44. V Gorici, v četrtek dne 18, aprila 1907. Tečaj XXXVII. . trikrat naveden, in sicer v torek, Četrtek soboto ali v Gorici i ¦se leto i dom poSiljana; p^ainiCnP r vse leto .•.......1i> K .. ..........10 > [', ^Mn? Stovilke stanejo 10 vin, ^ . SO CA" iina naslednjo izredno jjnloge: Ob n»-i Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in liiot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalj« dva-.;. :.,m „Vozni red železnic, parnikov in po5tnib '... {.'.]• in"v--čn<> prilogo »Slovenski Tehnik". . \--'i4nim> sprejema Hpravništvo v (»osposki ulici ."'-I. na'Ntr. v »Goriški Tiskarni« A. G&br&fk--iroCila brez doposlane naročnine se ne oziramo. vlasi to poslanice se računijo po Petit-vrstah če .!. l-krat 1H v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka T Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. -s,.! "an-.t.' in -splfsi v uredniškem delu ao v vrsta. Za "., ;j vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K Lavrič, Uredništvo so nahaja v Gospos i ulici §t, 7 v Gorici v I. nai tr Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopeludne tor od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7Vi. nadstr. na levo v tiskarni. * Naročnino ia oglase Jo plaCatl loco. Gorica Dopisi naj se poSUjajo le uredciStvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v, delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iu stano vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. T.^ban na tekališču .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-Jvopališčni uliciTI, Matiussi v'iilici Formica, I. Hovaniski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakanii LavrenČie na trgu della Caserma. govorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. I Dr. Gregorčič L fjijgva narodno-gaspadarska politika. V zadnjih člankih smo dokazali, ako zvitarsko je izdal dr. Gregorčič z sovimdeželnim volilnim redom [oristi goriSkih Slovencev. Za skledo ilabe leče nas je hotel prodati svojemu lavezaneu Pajerju, in le odločnemu na-itopu narodno-napredne stranke se bode hvaliti, ako se zakon v tej obliki iikdar ne uresniči. Zado /oljni smo Že sedaj z vspehom lašega nastopa, kajti prisilili smo kle- ,,;.'> bando v »Slogic, da je vendar k!,c odkrito morala pokazati svoj 'Joni. V strahu pred občno ljudsko »evoljo je stavila »Sloga« na očitno laž ivojega predsednika Gregorčiča in ga iot političnega kolovodjo osmešila in ^sramotila pred vso javnostjo. Tako javno osramočen je pred vsemi ;oriSkimi Slovenci pa je dr. Gregorčič e davno zaslužil. Njegove nekdanje ;asluge se pozabljajo, njegovi grehi pa aiašSajo v neskončno. Vidi se dr. Gre- pitifitt, kako larba in pehari nevedno ljudstvo in ožje pristaše le z namenom, ¦obdržati se na površju kot vodja, če |tudi ne več kot »ljubljenec« naroda, in *.aj velja to goriške Slovence kolikor hoče. — Za danes se nočemo dotikati važ-iih narodnih vprašanj, katera je 'obrorejeni naš narodni »ljubljenec« anemaril v zadnjih letih svojega gospodarstva na ljubo Pajerjevi vladi v "".. Pridemo tudi s temi na vrsto, 'H za danes si hočemo ogledati le go* »odarsko njegovo delovanje v deželi, za katero smo si preskrbeli precej po-patkov. Dr. Gregorčič je v klerikalni to-varSiji skoraj neomejen gospodar, in tudi v lepem klubu deželnega zbora ne pride nobeden drugi poslanec v poštev. " *'-**• Klerikalni poslanci molče\ ker se ziniti ne upajo ali ne znajo, napredne je pa dr. Gregorčič v viden dokaz svoje ljubezni do »sloge« žo davno prepodil iz svoje bližine. Tako se torej dr. Gregorčič sam pogaja s Pajerjem za vsa gospodarska vprašanja in je v prvi vrsti odgovore n za vspehe ali nevspehe. Poglejmo torej nekoliko nazaj v teh zadnjih šest let deželnega gospodarstva ! N e v s p e h i na naši slovenski strani v primeri z laškimi vspehi zadnjih let morajo zaboleti vsakogar, še bolj pa mora nas vse razgreti in razsrditi občutek, da je vsem nevspe-hom kriva le neodločnost in večno cen-canje in mencanje voditelja »Sloge«, ki je bil sicer dovolj prefrigan, z vezati se s Pajerjem, premalo pameten pa, ustaviti se pravočasno pogubljivemu Pajer-jevemu vplivu. Naj govore tukaj številke. Leta 1900. še so znašale deželne potrebščine okroglo 780.000 K. Leta 1901. so znašale še vedno skromni znesek 900.000 K, torej niti en milijon. Potem so pa naraščale potrebe od leta do leta po malem, vendar stalno ter so dosegle z letom 1906. prevdarek okroglo 1,900.000 K, torej okroglo en milijon kron več kakor ob začetku dr. Gregorčičevega gospodarstva. V tem času je pomagal dr. Gregorčič Pajerju preurediti vse deželne urade, katerih je sedaj brez posebnih deželnih zavodov (kmetijska šola, hipo-fc?6na banka, gluhonemnica, norišnica) celih sedem, ki so stali 1. 1900. in 1901. okroglo 65.000 K in 70.000 K, ki pa za tekoče leto stanejo že za sto-tisoč K več— to je okroglo 170.000 K. S pritrdilom dr. Gregorčiča in njegove stranke je napolnil Pajer vse te jako drage deželne urade in zavode večinoma z laškimi uradniki, tako da m m o v on s k i uradniki v deželnih zavodih in uradih postali prave bele vrane. Se je li čuditi, da tem razmeram uradništva odgovarja tudi uradovanje ? Ni li sramotno, da je avtonomna deželna oblast pričela za Slovence uradovati z vlado na Goriškem v i t a-1 i j a n s k e m in s sosednimi slovenskimi pokrajinami v nemškem jeziku?! To so pač prežalostni sadovi popustljivosti in neodločnosti slovenskega voditelja-»ljubljenca« nasproti dr. Pajerju, to so nasledki nezdrave tovaršije s Pajerjem, po kateri bode goriške Slovence še dolgo časa glava bolela. — Pa pustimo to in držimo se le gospodarske strani. Na Goriškem je, ako se prebivalstvo po narodnosti pravilno štejo, % Slovencev in '/i Lahov. Temu odgovarja približno tudi davčna sila, že celo, kar so tiče užitnino, na kateri (s 120%) naj-IA\ slonu dohod1.:! deželne blagajne. Če upoštevamo ogromni konsum goriške okolice v goriškem mestu in njen vpliv ob najrazličnejših prilikah, in če ne prištejemo nekaj nemških podjetij na laško stran, smemo z mirno vestjo in brez pretiravanja reči, da plačujemo Slovonci celi % in Lahi le '/.. deželnih potrebščin. Ako se pa vprašamo, kako so se delili ti deželni dohodki v deželi za razne deželne naprave in podjetja, potem pridemo takoj do ravno nasprotnega zaključka: Lahi so dobivali dostikrat % in Slovenci le ll3; kjer se je nam Še najboljše godilo, namreč pri razdelitvi osebnih ali posameznih krajevnih podpor, tam je Pajer milostno dovolil delitev na pol in pol, in kedar je za svojo stranko kje drugje že dosegel debel kos mesa in hleba in si na-točii še polno mero vina povrh, tam je Gregorčiču usmiljeno in blagohotno dodal drobtinico češ, tu imate, berači! Dr. Gregorčiča pa ni bilo nikdar sram te barantije in beračije, slastno je grabil in pobiral drobtinice na mizi in po tleh, spravljal jih v žep, doma jih pa malo posladil in prodal svojim vo-lilcem kot nevenljive svoje zasluge ali pa kot pravi »klerikalni žegen«. Letos je bil dr. Gregorčič že celo nenasitljiv, pravi berač, in tako je prišlo, da so prav tako nenasitljivi postali tudi Lahi. Tudi ti so zajemali in zajemali, toda z veliko žlico za vsako drobtinico, ki so jo Gregorčiču dali, in tako nam postane jasno, zakaj so se povišale deželne potrebščine za cel milijon in s tem narasle okroglo na en milijon in 900.000 K. Saj so se samo izredni troški povišali pri tej za nas prav žalostni pojedini nad 360.000 K! To so dosedaj v našem deželnem gospodarstvu nezaslišane Številko, katere pa zna-čijo za nas goriške Slovence silovit političen nevspeh proti Lahom, in vrh tega so deloma prav pri oknu zavržen deželni denar. Pri vsem tem barantanju in beračenju dr. Gregorčič ni prav nič pomislil, kdo bode to za Lahe bogato, za nas pa prav mi zorno pojedino plačeval. Približno */» vseh teh ogromnih izdatkov bo moralo kriti naše slovensko ljudstvo! Za svoja dvotretjinska vplačila pa bode dobilo komaj slabo polovico nazaj, v;-e drugo pa pobere laška stran! Kaj je tudi dr. Gregorčiču mar, ako plača naše ljudstvo še toliko v deželno blagajno in ako sprejme od vplačil še tako malo in še tako krivično in nerodno razdeljeno nazaj! Njemu je edino na tem ležeče, da si je napravil nekaj pocukranih drobtinic za posamezne svoje volilne kraje, vse drugo: pametno deželno gospodarstvo in volilni kraji, ki ga ne zanimajo, posebno še goriška okolica, so mu bili deveta briga. Naravnost sramotno in dosedaj nezaslišano je tako postopanje, in ni [Dvajset let pozneje. Nadaljevanje „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) D' Artagnan je torej našel plot ter se skril za P]im. Ko je šel mimo hiše, kjer se je bil doigral prizor, Paterega smo prej popisali, je zapazil, da se je prav ¦ «sto okno na novo razsvetlilo, in prepričan je bil, da Te Aranais še ni vrnil domov, in da kadar se vrne, se i119 vrne sam. | In res, trenutek pozneje je začul korake, ki so e bližali, in kakor pridušeno govorjenjt glasov. Tam kjer se začenja plot, so se koraki ustavili, D' Artagnan je pokleknil z jednim kolenom, iskaje sta» kJ'er je bil plot najgostejši, da bi se skril. id • !°m trenut^u sta se prikazala na veliko začu-km *? ^ ^rta8r*anovo dva moža; toda začudenje je L a U mm^°» kajti začui je zvoke tenkega harmonič-LkPs glasu : Jeden izmed obeh mož je bil ženska, pre-foblečena v jezdeca. Se ~" fi°dite mirni, dragi Rene\ pravi tenki glas, to zemer^8 pripeti nikdar V0C» našla sem nekak pod-°dmak8 «l.*!odmk> *" vodi pod cesto, in treba bo samo na k« ^ iedno iznied mramornatih plošč pred vratmi, Pa.b08t« imeli prost izhod. |8nan z J pra.vi dru^1 8las» ki Sa 3e sPoznal d' Arta I *a Aramisovega, prisegam vam, princezinja, da ko bi ne bil odvisen od takega previdnega ravnanja najin ugled in ko bi bilo v nevarnosti samo moje življenje... — Da, da, vem, da ste hrabri In pogumni, kakor tudi viteški, toda vi niste samo moji, vi ste mož naše stranke. Bodite torej previdni, bodite torej pametni. —- Vedno sem pokoren, gospa, pravi Aramis, kadar mi veleva tako nežen glas. In poljubil jej je roko. — Ah! vsklikne sedaj jezdec s tenkim glasom. —- Kaj pa je? vpraša Aramis. — Kaj ne vidite, da mi je odnesel veter klobuk? In Aramis se je spustil v tek za pokrivalom. D'Artagnan je porabil to priliko ter poiskal mesto, kjer je bii plot manj gost, da se je moglo prosto videti tja do onega dozdevnega viteza. V tem trenutku se je prikazala luna, — radovedna morda, kakor naš častnik, — izza oblaka, in v njeni brezobzirni svetlobi je prepoznal d* Artagnan velike modre očiv zlate lase in lepo čelo vojvodinje Longueville. Aramis se je vrnil smeje, jeden klobuk na glavi, drugi v roki, in oba sta nadaljevala pot proti jezuitskemu samostanu. Prav! pravi d' Artagnan, vstane ter si obriše koleno, te že imam: ironder si in ljubimec gospe Longueville. XII. Gospod Porthos du Vallon-Bracieux-Pierrefonds. Že prej je vedel d'Artagnan, da si je Porthos zopet nadel svoje rodbinsko ime du Valion, od Ara-misa pa je zvedel nadalje, da se imenuje po svojem posestvu Bracieux in da se toži za to posestvo z no-vonskim škofom. V obližju mesta Noyon-a je bilo torej treba iskati to posestvo, torej tam, kjer meji Ile-de-France na Pi-kardijo. Njegov potni načrt je bil že gotov: iti je nameraval do Dammartina, kjer se družita dvo poti: jedna pelje iz Scissonsdruga v Gompiegne; tam je hotel po-izvedeti za posestvo Bra'cieux ter ravnaje se po uspehu tega poizvedovanja nadaljevati pot naravnost ali pa na levo. Planchet, ki si ni bil še na jasnem glede kraja, kamor ga povede ta pot, je izjavil, da pojde z d' Ar-tagnatiom tudi do konca sveta, pa naj bo že naravnost ali pa na levo. Prosil je samo svojega stare; gospoda, naj odpotuje zvečer, češ da se čuti v te-;-.i bolj varnega. D' Artagnan mu je predlagal, naj obvesti svojo ženo ter jo vsaj pomiri glede svoje usode; toda Planchet je odvrnil zelo bistroumno, da je prepričan, da njegova žena ne umre strahu, ker ne ve zanj, dočim pa on, Planchet, umira strahu, da bi ona tega ne zvedela, ker pozna nebrzdanost njenega jezika. Ti razlogi so se zdeli d' Artagnanu tako umevni, da ni dalje silil v Plancheta hi okrog osmih zvečer, ko je začela padati na ulice gosta megla, je zapustil hotel Ohevrette ter odšel s Planchetom skozi vrata Saint-Denis. O polnoči sta došla potnika v Dammartin. Bilo je prepozno, da bi kaj poizvedovala. Gostilničar pri »labodu na križu« je že spal. Tako je odložil d' Artagnan to War na prihodnji dan. (Dalje pride.) čuda, de :e imeia laSka stranka nad njim svoje očividno dopadajenje, ko je spravljala v varnost bogati svoj plen iz deželnega zaklada! Priznati moramo, da smo goriški Slovenci v zadnjem zasedanju po dr. Gregorčičevi krivdi dobili poštenih gospodarskih bat in, katerih posledice bo-demo še nekaj let v vseh udih čutili. Dolilno gibanje. iz pisma kandidata Mihe Gabnjelčiča izwš6valnemu odboru. je bil poslal izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke za sejo 11. t. m. obširneje pismo, iz katerega posnemamo to-ie; »Kar se tiče narodnih, gospodarskih, socijalnih in kulturnih točk, izjavljam, da sem pripravljen opirati se na program na-rodno-napredne stranke, ker se po mojem mnenju tozadevnemu delu istega ne da ničesar ugovarjati in/s?. lahko brez ovinkov vsak ž njim strinja, kajti v tem smo vsi brez razlike jedini, da je delati na to, da se pripomore narodu do vseh po zakonu mu pristoječih pravic, da se povzdigne s primernimi sredstvi njegovo blagostanje ter da se ga postavi na tako stopinjo izobrazbe in omike, da mu bo lahko tekmovati z drugimi narodi toliko na polju znanosti, kolikor tudi na polju kmetijstva, trgovine, obrti itd. Kar se pa tiče verskih točk in vprašanj, sem sicer mnenja, da se o teh ne bo razpravljalo v bližnji bodočnosti, ker prihodnjemu parlamentu se bode baviti v prvi vrsti z gospodarsko-socijalnim? vprašanji dalekosežne važnosti, ali navzlic temu naglašam že sedaj, da bi zavzel v verskih vprašanjih le tako stališče, ki bi odgovarjalo moji vesti, me jim verskim čutom in katoliškemu čustvovanju prebivalstva Goriške okolice. V ostalem mora biti konečni cilj in smoter vsakega zavednega in poštenega poslanca ta, da ima vedno in neprestano pred očmi celokupen blagor našega naroda ter da zastopa želje in težnje vseh stanov, vseh slojev, ker vsi so potrebni podpore, ne glede, ali mu je bil jeden ali drugi stan nasproten pri volitvi. In baš radi tega moral bode vsak slovenski poslanec iskati dotike z drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci naših južnih pokrajin, naj so voljeni le-ti na podlagi enega ali drugega programa, ter delati z vsemi svojimi močmi na to, da se vendar enkrat ublažijo pogubonosna nasprotstva, ki so rodila toliko brezmernega zla, in da se združimo v skupno blagodejno delovanje, kajti le složen nastop zatnore dvigniti naš ugled, in le od takega nastopa za-moremo pričakovati trajnih uspehov.« Izvrševalni odbor je vzel vsebino celega pisma na znanje ter na podlagi tega kandidaturo. baharnarju u album. (S Krasa). Klerikalnega ali „p!ahajnarjevega" shoda pri Rebku sta se udeležila tudi debeli general s svojim adjutantom Rustjo iz Sežane. Po končanem shodu jo mahata korajžno kot po končani bitki, poinenkovaje se med seboj: „Ej, gotov je, gotov !B Kar zaslišita na dvorišču klice množice: živio Štrekelj, dol z Laharnarjem, Laharnar v Buko-vino! Vsa kri jima zastane. Kaj je pa to? Odkod pa ta naval »sovražnika?" Ni rešitve. »Dragega nama ne ostane, morava kapitulirati", pravi R. Ni še dobro pregovoril, ko že maha debeli generalissimus s klobukom ter kriči na vse grlo: „živio Štrekelj! Živio Štrekelj!" Opazovalec. & župniku pri Su. Isuciji. (Sv. Lucija na Mostu, dne 15. aprila 1907.) Tudi v nr -igmi je začela agitacija za klerikalnega kandidata dr. Gregorčič-a, in sicer od strani našega gosp. župnika, kateri si ne da več miru ter hodi s požrtovalno vstrajnostjo, ki bi bila res vredna boljše stvari, od vasi do vasi in od hiše do hiše, roteč volilce, naj glasujejo le za onega Gregorčiča, ki je z novo volilno reformo prepu- stil slovenski del dežele osodi, kojo bo diktiral Pajer. Sicer ni nič čudnega več, da agi-tirajo duhovniki, na to smo se vže navadili in žalibog se na marsikaj drugega od strani politikujoče duhovščine. Naš župnik pa je bil ~ rekel bi — v tem pogledu do sedaj nekaka izjema. Izvršujoč strogo in natančno dolžnosti, ki so mu naložene kot dušnemu pastirju, in ogibajoč se s prisnanja vrednim taktom vsakega prepira, ki bi utegnil kratiti dolžen mu ugled, znal si je pridobiti simpatije pri svojih faranih, ki so ga, ne glede na svoje politično prepričanje, ljubili in čislali, kakor tudi zasluži tak dušni pastir. S tem večjim obžalovanjem smo morali zadnje čase opaziti, s kako vnemo se je vrgel gospod župnik na agitacijo za dr. Gregorčiča, kojega so-siti-ceio oni, M so bili do sedaj njegovi pristaši. Ali dela to gospod župnik po lastnem prepričanju ali po pritisku klerikalnih kolovodij, tega nočemo preiskovati. Pač pa moramo gosp. župniku vže danes povedati, da z njegovim delovanjem neti le prepir in sovraštvo v občini in s tem le zgublja na ugledu in spoštovanju, ki si ga je znal do sedaj skrbno varovati. Gospod župnik! Postavljeni ste v našo sredo za nas vse in znali,ste si pridobiti simpatije nas vseh; ali Vam je spoštovanje večine Vaših faranov tako malo mar, da se z istim lahko igrate? Zato se nadejamo, da se boste vzdrževali od sedaj naprej vsakoršne agitacije za splošno obsovraženega dr. Gregorčiča, ki nam je v zadnjem času nakopal toliko zla. Vedite, da se je oprijelo mogočno gibanje vseh mislečih in narodnih gorjanov, ki streme z vsemi silami za tem, da izgine s političnega pozo-rišča isti dr. Gregorčič, proti kojemu ste nas peljali v boj ra vno Vi za dr. Tonklija. Ali mislite, da smo tudi v politiki iste ovce, kakor smo v cerkvi? Ako boste pa nadaljevali Svoje razdirajoče delovanje s tako vsiljivimi sredstvi, si morate sami sebi prepisovati posledice, ki ne izostanejo — zagotavljamo Vas — in ki bodo gotovo Vaš ugled in spoštovanje do Vas omajale. To je naš zadnji poziv do Vas, gosp. župnik! Farani-volilci. Dolitve in naš nune (Gaberje na Vipavskem.) Volitve so pred durmi. O, proklete volitve, koliko skrbi delajo našemu nuucu Štefanu/ Revček ves zbegan je. Vaščani se prav boje, da nazadnje še ne oboli. Pa prav ima; le naj se trudi in poti, kaj ali ne veste, da je vera v nevarnosti, da hočejo vse božje namestnike podaviti itd.?? Ubogi Štefan, tako se repenči vsako nedeljo na. prižnici, da je potem revček ves upehan. Ljudje se mu pa smejejo. Pa čujte, ljudje božji, kaj nam je povedal v nedeljo. Vsak kristijan mora iti volit in pod smrtnim grehom mora voliti „krščan-skega moža" ne pa kakšnega „brezverca", »liberalca". Vsak lahko sam razsodi, kam tiče ta mož. Pa ta namestnik božji, kot se sam imenuje, nima opraviti samo z volitvami, ampak tudi z naprednimi društvi. 14. t. m. je priredilo bralno društvo v sosednji Branici veselico. Štefan pa hitro na delo. Takoj je začel ljudstvu prigovarjati, naj se ne udeleži veselice, da še celo tako drzen je bil, da je šel pregovarjat neko gospico, naj ne sodeluje pri veselici. Ali dobil je pošteno brco, kajti mnogo mladih in starih je pohitelo k sosedom v Branico. Tako je prav! Torej iz teh vrstic je dovolj jasno, kakšen pop vlada pri nas. Štefan, pobrigaj se nekoliko bolj za cerkev, nas pa pusti pri iniru! Doliini shod na Križadi. (Poročilo iz zapadnih Brd.) Nedeljo 14. t. m. se je vršil shod na Križadi t svrho pogovora, kako naj postopajo slovenski volile i, ki s padajo pod gradiščanski okraj, pri bodočih volitvah. Shod je sklical dež. posl. g. Jakončič. Zastopana so bila vsa zapadna Brda. Tu seje videlo branike jezikovne meje. Bili, so: župani treh slov. občin, 4 učitelji, 2 duhovna in mnogo zavednih volilcev. Vseh skupaj blizo 300. Ob 4. uri pop. otvori g. Jakončič shod in predlaga predsednikom g. Z a 1 e t e 1-a in zapisnikarjem učitelja Orla. Medanski klerikalci, po čisla okolu 40, so se vehementno protivili temu predlogu, pri glasovanju pa so padli. Predsednik Zaletel za zahvali zo čast in da besedo g. .lakončiču. V začetku omenja g. govornik ugodnosti, ki jih nudi nov držav-uozborski vol. red. Priporoča, naj se vsakikrat vsi udeležujejo volitve. Dalje pove povod skli-catve tega shoda in praša: ali bi zmagali, če volimo svojega poslanca ? Navede nekoliko statističnih podatkov in končno pride do sklepa, ki ni za Slovence ugoden. Sicer lepo bi bilo, častno, da bi volili svojega poslanca, s tem bi tudi imponirali pri vladi. — Ker nam pa to ne kaže, je bolje, da se zjedinimo za kakega furlanskega poslanca. Omenja, da laška liberalna stranka ni še postavila kandidata. Najbrže postavijo dež. tajnika dr. Petarina (kar se je zgodilo isti dan v Gradišču. Op. ur.); ta je pač odvisen od Pajerja in ku tak bi imel za nas zavezane roke, ergo s to stranko se ne moremo vezati. Bolje bode, ako glasujemo za klerikalno stranko. Tukaj je proglašen kandidat, in sicer dr. Faidutti. Gotovi pomisleki nastanejo radi tega, ker je njegovo glasilo žalilo Slovence. Pozneje je kurat Kurinčič pojasnjeval, da Faidutti ni vedel, da je ta list to pisal, sicer da so radi tega odslovili urednika. (Farbarija. Op. ur.) Končno je povedal tudi govornik, da je bil pri Faiduttiju, ali bi bil voljan podpirati težnje zapadnih Bricev, ako dobi njih glasove. Odgovoril je pozitivno in posebej po-vdarjai, da le na katoliški podlagi. Na to je zaključil govor s predlogom, naj zapadni Brici volijo dr. Faiduttija. Po dolgi debati dalo se je na glasovanje: 1. Ali naj se voli svojega poslanca. 2. Ali naj se ne udeleže volitve, in 3. ali naj se glasuje za klerikalno laško stranko. Uspeh glasovanja je bil ta: Medanci s kuratom in županom na čelu so glasovali za tretji predlog, torej za Faiduttija. Ostala večina pa za svojega kandidata (točka 1.) in sicer V osebi g. posl. Jakončiča. Razvijali so se ostri govori in nemir je naraščal, ki je zavzemal vedno večje dimenzije, dokler ni vskipel v izbruh : F a r j i veh! Ven z duhovniki! Živio naš kandidat Jakončič! Nastalo je splošno vrvenje in nemir. OrožniŠtvo je posredovalo, na kar se je hrup nekoliko polegel. Končno se je dalo še enkrat na glasovanje in rezultat je bil isti. Na to so med polegujočim se hrupom odšli Medanci in duhovni. Predsednik je na to zaključil shod. Razvnel se je potem živahen razgovor ob izbranem omizju, vrstil" so se raznovrstne napitnice in nekaj se je tudi nabralo v narodne svrhe. Gregorčičev shod v Cerknem. (Iz Cerkna.) „Zgubljenec naroda", sam dr. Anton Gregorčič, je bil v nedeljo v Cerknem. Prišel n i poročat o uspehih, ki jih j« dosegel v dolgih letih kot poslanec za cerkljanskega kmeta, ker teh uspehov sploh >ii, ampak prišel je beračit za svoj mandat, da bi mogel še na-daljnih Ž. .»t let izvrševati svoj program, ki je prav kratek pa jedrnat: Dolce far niente. Velika tajnost je vladala o tem shodu in šele v soboto smo zvedeli, mi nepoklicani, da se pripravlja za drugi dan nekak shod, na katerega pride menda sam Gregorčič. Velika radovednost se je polastila Cerkljanov, videti in poslušati tega moža, ki se v vseh dolgih letih ni zmenil za Cerkljane in pride šele sedaj zopet iskat ljudi, ki naj mu pripomorejo, da bode lahko nadalje lenuharil in prodajal koristi Slovencev Lahom. Vendar te radosti, videti tega možakarja, nismo bili deležni vsi radovedneži, ker vstop na shod je bil dovoljen le onim, ki so se izkazali z vabilom. Dr. Gregorčič se ni upal nastopiti javno, pred vsemi vo-lilci, ker se je bal, da mu takoj na prvem shodu, ki ga je priredil v svojem volilnem okraju, ne pokažemo z vso odločnostjo svoje nezadovoljnosti in vrat. „ Gorica" piše, da je bilo na shodu 350 volilcev. Če so šteli debelo osebo dr. Gregorčiča za 100 in osebo dr. Knavsa za 50 volilcev, potem jim priznamo, da so prav šteli in da število 350 volilcev ni zlagano. Šteli smo tudi mi udeležence shoda in jih našteli nekaj čez 200. Med temi pa je bilo okoli 40 nevolilcev in več takih, ki dr. Gregorčiču nikoli ne bodo oddali glasu. Vabili so na ta shod s posebnimi vabili, katerih so .poslali n. pr. samo na Bukovo okoli sto. Od teh so se odzvali vsega skupaj štirje ftli pet. Iz Šebrelj jih je bilo kakih 15, Abram je prignal nekaj Novačanov, ostali pa so bili oni patentirani cerkljanski kleritai • ki bi volili tudi Cimalovo Mico za poslar '' če bi jim to ukazal dr. Knavs. ' '^ Velik sijaj in navdušenost, ki se je * • čakovala od tega shoda v Cerknem, sta ponj uoma izostala. Malodušuost volilcev p0 8j}0(] je kazala, da govorniki niso bili Emožui / vdušiti ljudi za Gregorčiča, ki je na tem ki vernem shodu igral še klavernejšo ulogo ka didata in govornika. Kaj je napravil Gregor?] za Cerkljanski okraj, tega ni vedel niti sam niti drugi, pač pa je povedal Abram, da y/ koliko je napravil Gregorčič na Bovškem i' da je tam ustanovil celo neko zavarovalUjc za govejo živino. Priznamo, da so miejj „ vorniki težko stališče, zagovarjati dr. Gregor čiča in da je bilo vse, kar so mogli voH\eeffi dati, same obljube, da bode v bodo&nag boljše. j S tem, da se je pokazal Gregor^ T Cerknem, si je veliko škodoval. Marsikdo b[ ga bil volil, da ga ni videl in slišal, tedaj ,a jih je veliko izprevidelo. da v resnici ni ttfl. goče pričakovati od tega kolosa kake»a deb-vanja in eneržije, ker tega mu že nje^. telesna obsežnost ne dopušča. Hvaležni res moramo biti dr. CrogoriH-u, da nas je počastil s svojim obiskom. oQ j« tudi častni občan občine Cerkno in Čeravno ni še koristil občini toliko, kolikor je veljali častna diploma, ki se mu je podarila v p,jj znanje zaslug, vendar smo ponosni na top častnega občana, ker je brez dvoma najbolj!« rejen in najdebelejši cerkljanski občan. K« se pa bojimo, da bi se v bodočem drznimi zboru pri kaki razpravi, ko bi &e šlo zopet n povišanje plač duhovnikom, preveč ne razburil, kar bi moglo spraviti nas Cerkljane ob tega dičnega občinarja, zato bomo poskrbeli, da bomo na 14. maja proti njemu glasovali, da mu ne bode mogoče podajati se v tako' nevarnost. Če bi mu pa kedo svetoval ob priliki volitev v deželni zbor, naj zopet pride t Cerkno na shod, naj dotičnemii odgovori, iii ima v Cerknem nekaj tako gotovih, da sej« sploh ne splača govoriti, o drugih \m lahko zapoje po narodni pesmi: „Kaj mi nuca v vas hoditi če volivcev za me ni." DOPISI. U Podbrda. — Nekaj novega! Nas m je oznanil, da bo letos sam pobiral spoveto listke po hišah, in seveda bral maslo mest-kaplana, katerega ni. Kaj takega se se n dogodilo pri nas. Pravi, da stori ljudem tat: uslugo, ker jim primanjkuje časa. Hvala, n tako uslugo! Pravi vzrok pa je ta, tla k mogel agitirati za Gregorčiča in iti v vsak. hišo po maslo, pa če ljudje potem tudi j*! nezabeljene žgance. Ljudje božji, pamet! K me!. S0Y0dnj6; 15./4./07. —Dopisi/. Sovosle: v št. 37. „Soče", kjer se napada našega i; vikarja, ne odgovarja resnici, ter se tem !* toni vse žalitve prekličejo. Gdbor. Domače in razne nooice. Za 6re§or6l6e» spomenik nabralo omizji priliki volilnega shoda na Križadi (14..1V-' * Brdih K 631. Prejšnji izkaz .... K 492-5T>. Ta znesek.....„ 6'3l. Skupaj K 4.98-SgT V veseli družbi nabral g. župan Pirl| v Kalu za Gregorčičev spomenik 2(1 K. Skupno K 524-86. Smrtna kosa. — V sredo je naglonia utf v Vrtoviuu g. Ivan G rž e i j, nadučitelj *r Pogreb bode v petek zjutraj ot> -S. uri. ** ostalim naše sožalje ! V Gor. Vrtojbi je umrl danes zjutraj 8. uri Ivan Cej an, 07 let star, brat g. l'a Otokarja, gvardijana v kapucinskem saniost*-1 v Sv. Križu, in oče g. Jožefa Cejana,J-lezniškega uradnika v Gorici. Naj v počiva! V Zagrebu je umrl Peter Nikon1' veletržec, zalagatelj slik itd. Proti novemu deželnozborskemu tolllnemu nW sklenilo 7. t. m. protest tudi starašwsW Mavhinjem. ,.0 Starešinstvo v Vrtojbi je shiefl]jl soglasno protest proti deželnozborskem« v nemu redu, sprejetemu v zadnjem z»se • deželnega zbora* ObCinsko starašinstvo v Tolminu je plenilo v seji Hi. t. m. po končani volitvi uanstva protest proti novemu volilnemu Ju za deželni zbor. Protest je bil 17. t. m. odposlan namestuištvu v Trstu. Starešinstvo v Bil j ah je sklenilo protest prflt' n0venm deželnozborskemu volilnemu redu v seji 7. t. m. ..... Tudi občinsko* starašmMvVV Miftni . sklenilo soglasno protest proti novemu de-^elnozborskemu volilnemu redu. Jgrarcem" v goriški okolici v prevdarek — Kdino naša ljudska stranka ima v svojem pro-(^mu obsežene težnje in zahteve kmetskega ljudstva ter tudi dela za kmeta. Ne klerikalna ne iorijalnodemokratičua nimata nijedne prave ^sede za kmeta. Slov. klerikalni poslanci so .. dež. zboru metali polena pod noge naprednim poslancem pri zahtevah za kmeta, v državnem zboru pa je svoj čas glasoval dr. Gre-<;or!ič pri odpisu davka proti kmetom v prilog grofom in baronom. Kako je gospodaril \ v dežel"1 hiši v dobi 6 suhih let, o tem priča I današnji uvodni članek in članek, ki pride v i >obow- Citajte! — In takim škodljivcem kmeta | Mj bi pomagali zopet na površje — agrarci, \ bnettfr stranka ? ! Kaj je kdo tu, ki bi ne sprevidel, kako bi škodovali sami sebi V ! Cepljenje slu/i 1 e klerikalcem, zato pa, kdor cepi, Škoduje kmetskim interesom. — Mi smo že povedali, da kmetsko stranko kot stanovsko , pozdravljamo, drugačna pa bi izzvala le raz-I redni boj, ki bi prinesel veliko škodo. Kdor je razumen, vidi, da prt nas ni predpogojev za nameravano stranko. Pridela se premalo. Zategatlel pa je mogoče kaj doseči le v skupnosti ob sopomoči vseh stanov; če so stanovi posebej organizirani, vse prav, ali kam bi prišli, e« bi hotel vsak stan imeti tudi že svojo stranko V Vse pravo delo za goriškega Slovenca se mora osredotočiti le v ljudski, niiioduo-napredni stranki! Torej ? Slavospev v današnjem »Prismojenem dr, Bre-$l(CiCU je tak, da je prav veliko škodoval Gregorčiču, Da je Gregorčič priboril goriškim Slovencem tretji državuozborski mandat, je ostudna klerikalna laž, katero sino že parkrat pobili, (iergorčiču se ni bilo nič treba boriti /a tretji mandat, ker takrat, ko je bil on po-praSan, je bil že gotov tretji mandat! Taka je resnica! Potem pa zopet vlačijo v politično blato Šolski Dom 1 Nesramneži. Drugi so delali, ne Gregorčič; če bi bila obveljala njegova, bi imeli danes — kurnik v Gorici ne Šolski Doni. »Prismojene^ naj rajši pove, koliko je škodoval Gregorčič Šol. domu od takrat, ko ga je uzurpiral za klerikalno stranko, da ci več last naroda, kakor bi moral biti! — Sicer v, pribijamo, da bi gospodar „Priin. liiUr sam ne glasoval za Gregorčiča, ako bi volil v gorah! Dosti! Don Antonio, Bog te varuj — prijateljev t Kaj m Skrili „S0r!C0u. — »Gorico" skrbi, te bo kandidat narodno-napredne, ljudske stranke za goriško okolico govoril slovensko kot poslanec in kako bo pisal svoje končnice. - Oled«1 na to pravimo, da se je g. Gabri-ielSič kazal vedno odločnega Slovenca, da je pisal svoj priimek vedno s strešicami, da se v njegovi družini govori izključno le slovenski ter da ravno kar se tiče cabe slovenščine v uradih, ima več zaslug kakor marsikdo drugi in da v priznanje teh zaslug ga je imenovala velika občina na Goriškem svojim častnim občanom. Uhirnar je postal jako prijazen gospod. "d vasi do vasi hodi, pa ne le to, celo od ¦ &še do hiše, in prijazno stiska roke Krašev-f ^ in Kraševkam. Glejte, glejte, kak preobrat: Prej ponosen, ošaben, velik gospod, *i je stal visoko nad Kraševci, nad katere je *1 celo s sabljo, katere je zatajil novodom tete patriotične slavnosti v Sežani, sedaj pa Jko ponižen, ki hoče na vsak način prisiliti AraSevce do tega, da bi ga poslali v parlament. Ali kdo more zaupati človeku, ki je ,anes °Saben in visok, jutri pa ponižen in sladak! t, kakšna razlika med njim in Štrekljem! arekelj je vedno jednak, cel mož, ki ima frce za Kraševce, ki je to tudi lepo dokazal 10 še d«kaže, ko bo izvoljen v državni zbor. Zato pa bodo volili Kraševci le Štreklja, kakor tudi so v ajdovskem sodnem okraju le za Štreklja. li J!&mn'n- ^]M M** 8,M- fl*«™» » »firsklh uradnikov, fiorlcl, - Dne is. t. m. J" s?818e v hotelu pri „zlaten jelenu" tuk. bili t?1 m not8rski "radn|ki. Zastopani so Sfenec °(ivetnlkiin Pravniki. -Kot poobla- ceutralnega odbora poročal, je pisarno- vodja Dragotin Gilfivert, označil dosedanje delovanje društva ter kazal na smeri, v kojih bi morale vse skupine razširjati društveno organizacijo. Prisotni so se soglasno izrekli za ustanovitev HI. skupine v Gorici ter določili občni zbor na 28. t. m. Društvo šteje sedaj 21 udov, kojih število pa bi se lahko podvojilo. Ko se je še določil programski ga ima ;^kttrfade#^^4P^iasili^^3 navzoči svoj pristop. Med temi i notarski solicitator; tako da je sedaj v skupini tudi notariat z,a-Jstopan. V Krmilili SO aretirali nekega okoli 40 let starega človeka, ki se imenuje Maver, ker je na sumu, da bi bil on tisti ropar, ki je napadel lani v ulici sv. Nikolaja v Trstu pismo-nošo Velikonja. Bil VOlka so videli pretekli teden v Če-povanu v vznožju Kobilice, kakih 300 m od hiš. Volka sta ujela srno ter jo raztrgala. Volka sta jo mahnila potem proti Lokvam. Bralno In pevsko društvo „lpavatt v Mirni je imelo svoj redni letni občni zbor; v odbor so bili izvoljeni sledeči: Ivan Lestanpredsednik, Faganeli Pavel namestnik, Josip Devetak bla-gajničar; odborniki: Ferletič Ernest, Ivan Pavlin, Kovačič Miha, Tomšič Andrej, Humar Štefan, Bratkovič Karol, Šinigoj Jernej, Leopold Kogoj knjižničar. V svoji zadnji odborovi seji je isti sklenil prirediti veselico s plesom dne i), junija 1907. Toliko na znanje drugim društvom, da bi ne prirejala istega dne veselic. Kje ]e voda? — Lani so napeljevali cevi po mestu, da se je moglo misliti, da bomo sedaj preskrbljeni z vodo kar na debelo. Toda sedaj manjka vode. Te dni so raznašali po hišah z magistrata listke, naj se porabi vode le, kolikor je najnujnejše stranke rabijo. Sedaj pa je vodovod kar suh! Studenci v Krombergu baje dajejo premalo vode. — Kdaj vendar rešijo to vodno vprašanje v Gorici V ! Pravi škandal, da je meščanstvo tako zanemarjeno glede vode ! Deželno norišnico, ki bo menda dokončana letos, je posetil te dni dr. Maver, profesor na medicinski fakulteti na vseučilišču v Ino-mostu. Izrekel se je laskavo o lepi legi norišnice ter sploh o vsej ureditvi. — Verjamemo, ker lega kot taka je res lepa — ali psihiatra ni dobiti nobenega za to, da bi pritrdil, da odgovarja zahtevam psihiatrije dejstvo, da je postavljena norišnica tik Št. Petra ob veliki prometni cesti! Narodni kolek v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda" uporabljati na vseh uradnih spisih, je sklenil odbor občine okolica Mozirje in občine Stara Loka, prav tak posnemanja vreden sklep ie storil odbor hranilnice in posojilnice v Stari Loki. Te vzglede narodne zavednosti in delavnega rodoljubja posnemajte slovenske občine in narodni zavodi. Narodni kolek in volilni boj. — Družba sv. Cirila in Metoda mogla bi biti deležna gmotne podpore tudi v sedanjem volilnem boju. Vsako pismo, tičoče se volitev, naj se kolekuje z ua-rodnim kolkom, prilepi naj se narodni kolek i na vsak volilni listek. „Družbo sv. Cirila in Metoda" naj gmotno pospešujejo tudi volilni shodi. Na vsakem shodu katerekoli domače stranke so zbrani Slovenci, ki se posvetujejo, kako treba postopati, da se temeljem njihovih načel doseže več koristi za narod. Izborovalci in vo-lilci, ob vsakem shodu in ob volitvah spomnite se vsaj z malim darom „Družbe sv. Cirila in Metoda"! Iz RlOrJa SO potegnili pri Tržiču 31 letnega Fr. Ungra s Češkega, ki je bil delavec pri pomorskem podjetju v Pancanu. V Tržiču t nedeljo je spremil svojo ženo uk kolodvor, ki se je imela odpeljati v Trst; potem ga niso več videli. Ne more se soditi, kaj je vzrok njegove smrti. V Krfflin bi pač tudi sodila slov. šola, tam je precej slov. otrok, ki pohajajo v laške šole. Dobiti se mora potrebne podatke in stopiti v dogovor morda z našo šolsko družbo. Mero-danji činitelji naj gredo prizadetim na roko! To vprašanje se je razmotrivaio v veselej družbi po shodu na Križadi. Na delo torej! Bralno dmštvo I Selil priredi v nedeljo dne 21. aprila plesno veselico. Pevsko-izonrazevatRO društvo »Prešeren" v Št. Petru pri Gorici vabi na veselico, katero priredi 21. t. m. v prostorih pri Zlatem orlu. Vspored: 1. Hubad: »Meglica", mešan zbor; 2, S. Gregorčič : Oljki, deklamacija; 3. V Ljubljano jo dajmo! igra v treh dejanjih; 4. S. Gregorčič; Velikonočna deklamacija; 5. Hubad: Bratci veseli vsi, mešan zbor. — Začetek ob 4. uri pop. Med posameznimi točkami bo sviral od- delek vojaške godbe. Vstopnina k veselici 40 vinarjev, sedeži L—II. vrste 80 vin., ostali sedeži 50 v. Po veselici prosta zabava. Veselica V Vlšnjeviku. — Pri veselici v Višnjeviku v nedeljo dno 5. majnika bo sodelovalo tudi pevsko-bralno društvo »Skala" iz Hruševlja. Opozarjamo občinstvo na to veselico, da se je v obilnem številu udeleži. Z drevesa Je padel pred VT tedni" rta "Tolminskem neki 50 letni Ivan Fon. Spočetka je mislil, da se že odzravi ter da mu zadobljeno poškodovanje kmalu izgine, ali bolečine so postajale vedno hujše, in zatekel se je po zdravniško pomoč v tukajšnjo bolnišnico. „RadOpJu" je pristopil kot ustanovnik g. ravnatelj dr. Lovro Požar. Društvo izda v kratkem poročilo o svojem dosedanjem delovanju. V zadnji odborovi seji se je med drugim sklenilo, da se načelno nikomur več ne jamči pri kakem denarnem zavodu za posojilo, Odbor je storil končne ukrepe glede uvedbe narodnega koleka v prid dijaštvu ter čaka le še odgovora „ Družbe sv. Cirila in Metoda", s katero želi v tem oziru sodelovanje. Idejo, da založi pomladanske razglednice v prid „Eadogoju", je odbor z ozirorn na razglednice »Družbe sv. Cirila in Metoda" letos opustil. »Splošno kreditno društvo" v Ljubljani je darovalo dijaškemu podpornemu društvu „Ka-dogoj" ob računskem sklepu 50 K. Odbor je izrekel temu denarnemu zavodu zahvalo in želi, da bi vsi slovenski denarni zavodi odločili vsako leto vsaj nekaj svojega dobička redno v dyaško-podporne namene. Prostovoljno gasilno druitvo v Sežani naznanja, da bode imelo letos svoj običajni ples, namesto :i. maja v pondeljek 13. maja, na dvorišču restavracije pri g. Starcu. Začetek ob 1. uri popoldne. Razgled po svetu. Cesar V Pragi. — V Pragi vlada veliko slavlje, ker biva tam cesar. Neštete množice ljudij drvijo po ulicah, na tisoče in tisoče tujcev je prišlo v Prago. Cesar je izrekel svojo veliko zadovoljnost na prelepem sprejemu. Trst ima nad 2UO.000 prebivalcev. Zadnji izkaz kaže prebivalstva 200.902. Vojaška posadka ni ušteta. Pri občinskih volitvah v LJubljani v drugem razredu je zmagala narodno-napredna stranka. Oddanih je bilo 517 glasov. Izvoljeni so: Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar, dr. Danilo Ma-jaron, Drag. Sajovie. Dobili so od 410—4(50 glasov. Soc. demokratična kandidata K. Kristan in dr. Dermota sta dobila 90, oz. 86 glasov. Na KOČefSkem so napadli poslanca Stbklerja ter ga ranili. Tudi streljati nameravajo. — Pa se je tako mudilo dr. Šusteišiču, preskrbeti tem lepim ljudem mandat. Ruski Car je izrekel željo, da bi poznal rad vse poslance dume. V ta namen sprejme v avdijenci vse poslance. Vsak se mu posebej predstavi. V lekslkl je v Hilpancingu in drugih krajih napravil potres veliko škodo. Ponesrečilo je baj'9 več sto oseb. Hrvatski Sabor bo skiicau koncem meseca maja t. I. Razpravljal bo tudi o zmanjšanju volilnega cenzura. Bolgarsko mlnlSterStVO je naročilo v tovarni J. Rotta v Avstriji 40 milijonov patron. Nesreča pri Igri. — Na Bledu sta se igrala dveletni in devetletni deček v sobi »lovca". Starejši je vzel v roko očetovo puško, pomeril na brata in ker je bik puška nabasana, mu prestreli prsi. Ubogi otrok je bil takoj mrtev. V sobo vseučillškegi blagajnika v Petrogradu so udrli 4 mladi ljudje ter zažugali njemu in drugim navzočim z revolverji. Pograbili so 2000 rubljev ter pobegnili. Vojna sednija v Varšavi je obsodila 10. t. m. 4 obtožence na smrt. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Kmetijski shod v Bovcu. (Konec.) V goriško kmetijsko društvo je vstopilo pred shodom in na shoda do 50 članov, ki so si ustanovili svojo podružnico in izvolili: predsednikom g. Fr. Kendo iz Dvora št. 52, blagajnikom g. Fr. Oštana iz Bovca, tajnikom pa g. župana Leop. Jonkota. — Zaupniki v posameznih občinah so: Kutin Andrej v Čez-soCi, Žagar Alojzij na Žagi, Trebše Andrej na Srpenici, Kravanja Iv. v Kalu, Vencelj Anton V Logu in Flajs Josip v Soči. — Predno sklenemo poročilo o tem vele-pomembnem shodu, si dovoljujemo še par besed o bovškej mlekarniči. Nihče ne dvomi o koristi in vspevanju te zadruge, opozoriti hočemo prizadete faktorje samo na to, da ni t vsakem slučaj u vse zlato, kar se sveti. Če ima revež s kopo bolehavih otrok kravico v hlevu, je velikansko vprašanje, kaj je koristnejše in pametnejše: Dali nosi pomolženo mleko v lekarno prodajat, ali da je porabi doma s svojo družino. V prvem slučaju je vendar čisto gotovo, da dobivajo otroci mesto bele kave samo črno čorbo in v nadomestilo odpadlih živil -^žganj^^ da je v teh zdravih bovških hribih toliko jetike in škrofuloze ? —Tu bi morala pač poseči neka višja roka vmes in določiti meje zanemarjanju otrok z odtegovanjem tako dragocenih živil, kakor so mleko, surovo maslo itd. — Drugo neumevno vprašanje pa je, ali je res tako neobhodno potrebno, da se morajo vsi pridelki mlekarnice izvažati v tujino in da se na sme skoro ničesar prodati domačinom, ki vendar niso vsi posestniki goveje živine? Ali bi si moral uradnik, zdravnik itd. naročati potrebne mlekarske izdelke od drugod, ko ima vendar mlekarno pred nosom ? Ali ne plača ravno toliko na licu mesta, kolikor tujec po pošti ? Mogoče je tudi to v interesu javnega zdravstva? Končno še besedico o poučnem mlekarskem tečaju, ki bi ga bilo treba v Bovcu in ki bi se ga bilo moralo že davno izposlovati. Lansko leto so si izvojevali tak tečaj Cerk-Ijanje. Učenci so se oglasili od vseh strani tolminskega okraja, samo iz bovškega okraja nikogar? Ustanove: prosto stanovanje in 55 K podpore za Šest tednov, to vendar niso malenkosti, ki bi se jih moglo zametavati! In taka abstinenca govori za vse prej, nego za potrebo poučnega mlekarskega tečaja v Bovcu. Vzbudite se toroj poklicani in pošljite vsaj letos v Cerkno nekaj učencev, da se vam ne bo očitalo nemarnosti in brezbrižnosti l Za blkorejo. - Starašinstvo v Bil j ah je sklenilo v seji 7. t. m, naprositi vlado podpore radi bikoreje. Naj vsa županstva posnemajo ta sklep, da bi ne bile občine z novim zakonom preveč oškodovane! Koliko kmetov v Avstriji mora s svojih domov. — To je razvidno iz spisa dr. Karla Z\vie- • dineka v statističnem mesečniku za 1. 1906., kjer pisatelj podaja številke o eksekutivnih dražbah leta 1904. V tem letu je bilo 072 kmetij eksekutivno prodanih. Največ prodaj je bilo v planinskih deželah. Na prvem mestu je Tirolska, potem pa se vrste Kranjska, Koroška in Štajerska. Ena eksekutivna dražba prihaja na Tirolskem na 456 oseb, na Kranjskem na 5695, na Koroškem na 5714 in na Štajerskem na 708S oseb. Četudi prihajajo prodane kmetije večinoma v kmetiške roke, se vendar ne da tajiti, da pride država v doglednem času ob svojo najzanesljivejšo oporo, če bodo take razmere vladale Še naprej. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najfealjšili tvrik iz Istre. Dalmacije Malfette, Bari ta mi s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron 104, 112. 120, 1'36,1'44, i'60,1-80, 2-, za luči po SO vin —— Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------. mila in sveč.---------------- Ceue zmerne. Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom Batjelu Y Gorici, Via Duomo itev. 3- Prodaja tudi na mesečne obroke. j Andrej Eajt | pekovski mojster i v fiirici Girsi Franc. 6ies. št. I I —¦i— Filijalka v Donttierp. ^—-Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, 1 fino pecivo, fina vina in likerje ; po zmernih cenah. ; Za veliko noč priporoča goriške pince, potice Itd. Ugodnejše prilike za nakup ne bo več!!! 73 komadov stane gld. 3'—!!! Naslednja garnitura za gospode, štv. 44 sestojema iz 73 komadov — samo koristnih in porabnih predmetov, stane samo gld. 8*— !!! 1 pipa z okovom in elegantno cevko, '.i moderne svilnate ovratnice, 3 fini ovratniki (trojni, napove naj se mero vratu), 1 par belili, 1 par barvanih manSet, 6 parov raznobarvnih finih nogovic, 1 fina usnjata denarnica, 1 ustnik za cigare iz imit. jantarja, 1 nožig s tremi ostrinami, 1 zrcalo iz belg. stekla. 1 kos rožnega mila, 1 kravatna igla z iinit. briljantom, 1 garnitura gumb iz Double zlata za manšete in srajce z patent: zapornico, 50 komadov raznih potrebščin za pisanje, pripravno za vsakogar. Vseh teh 73 komadov pošiljamo za neznatno ceno gld. 3'—. Nastavili smo tako nizko ceno ker imamo majhne upravne stroške in ker računamo, da se nas bo priporočalo. — Odpošilja se proti povzetju. -Blago se zamenja — torej ni nikake zguhe za kupca-Odpošiljalna tvrdka P R. S TE INUR, DU #A 3 H./3. Naše načelo je, našim odjemalcem pošteno postreči. Senzacljonelna novost, jim4-1 Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2"— 3 „ „ 5-50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dunaj XIV,3. Sechshauserstr. 5,24. Naročite takoj in bodete vzradoščeni! S potrtim srcem naznanjamo usem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno oest, da je naš iskreno ljubljeni oče Iuan flrželj, nadučitelj u p. danes nagloma u Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega bode v petek, dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj izpred hiše žalosti na domače pokopališče. D Drtouinu, dne 17. aprila 1907. Žalujoči otroci. Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Va§ dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZOBNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si Šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber k< asnih Ušpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Glace najbolje tvarine; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Došle so že vse zadnje novosti najlepših solnčnikov vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna 11 Cene brez konkurence!! Zahuala. Povodom nenadomestne izgube, ki nas je zadela ob smrti naSega nepozabnega KOproga, oziroma brata Josipa Hobana nadučitelja v p. izrekamo tim potom za vse izkazane dokaze iskrenega sočutja svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, g. učiteljem, si. požarni brambi, pevskemu zboru za ginljivo petje, darovalcem krasnih yencev in prijateljem in znancem, ki so prihiteli tudi od daleč, da izkažejo zadnjo čast blagemu pokojniku. — Presrčna hvala! V BOVCU, dne Ki. aprila 1007. ii ostali. Žalujoči 8 komadov ovratnic (kravat) 3 kravate in ti maSne) lepo sortirane Iv >l'-~ Posebno finaizbera (i komadov K l-— RazpoSiljalec kravat FR. STBINER, Dunaj II., Kraltg-asse 3.|16. Odpošilja proti povzeljn. -•- NengajnjoPe se zamenja. ,Flox" fotografom apa-s katerim -- nanja vsa- m t, brez kdo laliko fnt ogniti™. V. aparatom se napravi slike v velikosti 5x7 cm in stane z elegantno popolno pripravo in navodilom samo kron 6. Odpošilja proti povzetju: H. VVeiss, Dunaj XIV.|3„ Sechshauserstrasse 5.|I08. Objava poravnave Gospod dr. Ivan Sket kakor pooblaščenec g. Valentina Staniča obžaluje, da je g. Valentin Stanič dne 25./11. 190(5. v Batah rezžalil nti časti gospode Antona Ilustja, nadučitelja v Batah, Viktorja Zgonika, učitelja v Podlaki in Andreja Madona, posestnika v Batah z raznimi psovkami in popahovanjem; se ob jednem zaveže plačati nasprotnikom pravdne troške v znesku 10 K in se zaveže plnčati šolskima vodstvoma za uboge šolske ottuke v Podlaki in Batah vsakemu po 5 K v 14 daeh ogibom izvšbe. Obenem se zavezuje zastopnik gospoda Valentina Stanič tekom 14 dni objaviti-to poravnavo v časopisih „Gorica" in „Sočau y izogib izvršbe. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1005. dalje —- vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči &*&&& MJkM in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v njih stroko, Sprejemata cenj. naročila ter dajati razna pojasnila spoštovanjem udana I?anWeiU A. Hupi Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne lnči. V Gorici, za vojašnico št. 13. —— Ženstvo! —-«« Strjenje krvi Itd. zdravi; P. Ziervas, Kalk pri Kolinu st, ^ Gospa G. v M. piše: „Dpše sredsluo mi je hlfro pomagalo." Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnegi blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilcf in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojašo in čevljarje. | SvethtJIco. — Božnl venci. — Masne knjižice. j, f išna obuvala za vsa letne čase, Semena za zelenjave, trave in detelje. | Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje,! krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih i ter na deželi, t 35.-8 \ Odlikovana pekarija in sladčifiarna Karol Draščik v Gorici na Korou v (lastni hiši) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in Likarja na drobno ali v originalnih buteikah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postreJ.bo W*~ po jako zmernih eenah. ~*9 Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ~— trg Koranj št. 11- Cujte! Cujte! Prej i8~K sedaj 7 |K Krasna reinontoir-Gloria srebrna ura s 3 in01]; nimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idofa. * leta garancija, pošilja proti povzetju z» samo 7 kron Henrik VVeiss - Dunaj XIV.|3. Seehshauserstr. 6|6.