Kritično in odkrito Da se nove oblike in metode dela le počasi uveljavljajo, smo se lahko prepričali na zadnjem aktivu predsednikov osn. orga-nizacij Zveze sindikatov in konferenc OO ZS. Aktiv je začelo predsedstvo Občinske-ga sveta zveze sindikatov skli-cevati z namenom, da v nepo-srednem stiku s predstavniki »baze« izmenja stališča in iz-kušnje, da se vsi skupaj pogo-vore o perečih vprašanjih in da Si občinski forum na ta način izostri sliko o dogajanjih na te-renu ter da nastopa na sestan-kih mestnega in republiškega sveta ZS z neposrednimi sta-lišči bežigrajskega delavskega razreda. Jasno pa je, da to ni kakšno posebno telo sindikata z močjo sprejemanja zavezu-jočih sklepov in odločanja, kar bi predsedniki, ki so na zad-njem aktivu na trenutke preha-jali že v kritizerstvo te oblike in metode dela, morali vedeti, če bi nekoliko bolj pazljivo pre-brali statut sindikata. Vendar pa je bilo predsedstvo kritičnih besed tovarišev veselo, saj ka-žejo, da večini članstva ni vseeno, kaj se dogaja v njeni organizaciji in ne ostaja brez-brižna ob vprašanjih, ki zade-vajo delavski razred. Na aktivu so se dogovorili o pripravah ha letne članske se-stanke, na podlagi katerih bo pripravljena programska usmeritev republiškega sindi-kalnega svpta za prihodnje le-to. Zavzeli so se tudi za to, da se delavcem na sestankih po-sredujejo vsa poročila v njim razumljivem jeziku in da mora-jo zapisniki odsevati resnično vzdušje v delovnih organizaci- jah, ne pa da jih vodstva osnovnih organizacij »zloščijo«. Razprava je tekla tudi o pa-nožnih sporazumih in pokaza-la, da so nekje te sporazume že davno podpisali, dočim drugje zmanjkuje čaša za pod-pis, javno razpravo in prilago-ditev lastnih aktov tem spora-zumom. Sindikalne organizacije mo-rajo bifi pobudnik za vsebin-sko razpravo in izdelavo sa-moupravnih aktov. Ta naloga ne sme biti formalizem, stro-kovne službe pa fnorajo biti v »službi« sindikata. Zelo živahna razprava je bila tudi o vprašanjih socialne var-nosti. Tu ni razhajanj med občinskim forumom in bazo, kajti oboji so zavzeli stališče, da si mora delavec socialno varnost zagotoviti z lastnim delom, ki mora biti ustrezno vrednoteno in nagrajeno. Zato je treba vložiti vse napore za večjo produktivnost in boljše gospodarjenje, kar bo zagoto-vilo organizacijam večje do-hodke. Zelo kritično pa so bili ocenjeni takoimenovani sa-moupravni sporazumi o sovla-ganjih, s katerimi posamezni kolektivi, ki prodajajo surovi-ne, izsiljujejo predelovalne or-ganizacije. Dogaja se celo, da so vgrajeni materiali dražji od končnega izdelka. Zelo načelno so predsedniki 00 ZS izrazili mnenje, da je treba po najkrajšem postopku spremeniti obračunavanje bo-leznin, kajti sedanji način obračunavanja, ko se jemlje za osnovo dohodek preteklega leta, je ob pošastni inflaciji in padcu življenjskega standarda nesprejemljiv in ogroža prav vsakega delavca, še zlasti pa tiste, ki so zaradi bolezni od-sotni z dela več kot 30 dni. Isto velja tudi za porodniški do-pust. Zato je bila izražena enotna zahteva, da občinski svet zveze sindikatov ta sta-lišča posreduje ustreznim fo-rumom in organom in da član-stvo čimprej obvesti o rezulta-tih akcije za spremembo obračunavanja boieznin in na-domestila za porodniški do-pust. Ugotovljeno je bilo tudi, da je socialna diferenciacija ogro^ mna, kar slabo vpliva na vzdušje med delavci, da pa je s samim obdavčevanjem ustvar-jenega premoženja ne bomo odpravili. Pomembneje bi bilo, da bi uprave za družbene pri-hodke bolj temeljito in uspeš-no opravljale svojo nalogo, kajti vedno je laže preprečevati kot pa zdraviti. A. D.