali najpozneje v dveh tednih žrtev_ nepreglednih rojev teh požrešnih žuželk. Računajo, da je na vsakem kvadratnem kilometru v Nigerju in Maliju od 250 do 1600 ličink, ki se bodo razvile v odrasle žuželke najpozneje v dveh tednih. Najbolj žalostno je dejstvo, da obe državi nimata sredstev, da bi se postavili P° robu napovedani katastrofi, zaradi neugodnih vremenskih razmer (dežuje namreč že več tednov), pa se ni mogoče posluževati kemičnih sredstev, ki bi jih trosili z letali. Niger in Mali bosta tako v najrajšem času postali spet žrtev biblijske nadloge. Vedno manj nepismenih RIM — Vedno manj je nepismenih Italijanov: če so namreč na zadnjem popisu prebivalstva leta 1981 zabeležili 3,1 odstotka nepismenih, se je po podatkih ISPES, zavoda za politične, gospodarske in družbene študije, število italijanskih državljanov, ki ne znajo pisati in brati, zmanjšalo konec leta 1987 na 2,2 odstotka, se pravi 1.169.164 ljudi. Med temi je največ žensk (759.956J, medtem ko je moških 409.208. Pojav je še zlasti opazen na jugu Italije in na otokih. Tako je na primer v Kampaniji 200 tisoč nepismenih, ravno toliko pa jih je tudi na Siciliji, vendar pa je v odstotkih največ nepismenih v Kalabriji, kjer na 100 ljudi ne zna brati in pisati kar 7. Kalabriji sledi Bazilikata s 6,5, Sicilija s 4,6, Apulija s 4,2 odstotka. Najmanj nepismenih je v deželi Tridentinsko-Južna Tirolska, kjer jih je na 811.210 prebivalcev samb 2.309, se pravi pičlih 0,3 odstotka. Kot vidimo, je pojav nepismenosti v Italiji vedno manjši. Na svetu pa je skoraj 900 milijonov nepismenih, predvsem žensk. Položaj je skrajno zaskrbljujoč v Afriki, kjer je poprečno 80 do 90 odstotkov prebivalstva nepismenega. Največ ljudi, ki jim je pisava na pragu tretjega tisočletja skrivnost, je v Burkini Paso in v Maliju. Podoben je položaj tudi v Aziji. V tako veliki državi, kot je Indija, ki razpolaga na primer z lastno atomsko bombo, 59 odstotkov prebivalstva ne zna ne pisati ne brati. Pojav je še vedno zaskrbljujoč tudi v Evropi: po podatkih Unesca je v državah Evropske skupnosti približno 15 milijonov nepismenih. Največ jih je najbrž v Portugalski, kjer je kakih 16 odstotkov prebivalcev, ki se ne zna niti podpisati. Podobno je tudi v Grčiji (15,6 odstotka nepismenih), medtem ko je položaj nekoliko boljši v Jugoslaviji, kjer je kljub vsemu 10,4 odstotka prebivalstva nepismenega, tudi v tem primeru predvsem na Jugu. Najmanj nepismenih v Evropi je v Liechtensteinu, kjer je nepismenih samo 0,3 odstotka. Kitajsko potniško letalo končalo v morju V nesreči izgubilo življenje šest ljudi S W: . j HONGKONG Med včerajšnjim pristankom na hongkonškem letališču Kai Kat je potniško letalo kitajske civilne letalske družbe CAAC končalo v morje ob pristajalni stezi. Kitajski tri-deht je imel na krovu 89 oseb, od katerih so trije člani posadke izgubili življenje, tri pa pogrešajo, med potniki je 13 ranjenih, ker so bili pokvarjeni varnostni pasovi. Po trditvah letaliških oblasti so pogrešane! vklenjeni v pilotski kabini, ki se nahaja pod morsko gladino, tako da jih že uvrščajo v seznam mrtvih. Letalo je prihajalo iz Kantona po predvidenem voznem redu. Tudi začetni pristajalni manever je bil brezhiben. Zaradi megle in monsunskega dežja pa je bila vidljivost omejena. Trenutno ni še jasno, ali je pilot pre-kasno ustavil letalo, tako da je to končalo v morje, ali pa je letalo zaradi nenadnega sunka vetra spremeni o smer. Očividci trdijo, da ga je ®e pristajanjem zaneslo, ko so se kolesa dotaknila pristajalne steze. Hitremu posegu reševalnih ekip s je treba zahvaliti, da je obračun te e talske nesreče omejen, saj so letalo ta koj obkrožila plovila, ki so na krov sprejemala preživele. Potniki kitajske ga letala se morajo zahvaliti tudi sre nemu naključju, da je doberšen del letalskega trupa ostal nad vodno 9\^j_ no. Potonil je le sprednji del ob ski kabino. Letalo se je namreč razk lo na tri dele. * Letališče so zaprli za ves prom®'1 potapljači pa iščejo pogrešane. Na slikah (telefoto AP); reševal®* nudijo prvo pomoč nekemu preži ^ iemu (levo), gasilskim cisternam bilo treba poseči, ker se letalo vnelo (desno) V pričakovanju prvih pomembnih filmov na ogled zanimiv prvenec iz Gvineje Bissau Otroška odisejada na grški način EVA FORNAZARIČ BENETKE — Filmski festival je zaživel s prihodom Ornelle Muti, ki se je prijetno smehljala fotografom in prijazno razlagala novinarjem, da je ni mogoče primerjati z Anno Mangnani, pa čeprav je tudi Masel-lijev film Zasebni kodeks povzet po enodejanki, ki jo je pred štiridesetimi leti Rossellini vključil v omnibus L amore. Magnanijeva je takrat obujala spomine na izgubljeno ljubezen z dolgim telefonskim monologom, Mutijeva pa je imela na razpolago še računalnik. Časi se spreminjajo, kot nas uči tudi David Mamet, ki bo zvezda današnjega tekmovalnega dne, nespremenjeni pa ostajata bolečina ob izgubljeni ljubezni in Ma-sellijeva režijska poštenost. Fotografi so spremljali Mutijevo in njen naraščaj po peščini za hotelom Excelsior, pozorni pa so bili tudi na elegantno hojo temnopolte lepotice Bye Gomes, prve in zaenkrat še edine zvezde novorojene kinematografije Gvineje Bissau. Go-mesova nastopa v filmu Mortu Nega, ki so ga predstavili v okviru Medna- rodnega tedna kritike. Mortu Nega pomeni »tisti, ki ga je smrt zavrgla«, in teh je menda v rosno mladi državi nič koliko. Režiser Flora Gomes -eden od treh, ki jih premore država - se je ganjen sprehajal po Lidu, saj je bil za svoj filmski prvenec (dvojni, ker je to tudi prva filmska produkcija v neodvisni Gvineji Bissau) deležen laskavih ocen. V tekmovalnem programu so včeraj predstavili Angelopoulosov film Pokrajina v megli, ki vsebuje vse stilne značilnosti priletnega grškega mojstra. Mimo banalne ugotovitve, da je delo nadpovprečno dolgo,, je osrednja tema filma (ene izmed koprodukcij RAI) odisejada. Popotovanja po bolj ali manj znanih zemljah so vedno zanimala Angelopoulosa, ki je v zadnjih letih osredotočil svojo pozornost na vprašanje odnosov med grškimi domačini in zdomci. Tokrat sta nosilca glavnih vlog otroka, 5-letni Alexandros in 11-letna Voula, ki bosta bežala v Nemčijo, da bi tam spoznala očeta. Očeta, ki ga med drugim ni, ker si ga je »izmislila« mati, ne bosta našla, srečala pa se bosta z »življenjem« in to na najbolj neprijeten način. Režiser Theo Angelopoulos na Lidu (Telefoto AP) Koliko italijanskih politikov je obleklo vojaško suknjo? RIM — V ZDA je povzročilo veliko razburjenja ^eistv°^clo-je predsedniški kandidat George Bush izbral za svojego mestnika Američana, ki se je prebrisano izognil voiašC.Ika jav-litik, ki ni služil vojske, je sramota, je izjavila ameris ^g[ nost, saj bi morali prav ljudje na vodstvu države daiaU Razgled ostalim državljanom. Pravilo najbrž drži tudi ?0 ne, ki niso posebno navdušeni nad služenjem voia^e^j0Ina^ in bi se morali res po kom zgledovati, pa kaj, ko so politiki še slabši od Bushovega izvoljenca. , e. Tednik 1'Europeo je namreč naročil raziskavo o v0JaSneščica teklosti italijanskih politikov, in odkril, da jih je le P ^ so pošteno opravila svojo družbeno dolžnost. Na spisku i A ^0 zunanji minister Andreotti, ki je odslužil vojaški r0* g(e in rimski bolnišnici (pisalo se je leto 1941), minister za P^aV' komunikacije Mammi je postal celo oficir, minister 2 .^gtef stvo Donat Cattin pa je bil grenadir. Franco Carraro ’ j^ed1 za turizem - je kot vojak le treniral, saj je bil v P moštvu vojaškega letalstva. ^ep Kaj pa ostali? Predsednik republike Cossiga je OR get-služenja vojaškega roka zaradi previsoke starosti st ,aVe 2 tino Craxi ni oblekel vojaške suknje, ker ie jmerirjaco De vidom, Valerio Zanone je moral skrbeti za družino, ^e-Mita pa je bil deležen ocene »nesposoben«, ker /e jgjjjji nJ nju vojaških zdravnikov prešibak. Tudi minister ga itoš0 služil vojaškega roka, ker je bil obseg njegovega pr menda znatno manjši od predpisane norme. ^ je Srečnejši je bil podpredsednik vlade De Miche ostal doma, ker je bilo v njegovem letniku Prev a so bi)1 zaradi »omejene nagnjenosti do vojaškega življen] ' ^nton>° oproščeni Nicola Mancino, Paolo Cirino Porniči Gava in Claudio Signorile.