List Tečaj XXXIX A W9 y ■v • Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo léto á gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. r \ • ■s • >v J r 4I Mi * % .đ «1 » t Ljubljani v sredo 5. januarija 1881. t- v >■ O b s e g : Novo leto. dar8ke novice. Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. Koruza pignoléto imenovana. Gospo - 0 zadevah obcinskega lova. Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. t Kršćanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda. Koroškoslovenski vojvoda Valkun. Ali je dobiti grobni spominek našega Val- vazorja? Narodne pripovedi v tržaški okolici. Slovstvo. — Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Novo leto iazni Ce je grof Taaffe dozdaj tako postopal, da v bo-, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih Kamor koli se člověk ozre ob dnevu novega leta, besedah ni nobene politike délai, je zdaj, ko se je usta-od vseh strani ga pozdravljajo voščiia: „veselo novo leto! voverska stranka na vse strani osramotila in vladanje , pot nezmožna skazala, nova pot m dprta, to je srečno novo leto!u Naj bi novo leto sreČno bilo in blagoslovljeno, to tudi je nas klic, naša iskrena želja, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrij i kajti preteklo leto bilo je britko većini onih, ki v znoji skega ljudstva in do moči in velj svojega obraza obdelujejo mater zemljo, obetalo je mnogo leti je uže in tudi grof Taaffe ni še vzunaj. izpolnil Blizo dve sesarjevih z obljubami skoro vse jim besed: „naredite mi mir med mojimi narodi". Skraj tudi narodom slovanskim, na dolgu ostalo. Naj novo leto izbriše dolgove preteklega! cas je, da se to zgodi. Kes je sicer, da z ozirom na ne še rešena važna Zato ; tem zaupanjem stopimo v novo leto. In zakaj? ker ona stranka, ki si je prilastila lažnjivo imé vprašanja na iz toku ne dopuščajo ministerstvu Taaf- „ustavoverske" in je kraljevala toliko let v Avstriji, je feovemu brezobzirnega postopanja zato, da, ee bi koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki bilo Slovanom avatrijskim preprijazno, bi razdražilo Ma- je neprenehoma sejal nemir in razpor med narodi } po- gjare ? se zdaj drzé boij pasivno in ne delaj prilik mirljivim namenom Taaffeovitn in avtonomisticni stranki Taaffe u, ki bi pa brz zopet v zavezo stopili z nemškimi neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tirai v centralisti, ako bi se Taaffe preveč naslonil na Slovane. onemu silovitemu zmaju strta je glava v propad, oběh postavodajavnih taborih. s 1 an ce v in v zbornici gospôski stria ai je ta notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih zbornici po- Avstrija potřebuje krepke roke, ki drží za vladno krmiio, da državo in ljudstva njena pripelje v luko stranka adnj dni miniilega leta sama svojo je državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zacelit* kajti v zbornici poslancev je razpela nemško-na- s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba. rodni program, in s tem proklamirala, da v mnogona-rodni Avstriji ima veljavo samo nemški narod, in v In tacih radikalnih sredstev odlocno se poslužiti, ne bo težko stalo ministra Taaffe-a, ki se je v blizo upor se je stavila celó dinastiji. Tako si je ta stranka 2 letih prepričal, da trdno na njegovi strani stoji večina sama z obraza strgala masko, pod katero je dosihmal vel jala za stranko državno". In kakor v zbornici po- zborova, za to većino pa večina narodov avstrijskih. Naj bode ta zavest vodilo prihodnji politiki grofa slancev, tako se je ta stranka tudi zadnje dni pretek- Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomisticni većini lega meseca v zbornici gosposki vničila vso dose- državnega zbora, katera naj ne zabi, da je veliko od-danjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da govornost na-se vzela, ko je izvoljena od ljudstva sto- pila v državni zbor, da se na tem vzvišenem mestu bo- je šla v tabor tistib, ki državi hočejo podvezati žile ob-stanka s tem , da vladi odrekó pobiranje državnih do- ruje za blagor posameznih dežel ravno tako, kakor za hodkov, in na ta način se drznila skruniti veljavo kroni. blagor skupne države, pa vlado le ták o podpira, katero Taki stranki, ki ne prizanaša ne državi ne dina- je resna volja vresničiti vse to, kar je po prestolnem stiji, odločno nasproti stopiti ima zdaj grof Taaffe govoru sama narodom obljubila. popolno pravico in sveto dolžnost. In če se to zgodi, bode leto 1881. srečnejše od leta To izpoznanje tudi v viših krogih nam so přinesli 1880. za Avstrijo in njene narode. V to pomozi Bog! zadnj dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil UBtavovercem res grud en njihove mnogoletne veljave. Nova postava o hišnem dávku pred državnim zborom. Vlada je zbornici poslancev predložila v obravnavo naČrt nove postave o hišnem dávku po mestih in na kmetih. Ta postava je za kmeta in male obrtnike (ro-kodelce) tak hud udarec, da ,,Novice" , katerim je od nekdaj skrb bila za to, da se kmetijstvo in obrtnijstvo reši popolnega propada, morajo odločno svoj glas po-vzdigniti zoper nova bremena, ki jih nova postava na-merava naložiti ravno kmetu in malému obrtniku , ki sta uže zdaj v velikih stiskah. Res čuditi se moramo, kako da sedanja vlada, o kateri mislimo, da ima blago voljo , v političnem, narodnem in materijelnem obziru Avstriji zdraviti rane , po poprejšnji vladi jej vsekane, je mogla nacrtati tako postavo, ki ni pravična in vrhu tega državi sami jako nevarna zato , ker obupne mora narediti ravno tište vrste ljudstva, ki so konser-vativni steber države, pa jih gnati v naročje socijalizmu I Ce se hišni razredni davek (Hausklassen-steuer) v tem obaegu povikša, kakor ga namerava §. 8. viadnega nacrta, in ce se stara tarifa primerja z novo, je očividno, da je ta povišek dvakrat, da celó třikrát višji memo dosedanjega za veliko večino his v manjših s kmetijstvom se vkvarjajočih mest, trgov in vaší. Ta povišek znaša za hiše na deželi 50 odstotkov, ko v velikih kupčijskih in obrtnijskih mestih le malo čez 12 odstotkov znaša. Ce staro tarifo primerjamo z novo, vidimo: 1) da vse kmetske bajtice, stavljene v XII. razred (klassej, bi morale vprihodnje namesti 93'/.j kr. razrednega his-nega davka plačevati 3 gold., tedaj več kot trikrat več , kakor dozdaj, — 2) da, ker so hiše na kmetih ve čidel pri tleh in le kake 2 ali 3 izbe imaj o, katerih se kmet ali rokodelec za svoja delà poslužuje, bi novi davek kmeta in rokodelca štirikrat do dvanajstkrat huje zadel , kakor bogatega hišnega posestnika v velikem mestu, ki lahko stanovanja v svoji hiši v nájem dá in povišani davek oa gostače navalí, kar v majhnih mestih ali vaseh na kmetih ni mogoée. Saj vlada vendar mora vedeti, koliki cesarski davki (fronki) tarejo kmeta in rokodelca uže zdaj , k temu pa pridejo še přiklade de-želne, okrajne, občinske, šolske in se druge, in da mu nikakor ni mogoče, vprihodnjič se trikrat višjega cesar-skega davka strpeti z vsemi še povišanimi dokladami. Ali ne bi bilo se bati, da v tacih stiskah raji svoj dom zapustita ali da hiša tako obložena razvalina postane? Da se take nesreće odvrnejo , je neobhodno potrebno, da razredni hišni davek v spodnjih svojih 7 raz-redih tako ostane, kakor je dozdaj bil. Drugače pa je z davkom za najemščino v velikih kupčijskih, obrtnijskih in obljudenih mestih. Take hiše uže prenesó višji davek, ker hišnemu lastniku navadna najemščina več dohodkov donaša, in ce ne, si vendar s tem pomaga, da povišani hišni davek navalí na svoje najemnike (gostače). Pisali smo te vrstice, da naši državni poslanci, o katerih smo prepričani, da poznajo reve in nadloge kmetov in rokodelcev, na vso moč delajo na to, da se zabrani postava, ki — kakor smo gori rekli — je krivična ljudstvu na eni strani, na drugi pa nevarna državi sami. Gospodarske skušnje. Koruza pignoléto imenovana. Kar so gospodje iz dežele v občnem zboru kme-tijske družbe viděli to koruzo, jo na vrtu družbinem zeló kupujejo. Ker pa je v „Novicah" lani se ogiasil gospod iz Gorenjskega, kjer pignoléto ni dozoril, je bil gosp. profesor Po vše v Gorici, od kodar smo dobili pignoléto, naprošen, naj blago voli družbi kmetij-ski kaj več poročati o njej. Na to smo dobili sledeče poročilo : „Zbral sem eno njivo, polovico smo nasadili z na-vadno koruzo, polovico pa s pignoléto m. Oba kosa sta bila enako velika, enako gnoj en a enako izorana invistem dnevu obsejana. Do-zorel je pignoléto koncem a v gusta, navadna koruza sredi septembra. Na 1 hektaru je navadne koruze3i*6, pignoleta pa 32*11 hektolitrov. To kaže, da poleg zgodnje zoritve in pri vsem tem, da je pignoléto jako finozrnast, je pignoléto še nekoliko glede množine obilniši v dohodku od navadne, sicer lepe koruze. Tudi je pignoléto težji za 334 kilo 1 hektoliter. Zaradi njegove dobrote, ker daj a jako fino moko in zeló malo otrobov, je pigooleto tudi v ceni dokaj pred navadno koruzo. Res je, da cink van tin popřej dozori od pignoleta, vsaj po Goriškem činkvantin po strnenem žitu namesto ajde ali repe sadimo, in še o pravém času dozori, a koliko pa je pridelka? Treba je toraj vse pre- vdariti — po besedah sv. Pavla se ravnati: „Poskusajte vse, najboljše ohranite!" Gospodarske novice. * Kako je grajscak Emil Marfy v okolici Henški na Ogerskem vse kmete resil oderuhov, pripoveduje časnik „Somogy" tako-le: Poplačal je vse dolgove kmetov proti temu, da so se zavezali, posojeni denar mu s tem povrniti, da pocasi z delom na polji njegovem si pri-služijo toliko, kolikor je za vsacega dolgov plaçai ode-ruhom. — Da bi pač veliko tacih grajšćakov bilo ! * Mašin y s katerimi se trava in Žito kosi, izdeluje v Ameriki fabrika Walter Woodova. Od leta 1870. do 1880. jih je prodala 354.915. Od teh jih je v Evropo prišlo 30.^13 tacih, s katerimi se kosi trava, 18.745 pa tacih, s katerimi se kosi žito. * Asekuranca za živino v Predarelskem , ki uže 15 let obstojí, je preteklo leto štela 3913 gospodarjev, ki so živine zavarovali 11.002 repa (konj in goved) za 1 milijon in 139.001 gold, in vplačali za to 17.759 gold., odskodovanja pa dobili za crkneno živino 20.006 gold. * Kónj ne podkovati! — tako kliče angleški hipolog Cox v nekem časniku. Noben konj, tudi na trdem tlaku, ne potřebuje podkve, ki je kopitu in celi nogi škodljiva; sami Angleži — pravi ta mož — s podkovanjem kónj vsako leto zavržejo 90 milijonov gold. — Ceravno je res, da podkev ni dobrota kopitu in neumni kovači marsikakega konja pokvarijo, je Cox-ova misel zgolj anglešk švindel. * Ugašeno apno zoper trtno ui je nek dunajsk učenjak priporoČil c. k. ministerstvu kmetijstva. Ministerstvo pa je to vlogo rešilo tako-le: Ugašeno apno se je uže večkrat skušalo, a vselej brez vspeha. Trtna us se loti korenin trtnih; da bi apno uši na koreninah po-konČalo, morala bi se vsa zemlja krog in krog korenin in globoko odkopati, da bi apno prišlo do vsake kore-ninice, katere se trtna uš drži. Vrh tega bi živo apno razjedlo koreninice tako, da vbi trti še več škodovalo, kakor jej sama uš škoduje. Ce bi se pa apno samo po vrhu zemlje potrošilo, bi to prav nič ne pomagalo zato, ker uš korenine spodjeda. — Tako je ministerstvo kmetijstva rešilo priporočilo ugašenega apna. zade vah obcinskega lova. Přejeli smo iz Dolenjskega sledeče vprašanje: SI. vredništvo ! Dovolíte v blagor soseske javno ne sme v nájem daj a ti po po se res vprašanje sameznih davkarskih soseskah? ali ravná postavno c. k. okraj no glavarstvo, ki ne dá drugače, ko za celo sosesko, dve fari skup lova v nájem , kar vendar po3amezni mniki želé, gotovo na korist soseski, kateri bi po tej poti najemščina veliko eč in ne na podlago malikovalstva. Moč vzvišenega nauka, podrine m alike , uniči sled poganstva, tedaj tudi ki kraljestva in cesarstva. Le ona vlast in le ona stva, ki 8prejmó krščanstvo, ona ne poginejo, ona živé ljud še dandanes; med drugimi tudi Slovani in veja onega debla Slovenci, pri katerih se je Kristov nauk hitro jal in ukoreninil stvu pri naših očetih dom v te pokrajine morebiti uže popřej novali ? preduo spregovorimo o krščan jihovim pritu seznanimo se z in rugič vprašajmo se niso } nego se navadno misii, tù sta Po Odgovor vrednistva. lovske postave (cesarskega patenta) od marcija leta 1849. (drž. zak. lista broj 154. stran 173) niso smele obcine obcinskega lova po davkarskih obči-nah v nájem dajati, ampak za celo občino skupaj. razglasom ministerstva za notranje zadeve od 15. decembra 1. 1852. (drž. zak. lista broj 257. stran 1120) so pa dobile politične gosposke (zdaj okrajna glavarstva) pravico v roke, da občinske love v nájem dajó. Samo ob sebi se razume, da morajo okrajna glavarstva na to delati, da se občinski lovi za obcine kolikor mogoče ugodno v nájem dajo, a določba navedenega §. 7. lovske postave, po kateri se imajo občinski lovi za celo občino Vendar t i še jjxjOvCh \ tí j rvai^i i ou ILUC*| v UUVAIÍW skupaj v nájem dajati , veljá tudi pa imajo okrajna glavarstva po vedenega ministerskega ukaza od 15. decembra pravico, da smejo po potrebi in svoji previdnosti bi ne bilo mogoče obcinskega lova po navadnem potu v nájem dati, ukreniti to, kar se jim potrebno zdi, torej zdaj. 5., 10. in 12. na- 1852. ako ? kaj druzega nego veleva lovske postave. Torej je treba, da se obrne županstvo zarad tega na okraj no glavarstvo , da bi se lov ne oddal za celo občino skupaj v najem, ampak posamezno po davkarskih občinah ali skupno za več davkarskih občin. Ako okrajno glavarstvo v to ne privoli, ima županstvo pot odprto, obrniti se na c. k. deželno vlado. Zdravniške stvari. Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. Kogar po prehlajenji po rokah ali nogah trga, naj si boleči ud na večer, predno se spat vleže, v topli vodi koplje, v kateri se je ravnokar krompir skuhal. Drugo jutro potem je bolečine uže prav malo ali celó nič več. — Tako smo brali v časniku. Ali pa je topla krompirjeva voda zoper revmatizem ali protin res tako Slovenci — veja slovanskega debla, ki se je z drugimi indoevropejskimi narodi preselil iz srednje Azije v Evropo - bivali so v starodavnih časih v severo-za-hodni Rusiji, o IJmerskem jezeru in o virih Dnjepra, Dvine in Volge. Ziveli so tu več stoletij, veseli, pridni > srečni, bogati 7 se dokler ne pridere divji gotski narod in jih v notranje Rusko potisne in podjarmi. Osvobodé jih Huni, ki so iz Azije prihruli. Pod Huni okoli leta 400. pomaknejo svoje meje do Ornega morja. Ko jih tu razna druga plemena od vseh strani stiskajo lijo ) si- na jug do in Donavi tako, da je koncem stoletja sedanja Moldava, Valahija in Erdeljsko v uze pn- njihovi oblasti. Romaj so jeli prosto dihati dejo siloviti in divji Avari, ki jih hudo stiskajo in pred seboj proti zahodu podé, dokler se po odhodu Longobardov v Italijo leta 568. v Panoniji ne vselé. *) Od tù razširijo svoje domovje od jadranskega morja do Donave, od virov Mure in Drave, od rek Salce in lna do iztoka Drave v Donavo; to je sed an je Tržaško, Goriško, Istrijsko, Hrvatsko, Kranjsko, vse Koroško in veči del Stajarskega in dol njega Ogerskega in nekaj krajev na Laškem, Avstrij-skem, Solnograškem in Tirolskem, kajti gotovo je, da so bili Slovenci v Bisíriški^dolini (Pu-sterthal) na Tiroljskera naseljeni , kar je Safařik in v najnovejšem času Mitterrutzner dokazal. Da so te kraje posedli, ni dvomiti tedaj ali katerega leta ^ v> , vi.uuim, ^ tv u v/ ^ £3 ^ * v so se naselili, o tem se ne strinjajo niti starejši niti no- toliko je gotovo , da so koncem vejši zgodovinarji ; stoletja tu prebivali. Da so pa Slovenci uže pred onim stoletjem tu stanovali, ni ravno neverjetno. SI • « * / veni spi Surovicki pravi y da so prvotni stanovniki v Evropi in trdi, da so bili uže tu ob času Mojzesa. Tudi ruski letopisec Nestor govori o slovenskem rodu, ki je bival okoli Dunaja in kateremu je bil sv. Andronik učitelj. Enako trdi naš Davorin Trstenjak, ki dokazuje v preiskovanji dotičnih starin, da so stanovali naši očetje v starodav- zd ravi Ina, naj skušnja uči; škodovati ne* more, če tudi «osti na jugu Evrope. Pozneje pa so jih Kelti, Panonci ne pomaga Zgodovinske stvari. in Rimljani za Karpate potisnili tako, da jih je le malo prihod svojih bratov v naših kraj ih pričakalo. domačijo Slovencev se je spremenila čez nekoliko let vera njihova. Le malo časa prebiva na veli- Kršćanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda našem, bog zemlje, morja in zraka Triglav; Spisal Ivan Lavrencic Oblak beži nebó se kaže jasno > Na njem pa sije solnce sreče krasno. Maliki studni v prahu zdaj ležijo, Ostanki njih v valove se valijo. X Bile. kanu enako v globoki krog in krog s črnim lesovjem obra-ečeni dolini (Moravčah) boginja smrti — Moranain na Velesovem z ovčjo pašo obraščenim, bog ovác Vel es. Zopet prisijejo žarki kršćanstva v novo Slo-venijo, kakor ne dolgo pred v staro Panonijo, Noriško, Istrijo in Dalmacijo. Ker so se sosedje novih naseljen- pridobiti tudi Slo cev uže bili pokristijanili, so skušali liji preseljevanji narodov drle so čete proti lepi Ita-proti Rimu, da bi podrle črvivo dřevo nekdaj slav-nega rimskega cesarstva. In res mogočni Rimljani morajo se ukloniti ptujim narodom in odstopiti prvaštvo ki zidajo kraljestva svoja na podlago kršćanstva vence kršćanski veri in zato niso prihajali učeniki samo od zahoda, marveč tudi od severa — to je, od Nemcev. Opíraje se pa na hipotezo, da so naši očetje uže pred, pomešani z drugimi narodi tù živeli in ker so bili o prihodu naših prededov še tù živec i kristijani nekakošno seme, ki je pospeševalo razširjanje nebeških naukov oním « Prokop. Pis. hočemo, predno govorimo o spreobrnjenji novih nasel- denhofen (Vuzenice), Sieghard, plebanus in Gu-jencev, kratko se seznaniti z razširjanjem kršćanstva nawitz (Konjice), Crafto, plebanus in Grece (Slo- pri prvotnih stanovalcih slovenskih pokrajin. (Dalje prihodnjič.) venjigradec). Nemški misijonarji so poganskim Slovencem pri krstu dajali pragermanska imena, ta se so do da- Zgodovinska crtica. Koroškoslovenski vojvoda Valkun. Spisal Davorin Trstenjak. Anonymus Salisburgensis omenja v svojem spisu našnjega dne po Pohorji in koroskih gorah ostala pisna imena, tako: En ci, skaženo iz Hainz (Heinrich), Kunce iz Kunz (Konrád, Kunrad), Brice iz Fritz (Friederich), Ž i v o r t iz Sieghard, Mengus iz Meingoz, Herbord, Hiltibald, Alhard > da bi člevek mislil „de conversione Garant." vojvode Val kuna, ki Je bil seboj. y da ima same Urgermane a tako, pred Sem spada tudi ime O z i, to je Oci, njegoval- vrstnik škofa sv. Virgilija, in bavarskega vojvode Tas-sila II. Karol véliki je po padu Tassilovem podjarm- ljenim Slovencem še pustil svoje domaće národně voj- postavil jih je pod nadzorništvo nemških na- ćasi Valkunovem sta bila taka čuvaja vode, mestnikov. „comes Geroldus" in pa friulski vojvoda Bal deri chus. (Anonym, ed. Kopit. str. 73.) Bavarski vojvoda Tassilo si je mnogo prizadeval poganske koroške Slovence pokristijaniti, in res je vojvoda Ho te mar bil ves vnet kristijan, vendar po Ho- nica za Otakar. Ime Menguš, Mengušar me spominja na staro V listini iz leta 1238. berem, da comes Palatinus Burgundie" po- i ime grada: Mengš. Otto, „dux Meranie oblasti patriarha oglejskega Bertolda , čijega ,,nepos tudi patriarh v svojem imenu potrdi se imenuje nai dařila, katera je on dal: „Weriando plebano de M eingozpurch", *) dalje bratoma Gerlohu in Wal-thern ,5de Steine" (Kamnik). Germanisti naj nam raz- i v • • lozi jo 7 kaj osebno imé Me in go z pomenja. Kdor to temarovi smrti je narod sopet se povrnil k svojim po- listino želi od besede do beèede prebrati, jo najde v ganskim bogovom y y ,mortuo autem Ohetumaro et > ,Notizenblatt der Wiener Akad. 7 , 297 300 (( Med orta seditione aliquot annis nullus presbyter ibi erat a piše Anonymus. Kristijani in pogani, plemstvo in prosto ljudstvo so se pobojevali zaradi Hotemarovega naslednika dokler leta 772. bavarski vojvoda Tassilo z vojsko f t priČami je tudi: Konrad Galle, ki je brez dvombe bil Ottonov ministerialec. Rodbina Galle še zdaj živi na Kranjskem. ne pride i si Koroško zopet podvrže, in Valkuna v Domaće stvari vojvodski oblasti utrdi. *) Valkunova prva skrb je bila, kršćanske duhovnike v deželo dobiti, zato se obrne do škofa Virgilija. Anonymus nam je celo imena teh duhovnikov zapisal. Imena: Heimo 7 Reginbald, Erchenbert itd. pričujejo Ali dobiti grobni spominek našega Valva zorja.' Dimitz**) in pl. Radies *** velecenjena zgo- da so bili tudi Nemci. Sv. Virgil je umri 1. 784. Kako dovinarja kranjska, poročata, da ni več dobiti grobnega dolgo je vojvoda Valkun živel, ne dá se določiti, via- spominka Valvazorjevega z Jepim napisom historikarja - aámm - MM' h kakor darstvo je sprejel okoli leta 772. Kakor so ime Hotěmar letopisci skazili, in tudi Thalnitscherja (Dolnicarja). Valvazor je umri znano 1693. v Krskem, kjer je živel in imel ka- slovenski pisatelji ceió v Kaj timar (!) prelili, tako se čega pol leta hišo (menda jo ima sedanji meščan Ko- je tudi zgodilo z imenom: Valkun. Prepisovalci listin cijančič). Misli se sploh i da se je vzidal v kako po- so iz prvotnega Valchunus napravili Valtuncus, siopje v Krškem, kjer je bil Valvazor pokopan. Valtunus, nekateri Vattunus, Prešeren ga je pre- Ko te dni nabiram gradivo za zgodovino sloven šukal v Valjhun, in vendar se ima cli nemških leto- skega Stajerja (katero utegne izdati slovenska „Matica") najdem v knjižici ,,Fremdenfûhrer von Cilli und Dm- Tako so tudi letopisci one dobe pisali: S ven to- gebung" von Baron Thalherr" (Zaloga Theofila Drexel-a v piscev kot k brati, toraj : Valkunus-Valkun. poleh, Zventibolch, in mi ne moremo si druzega slovanskega imena tukaj misliti, nego Sventopolka Českemu Svatopluku, rusk. Svjatopolku. Celji 1875) na strani 100 tele vrstice: „An der Ka- planei in Tiiffer ist der Grabstein des be-ruhmten WeikhardFreiherrn von Valvasor Ime Valkun je tudi čisto slovansko. Mi to ime eingemauert (. nahajamo pri moravskih Slovanih: Walkuonus t leta ime Je to istina? 1202. (glej Codex. Morav. tom. II, 13) Valkun, Česko (glej Arhiv česk. ad annum 1125), Valcuno (Re- gesta Bohemiae, 1202, 211. 1232, 371 itd.). Sufiksom: as nahajamo ime: Valk-as (Codex Pom. 1181. 12.). Krškem. Ivan Lapajne Ime se je pozneje priljubilo celó Nemcem. Leta Narodno blagó. 1293. še berem v listinahj Walchunus, plebanus in Goes (Go8s, v gorenjem Stirskem) Narodne pripovedi v tržaski okolici. Nemškim vitezom so se slovenska imena zeló do- Pripovedka ima zgodovinsko jedro ; navezana je na padla, tako da so pridevali nemškim posebno ženskim določeno osebo, na znano ime in na kraj. imenom slovenske sufikse. (Primeri imena v starih li- stinah: Imiza. Kun iz a, Richiza tu. JL nj i zj fct , ivuLiiaa, xi* i u u i u a , to ] e , x w i v^ a, Ima, Ema, Kunića, iz Kuna, R i hica, iz Richa.) Nasproti so Slovenci jemali nemška imena, iz tržaški okolici narod vé mnogo pripovedek, ki I mica, nam jasno svedočijo, da so tù bivali naseljeni Slovenci m mi * Meingoz je iz Megingoz, katero ime ima en nahajamo: Dietmar, Weriand, plebanus in Sel- „comes" v listini iz leta 928. na Koroškem. Guturalca tudi nemški jezik rad ixpahne, kakor slov. primeri: Maid iz * Anonymus govori o njem: „dux in quarantanis", to Magid-Magd. Več nam naj o „Meingozpurchu u po je : carantanis. vejo sedanji posestniki njegovi Leta 1171. nahajamo plemenitaša: „Rudolf in Wal- u ehun de Mahland", v gorenjem Štirskem. ** V svoji zgodovini Geschichte von Krainu. V predgovoru k novi (Krajčevi) izdaji Valvazorja. dokaj let pred preseljevanjem naroda od zapada na iztok. se navadno uže v spomladi posuši. Potok izvira med Naši polit in narodni nasprotniki nam hoté doka- pogorjem „Venec" in konkaneíjskim holmom nad staro zati, da preseljevanje sedanjih Slovencev v nižje-avstrij- in novo cesto, ki pelje iz Trsta na Općino, enak je hu ske pokraj se vršilo še drugi polovi sestega dournikom, ogromno kamenje valí o času veiikega de stoletja po Kristu in naselitev sedanje tržaške okolice ževja; teče po Rojanu in v dolino pod farno cerkvijo po Slovenih mnogo stoletij kasneje. delí Grreto od Skorklje ter v ovinku pod cestovodom uže cestokrat bilo dokazano na zgo- in železniškim jeaom drví do morja na večerni strani Akoravno našli dovinski podlagi, da tù Slovenci niso bili ptujci, so novi prišleci narod ob Adriji bivajoc njim enak po stanu, navadah in govoru nove luke. Rodi se na kraškem svetu takraj pogorja proti ara pričaj o stari jezikovni zakladi f ki se zive v narodu in nam vecidei holmov, gričev, bij morju, ob strugi v gornjem teku je zarašcen še dobro sè hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaskih za poznamenovani gora, potokov, vasi itd še pripovedke iz poganskih caeov, o času rimsketn nekdanjih dobov, ki so todi rastli. Na arednjeiu delu okolici se hranijo njegovega teka ob kraji na iztočno stran od Vinogradov y ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh nekdanjega gozda pri Frlugih se še dobé stari kostanji zadnji ostanki t ki kraj ih Zgodovin8ko je dokazano, da uže leta 50. po visoki planoti. je segal do „Trebič" na kraški Kristu v Trstu in njegovi okolici bila poznana Kri stova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski Ali ni bilo tu stanovanj za časa rimske naselbine? Rimska gospoda je bivala v mirnem času ,,extra ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da ne- muros" po svojih „villah". ^Najdeni stari napisi na Op- skofje, vernike k pravi veri zadobé Narodna pripovedka nam pravi: Prvi veliki duhoven činah in Rojanu v gorenji Ciarbulji nam to svedocijo. # ali škof v Ogleju bil steljnom gorenje Itali] pra vi jo, pastirja v sv. M oh Al v prvi dobi rimskega nasilja prvotniki so bili od ? gelista ki posvećen apo- primorani zapustiti ozidje in se naseliti po okolici. sv. Marka, drug da celó od prvaka sv. apostelj odločen za Latinci. so stanovali tudi najemniki in rokodelci ? ki niso Tu bili Oglej je od tam na vso moč širil kraljestvo božj po ednjih deželah Narodna pripoved po Roj pri Trstu opisuj de Času preganjanja sv. cerkve kristijani niso bili nikdar varni pred zalezovalci. Mnogi so se odtegovali od človeških bivališó, da se bolje skrijejo pred vohuni i.1 AI UUUC4 J/I ij/v/ T VU, i: J .L JT J ^^ u. ViU ▼ VU1VIU KJ A T U(i»»JU y VA C* UU WV/J lovanje tega sv. junaka in veli: Sv. Mohor je bil Slo in zatékali so v šume v samoto. venec*) domá z Ogleja (Akvileje), sam je hodil okrog in opravljal besedo božjo nevernikom po okolici in tudi Mohorju in Fortunatu. Rojaou farna cerkev je posvećena na čast sv. v městu, ki tačas je bilo dobro utrj od poganov in zavarovano sv, Fortunatu pripovedka pravi » da .Ie bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomoćnik pri razširjevanji s v. městu je podučeval na skrivnem, ker niso mnogo vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika marali za njegov nauk. Naj za njegovo du- blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob hovno delovanj bila okolica in tej se je on posvětil, morji in je za vero umrl mučeniške smrti. A. B. krátkém vse prosto ljudstvo **) se je dalo krstiti in število nevernikov dan za dan se je krajšalo Vera v Jova e očividno pešala. Oblastnikom tržaške pogan ske posadke ni bilo po godu, da ljudstvo zapušča tem pelje vere. in žrtvenike malikov in se poprijema nove crtene * Slovansko siovstvo. Srbska Zora. Ilustrováni list za zabavu i pouku Delajo na vse kriplje ? da bi jo zatrli, in na kapi- Izdaje i ureduje Todor Stefanovic Vilovski. Ta list, ki izhaja v Beču y stopil je letos v svoj 6» tolju objavijo rimskega cesarja ukrep, da se ima novo- tečaj; izvrsten v svoji vsebini more se ponosno meriti, vernik tirati pred konzuljski sodni stol in da se opra- kar se tiče slik, z vsakim nemškim ilustrovanim listom. viči in odpové novi veri. Pisan je ta list v čisti srbščini in mi ga toplo priporo- Trdovratneže so kaznovali na smrt. V Trstu kakor čamo vsem onim, ki so srbšcine uže vešči, pa tudi ta- drugod je tekla mučeniška krv. kim, ki se Je se učijo, bode dober pomoček. Izhaja dobi preganjanja kristijanov sv. Mohor ni več vsak mesec na 4 polah najvećega formata in stane za zahajal v mesto , ali če je, je po skrivnem potu hodil vse leto gold. Naroca se: Redaktion der „Srbska osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po jecah in ča- Zora" in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbské kali sodbe ter se pripravljali na smrt. je in učil v Rojani in okolici. Tišti cas bival Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da Zore", znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega leta tudi knjižico: „Wan- derungen durch Montenegro", v kateri v 6 oddelkih na ga ne dobé v pest, se je poskrival po rojanskem po- 97 stranéh prav mično opisuje deželo in narod v oni y toku nj alce m. PPPP 7 imenovanem „Mastezin". Tako je ušel prega- Crni gori, katero Gladstone imenuje „moderno Sparto". Našim gospém in gospicam, ki le prerade beró nemške Se dandanes kažejo kraj njegovega zateka, namrec knjige y bodi ta knjižica toplo priporočana. Dobiva se pri malnih v znožji naselbine Frlugov. Tu se nahajajo pri pisatelju. malni, ki meljejo le v deževnem vremenu, ker ta potok * * Sv. Mohor, čeravno ni bil Sloven po ustnem spo-ročilu, je bil narodovega jezika, med kojim je živel, popolnem , — zato pripovedka mu pripisuje slovensko narodnost. _ v v vesc ** Trst je bil dobro zavarovano mesto zaradi navalov divjih, ki so uže bili pripravljeni, da udarijo Čez meje v ce-sarstvo, da ga pogube in zaradi Japodov, ki so večkrat prekoračili rimski val pri Hrusici in prišli ropat do mestnega Vingánska nárudna nuvála. Bálgarsku narudnu listo za razširjenjitu na obštutu preubraženji taj in na obštutu zemedêlstvu. Tako zove se nov list, ki je pod vredništvom gosp. Leopolda Kosilkova v Vingi na Ogerskem jel izhajati za Bolg > bivajoče na Ogerskem Izhaj dvakrat na mesec ter stane gold kr. na leto ozidja. Da je Trst za dobo Rimcev imel dobro utrjeno V mestu je stanovala posadka in latinska naselbina ozidje, nam priča tudi „slavnostní steber" cesarja Trajana v in kasneje narod, ko se je polatinil in zadobil pravice rim Kimu. skega državljanstva. * Narodno bibliotéko srbsko so, po zgledu Recla- move „Universalbibliothek" izdajati jeli bratje Jo vano v iči v Pančevi. Drugi zvezek, ki je nedavno izšel, obsega F. Erjavčevo povest „Huzari na Polici", přeloženo na srbski jezik. Zvezek stane le 16 kraje. * „Koledar in dnevnik za leto 1881." — se zove koledar, ki ga je v lični obliki izdal in založil tiskar gosp. J. Krajec v Novomestu. Ta koledar ima spre-claj vse koledarske reči, prav poseben pa je njegov „Dnevnik", to je, vsakemu mesecu je dodano po 16 liátkov belega papirja, na katere si lastnik tega kole-darja zapisuje vsak dan, kar se mu zapiska ali spomina potrebno zdi, in pri sebi v žepu nosi. To je res praktična misel in prav zaradi „Dnevnika" bo marsikdo rad segel po Krajčevem „Koledarji", ki v elegantni obliki trdo vezan se po 80 kr. dobiva v bukvarnicah. — Naj pri tej priliki omenimo, da je od knjižice „Tisoc in ena nočť , ki jo tudi gosp. Krajec izdaje, uže přišel 8. snopić na dan. Mnogovrstne «ovtee, * Zajutrk dobivaj o vojaki od novega leta počenši, za katerega se vsaki dan sme zaračunati 1 !/4 krajc. Za na vadni zajutrk je predpisana prežgana juha, vendar je komandantom pripuščeno, da smejo z ozirom na pod-nebne in zdravstvene razmere ali krajne navade tudi kak drugačen zajutrk dovoliti. * Sedemdeset let stari trojeki obhaj ali so 3. novembra preteklega leta v Novem Jorku v severni Ame-riki redko svečanost. Od 10 otrok rodovine Sherwoo-dow so ostali ti trojčki, rojeni 3. novembra 1810. Bili so vsi kapitani pomorski in drug druzemu tako podobni, da bi komaj enega od druzega razločil, vsi so še trdni na telesu in duhu. Nasi dopisi. Z Dunaja. — Ker so ustavoverci na svojih „partei- tagihu popoln fiasko doživeli, poprijeli so se druge intrige, — šlí so namrec v gornjo Avstrijo med kmete in jih nahujskali na upor zarad ondi povišanega zem-ijiškega davka po novi uravnavi. Neumni niso ti libe-ralci, to se jim mora pustiti, ampak zvite buče so, ki vedó, da kmet, sicer miren in konservativen, postane zelo občutljiv, če mora več plačati. Posrečilo se je to-raj res liberalcem, da so razdražili gornje-avstrijske kmete zoper vlado in avtonomistično većino državnega zbora, ter začeli shajati se v skupščino in z uporom žugati. Ker pa je vlada gornje-avstrijska prepovedala kmetom shod, sta dva liberalca namesto kmetov se podala k ministru Taaffe-u in od njega zahtevala dovolíte v kmet^kega shoda. Grof Taaffe je odgovoril, da on ne more segati v oblast deželne vlade linške in da bi bil kmetski shod tudi brez vspeha, kajti vse, kar se dá o zadevah zemljiàkega davka doseći, bode se doseglo tudi brez tega zbora. Na vprašanje : ali bi smela deputacija kmetov do cesarja priti, je Taaffe odgovoril, da je to odvÍ8no od cesarja samega; vsakako pa bi cesar sprejel le kmete, pa nobenega druzega vmes ne. Minister je konečno rekel, da čem bol) se ljudstvo pomiri, tem več se bo dalo doaeči. Vse hujskanje kmetov po ustavovercih je kažipot većini državnega zbora, da najde pravo pot da odbije ustavovercem orožje iz rok, s ka-terim zdaj ustavoverska koterija razburja ljudstvo. — Dvorni svetnik Pribram v ministerstvu vnanjih zadev prestavljen je v Barcelono; dozdaj je imel poročilo o časništvu in bil je strasten nasprotnik desnice dr- žavnega zbora, — ta mu bo zato iz srca voščila srečno pot v španjsko deželo. V Gorici 2. januarija 1881. — Edina moja novica o novem letu je ta, da nas je po dolgem in dolgočasnem mehkem vremenu in po celó nenavadni včerajšnji gor-koti sinoči pozdravila zaželena domačinka — burja, ki danes celi dan zrak čisti in nam prsi krepča. — O novem letu imajo časniki navado, da bralcem kaj sta-tističnega iz preteklega leta podajajo. Tudi jez sem pobral nekaj številk, ki nam kažejo sedanji stan naših domaćih reči. Naj popřej naj podam nekaj cerkvenega aii škofijskega. Dobili smo te dni naš nadškoíijski „Status personalis et localis" o začetku leta 1881. Dekanatov šteje goriška nadškofija 16, fará 72, kuracij 13, vikarijatov 107, podružnic 230, duhovnikov — dušmh oskrbnikov 278, v druzih službah 19, zunaj škoíije 2, vpokojenih (za trdno ali začasno) 52, mašnikov brez službe (bogoslovcev i. dr.) 8; skupaj 366 mašnikov. Umrlo jih je 1880. 1. 7. Duš šteje vsa nadškofija 214.465 rimsko-katoliških. Drugovercev je: grško kat. 5, ločencev 5, protestantov 111, Anglikanov 10, judo v 269. — Kedovnikov imamo: Frančiškanov (v Gorici) 26, *) Kapucinov v Gorici 12, v Križi (ipav-skem) 8; milosrčnih bratov (v Gorici) 8; Jezuite 3. — Redo v nic: Uršulinaric (v Gorici) 39. usmiljenih sester (v GoriciJ 22, šolskih sester „de Notre Dameu (v Gorici) 24, sester ,,božje Previdnosti ' (v Korminu) 15. — Bogoslovcev v centralnern primorskem semenišči je (za 4 škoíije) 37; goriška nadškofija jih ima 20, trža-sko-koperaka 7, poreško puljska 3, krška 7. V Andrej i š či (mladenšnici) je 52 gimnazijskih dijakov. Iz Kočevja 1. jan. — Tudi pri nas v Kočevji se kaže, da ljudstvo noče več biti golo sredstvo uradnikom za njihove namene. Pametni možaki Kočevski vedó, da jim Slovenci privoščijo njihov nemški jezik, kakor si svojega slovenakega branijo , in pod geslom ,,vsacerau svoje" sta si nemški Kočevar in dolenjski Slovenec prijatelja. Naj Vam v dokaz tega povem interesantno do-gudbo, da so uni teden naši občinski očetje „ad acta" dejali neki poziv od znanega g. Leden ega, ki je za-hteval, naj kočevska občina viteza Kalteneggerja imenuje za Častnega mešČana. Vrli kočevarji pa so se na kratko odrezali tako-le: „Vorn Ledene g las sen wir uns nicht mehr foppen"! — Živili! Iz Ljubljane. — Končano je bilo s starim letom — številenje ljudstva, ki bode zarad .?občevalnega jezika'4 menda velika statistična laž; — končan pa je tudi čas za reklamacije o volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico; — kakor slišimo, uže dregajo ne-kateri uradniki zopet v volitve, za kar nimajo ne pokliča ne pravice. Ne bo li nikoli konec temu rogo-vilstvu ? ! — Gosp. dr. Račič imenovan je za c. kr. finanč-nega svetnika in je po takem načelnik c. kr. finančně prokurature namestu viteza Kalteneggerja, — dosedanji poštni kontrolor gosp. Přesel pa je postal c. kr. viši upravnik pri pošti ljubljanski. — Obojno to imenovaoje radostno pozdravljamo. — Včeraj se je vitez dr. Kaltenegger podal na Dunaj, da ondi sprejme opravila nove službe, potem pa neki pride še za par tednov v Lj ubij ano nazaj, da vredi privatne svoje zadeve. — Gospa Emilija Winkler, soproga gospoda de- želnega predsednika, je bila v včerajšnem zboru za n a-mestnico presvitle cesarice, ki je višja pokroviteljica tukajšne otroške bolnišnice, izvoljena. *) V tej številki in naslednjih so všteti tudi láiki. Pis. I, 0. 111 pa 4 JUHUjUI LJ U- t/. V.) JL'UOiy JO „UUYlvnui x*A OWTV/UA uv, J v- » » V/U zadnjih dveh séj sledeôe poročilo Po novih volitvah pesem", za sklep pa odborovih séj družbe kmetijske 12. decembra ljivi Kol ping, — na posled v pozdrav vsem sodru- iz štvom se je v slovenskem převodu še zapela , društveua zato prired* januar ij t Došlo Novicaiii izvrstno igrala nalašč lanskega občnega zbora se je vsled družbinih pravil na ]ena gledaiiška igra „Zamujem železnični vlak novo ustanovilo 5 odsekov, 1, ki je ki si družbina opravila vzbudila splošno veselje. Vse obcinatvo je hvalilo mno- med seboj delé prošnja gosp. župnika Trepal gostrausko zmožnost vrlih rokodelskih pomočnikov. Ve- Selih o zadevah ondašnjega vodnj poročilom úročena c. kr deželni vladi Čine Moravske o zadevah tamošnjih »ej m bila s pri- selica se je k,nčala z dvema tombolama z lepimi do-prošnja ob- bitki. Tako se je od konca do kraja vse lepo izvršilo; ■ j ^■■■■■■HBMIIBl so- gl z bornico kupćijsk bil a izroceaa c silna vrocina v premajhnem prostoru je potrjevala deželui resnico obžalovanja, ki ga je slavni govornik v uvod- vladi z nasvetoin, naj dovoli, kar obcina prosi, — , ^«j tralni odbor je radosten spreje! poročilo o novi vo- svoje lastne hišice. cen nem govoru izrekel, namreč to , da družba še nima Naj t podružničnega odbora, kateremu na gosp. dr. Poznik čelu Je v pium desiderium" predolgo ! želja ta ne ostala še > c. ki deželna viada je naznanila družbi kmetijski, da se sklada ž nJ o d n e v i h ke daj da biti ima biti v Radoljici, kranji , kamniku in Lij ubijani, in da van, m se posebno, Kar se tiče petja, zares krasan pri teh preiskavah gosp. J. Fr. Seunig, podpredsednik stavljale so se tri žive po do be: 1) Ave Marija, preiskava privatnih plemenskih že b [\ranj Kamniku in Ljublj da (Božični oratorij), katerega je v podporo deški sirotnici v nedeljo z velikim trudom in požrtovanjem priredila Vinceneijeva družba, je bil v obče lepo osno- van, in še posebno, kar se tiče petja, zares krasan. Pred- roj družbe kmetijske in pa gosp. Schlegel, učenik pod- stvo Kristovo in 3) pastirji pri jaslicah, in po teh se je kovstva, zastopata družbo kmetijsko je izročil družbi kmetijski v prevdarek prošnjo » i- unuuc*, mu icuitauv i* cvaugcuja, i^i uuuouu pavske tržke obóine o zadevah velike naprave ove- podobo opisuje, po recitativu se je pokazala živa po- deželni odbor ravnalo tudi petje. Pred vsako podobo pela se je ena V himna potem je bil recitativ iz evansrelija ki dotičao Jeg vano napi t na Nanosu; odbor Je sklenil namera- doba, in potem je sledila zopet himna. Tako pri vsaki ki obeta nov napredek kranjskemu si- podobi. ? žalibog, zarad premalega prostora in pre- rarstvu, natanko preiskati in na podlagi temeljitih po- veiike gnječe je bil v dvorani presopara zrak, da ume- talni ogenj ni hotel goreti in se zato niso mogle dobro zvedeb svoje mnenje deželnemu odboru izreci /A 1 • • V • 1 i f V 1 gosp gliv Ogulin je poslal poročilo v trtam zeló škodljivi Perenospora viticola", ki jo je našel v nogradih do podobe. Vkljub tej nezgodi gre topla zahvala marljivi videti prelepo grupirane, še lepše pa opravljene žive cicuuauuia viiiv..uim , ui jv jv » lenjskih; ,,Novice'- prinesó prihodnjić kaj vec o tej uimi; o prediogih Novomeške podruž in pa zarad dobrih poljskih st vincencijevi družbi, ki si neutrudljivo prizadeva, po zarad ci- razlienih potih pridobivati ubozim sirotám milodarov gano v učinilo pozvedovanje m se bode (Ko \Preiskava privatnih žebcev) katere želij prih.) g° preblagim gospicam pa za krasno predstavo živih podob še posebno iskrena pohvala. (Novoletna veselica v citalnici) je potrdila v vsem podarji dobiti licence za plemstvo ietošnje leto, se bode renomé, ki si ga je „Silvestrov večer" pridobil uže ~ davno. Odlikovali so se posebno naši pevski zbori in pa naša izvrstna komika gospoda Kaj zel in Rudolf. Ljubljane pa bi tudi potres ne bil podrl, ko bi se bil vršila v Radoljici 24., v K ran ji 25., v Kam nik 27 in v Ljublj 29. dne t. m. Při tej komisij za- stopata družbo kmetijsko go^p ) predsednik družbe kmetijske kranjske in pa gospod pod iz dunajskega „partajtaga u došli 19 S ch le gel, učenik podkovatva in živinozdravatva v ducirati, česar pa policija ni dopustila. " r * ? — — tajčkrainer" smel pro podkovski šoli ljubljanski Tudi u Ljubljanskega Zvona" 1. zvezek je přišel (Tudi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) na svitlo v lični, nekoliko veči obliki je obhajalo lepo božićnico na novega leta večer. njena osnova se je štvu in v ves V sa izvrstno izvrševala, res v čast dru kakor „Kres", katerim je po leposlovni in znanstveni vsebini dvojček. na čelu stojí pesmica, za katero sledí Tudi „Zvonu" * MJĚ V JL K-f VU V v A i^V V M • / ^ ^^ w ^VPV v^A ~ ^ ^ — J J —— 1 ^ —* ^ MW Mk. VVJ JL j^/ VUU4 IV^ J JJLM VV/4 IJAV/ njegovemu marljivemu predsedniku 16 razlienih Člankov. Tako je slovensko časništvo zopet prečastitemu duhovskemu svetovalcu J. Gnjezd Po sebna hvala gre pridnim pevcem, ki so pod vodstvom ročnikov ! pomnoženo; naj bi se le tudi pomnožilo število na- prečast. podpredsednika, kateheta Kržiča nalogo svojo tako l&po řešili, da so veékrat morali na spi vanj Žalostna novica nam je došla iz Novomesta, da zahte- je ondi kanonik gosp. Anton Mlakar ve3 mož klamacijami HHMHH HHHR HMHHHHH^I^H^HHHV^IHHHIHHVBHHi HHHHHBR pesmice ponavljati. Pesmi so se vrstile z de- volji božji in iskren rodoljub, 30. decembra umri. Hva- Lep narodna božična pesem je zbrano občinstvo vpeljala v slavnosti tega večera bilo ka terega se jasnej je častiti častni kanonik gosp edino pravo stališce v sv. vere, in to stališce ležen mu ostane spomin v domovini naši! Med podobami svitle neveste cesarjevičeve, prin- WĚĚĚĚĚĚKĚĚKK WĚĚĚĚM ka- li o ga la, povdarjaje tero je malal dunajski slikar Wei land. Po tej izvirni io> v oiavuuou tvga vcucia , jvčt * z [/^uuuaiuxi ovitic ucvcotc ^coaijovii>cvcj grnil v prekrasnem govoru pre- cesinje Stefanije je za najboljo spoznana tista, dr ijalnem življenj stališČe geslo društvu rokodelskih po podobi je posnela gospica Ida Kiinl svojo sliko prin cesinje Stefanije, katera je sedaj na ogled razpo moČnikov. Omenil je govornik tudi veselih in nepozab- stavljena v bukvarni Bambergovi. Dunajski Časniki hva- ljivih dni 2ôletnice tega društva, ko so od blizo in da- lijo to sliko kot mojstersko delo naše umetnice. Radi opozorujemo naše občinstvo, naj ne zamudijo ogledati leč došla bratovska društva v Ljubijano in jo je tudi načelnik avstrijskih rokodelskih društev, milostljivi vo- jaški biskup gospod G nostjo Za prekrasno to podobo. Qospica Kůnlova je slikala tudi počastil s svojo "navzoč- svetlega cesarjeviča Rudolfa, čegar podoba se s podobo o x i ~ -j - —— - —----w v 4/ / u i a. govorom, ki je globok vtis naredil na vse princesinje Stefanije v navedeni razstavi vidi. Naj dostavimo tem vrsticam še to, da jako izurjena umetnica pričujoče, je sledila deklamacija Virkove „Božične", po r----J J ----------------— j" - . ^ JJ^VUIUUU , f ^ ------------- --------- " 7--J-------J---_-------- tem pa je zbor zapěl pesmico ,,Danes tukaj, jutri tam", izdeluje tudi podobe svetnikov in kakor slišimo, lepo za njo nas je vneti deklamator zopet peljal na Betle- in poceni hemske trate v deklamaciji ,,Betlehem gočno zabrenčalo > Morj Dali je mo priduhtela lepa ,.Roža Jerihonska „Popot Adrijansko", po njem pa zopet njem listu lanskeg Naj spolnimo danes, kar smo obljubili v zad leta f Zbor zápoje v se 3ico pevca", vri društvenik pa nas potem z vneto besedo pelje tje v Minoritsko cerkev v Kolonijo , ivjcj počiva oče katoliških rokodelskih društev — nepozab kako pred se se c. Je da namreč kaj več povemo, 24. decembra vršila obravnava „Novicť dežel dnijo. Liedertafelski pred sednik Wawretschk se c. okraj sodoij pritožil P db ljubljanske, katera je izrekla > da so „Novice'* opravičene bile braniti se sprejeti Waw- retschkin preklic gledé glasovitega izleta liedertaflerjev na Šmarno goro in v Medvode, ker je bil oni popravek, ki ga je Wawretschkajv „Novicah" zahteval, po dokazu mnozih prie neresničen. Obravnavo pri deželni sodniji vodil je c. kr. nad-ôodnije svétnik Kaprec, prisedniki so pa bili svetniki: Zhuber, Rehbach in Czech. PritožniKa zastopal je dr. Suppan, vrednika „Novic" pa dr. Poklukar. Poročevalec bil je baron Rehbach, ki je v začetku bral dotične članke „Novic", — a tako, da se je uže pri izrekanji mnogih besedi videlo , da mu je sloven-ščina prav ptuja stvar. Ko se je potem prebral se zapisnik o zaslišanih pričah in 1. sodba z razlogi, go-govoril je prvi dr. Suppan ter kritiziral najprej utemeljenje prvega (okrajnega) sodnika, potem priče in njihove izpovedbe ter sklenil s tem, da „Novice" niso ničesar dokazale, kar so trdile, da so se tedaj brez pra-vega vzroka branile sprejeti Wawretschkin popravek ter da naj se njihov vrednik obsodi na primerno denarno kažen in povračilo stroskov. — Dr. Poklukar na to poprime besedo ter sklicevaje se na ravno prebrane izpovedbe prie dokazuje, da so se po izreku eue price v cerkvi na Šmarni gori res igrale take viže, da se more na-nje plesati, — da na dalje v se zaslišane priče potr-jujejo, da je vsaj 6 do 7 liedertaflerjev hodilo krog cerkve in v gostilnici na Šmarni gori brez s raje, ter da so jih nekatere priče videle v zapetih suknjah, ne-katere pa samo s suknjami ogrnjene, tako, da so spredni život kazali nag; — nadalje da ena priča trdi, da je bil med brezsrajčniki Wawretschka sam. Tudi je dokazano, da je bila prinesena goreča smodka v cer-kev in da jo je tam eden Wawretschkine garde v usta dejal in kadil, morebiti le z namenom, da mu ne ugasne. Dokazano je dalje tudi, da so na potí v Medvode počivali na trati, in znano je, da se meščanom dostikrat polje kmetovo čisto nič ne smili, čes, da vse to je le za kratek čas meščanom pripravljeno. Dokazano je dalje, da je bilo na Svetji, kjer so Liedertaflerji obědovali , po eni strani kozolca zloženo žito, in da so celó nekateri izined družbe svarili druge, ne tako blizo žita kaditi, — da tedaj ni čuda, ako je sosede skrbelo, da ne bi se přiměřila nesreča po ljudeh, med katerimi po daljni h oj i utrujenimi iahko ta ali um globokeje v kozarec pogleda ter brez slabega namena lanko napravi veliko nesrećo. Konečno naglaša zagovornik „Novic" tudi še to. da je takrat vse domaće ćasuikarstvo — bodi si slovensko ali nemško — imelo skupno dolžnost braniti čast kranjske dežele zoper lažnjive telegrame in poročila , katere je na čelu med nasprotnimi listi přinesla celó uradna „Laib. Zeitg.", trdeča, da so „našuntani slovenski kmetje napadli nemške pevce". — Takemu hujskanju, ki se je pri konečni sodniški ob-ravnavi Medvodske dogodbe skozi in skozi za lažnjivo skazalo , nasproti bila je dolžnost vsega poštenega čas-nikarstva, svetu pokazati prave vzroke, zakaj ljudstvo na kmetih liedertaflerjev po pravici ni moglo biti veselo. Naši slovenski časniki so to svojo dolžnost spoznali in se je držali, zato jim pa tudi ni bilo moći sprejeti zahtevanega preklica, ki je poin neresnic. Zagovornik potem sklepa s predlogom, naj si. c. k. deželna sodnija, gledé na vse navedene izpovedbe prič, katere dokazujejo, da je Noviški vrednik mnogo in dobrih vzrokov imel, zahtevanega W. preklica ne sprejeti, po vse po trdi sodbo c. k. okrajne sodnije ljubljanske. Na to je odgovoril dr. Suppan s sumičenjem, da so slovenski časniki le laži in obrekovanja trošili, kar pa dr. Poklukar takoj odločno zavrne sklicaje se na ravno navedene in po pričah potrjene čine, katerih puhlo negiranje nasprotnikovo v ničemur ni omajalo, nasproti pa so uže pri c. k. deželni sodniji dovršene obravnave dosti očitno dokazale, kako čisto izmišljene in hudobne so bile laži po širokém svetu raztrošene in brez konca in kraja prežvekovane ravno po privržencih liedertaflerjev. Na to je sledilo posvetovanje sodnikov in oklic ob-sodbe „Noviškega" vrednika na 20 gld. globe a povra-čilom stroškov in v sprejetje preklica. — O u temelj en j i te sodbe, katero je neka juristična posebnost, govorili bomo tudi posebej v „Novicah" ali pa v kakem strokovnjaškem listu. — (Naznanilo našim živinorejcem.) Gospod Andrej Ditrich, posestnik in trgovec v Vipavi, ima izgledno lepo kravo s teletom Muriškega plemena (Murzthaler) na prodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se nemudoma obrne do njega, da lepo blago ne pride iz dežele , ker gosp* Ditrich, ki ima mnogo živine, jo namerava 12. dne t. m. postaviti na sejm v Sesano. Novićar iz domaćih m tujih dezei. Z Dunaja. — Zbornica gospôska se bode neki pomnožila s 17 gospodi, ki jih cesar imenuje; imena vseh niso še znana, sliši se pa, da je med njimi 7 Poljakov. Ko je grof Taaffe předložil presv. cesarju imena novo-izvoljencev, ga je cesar iznova zagotovil popolnega za-upanja svojega in zadovoljnosti s politiko njegovo. — Nove bankovce po 10 gold, je izdala av- strijsko-ogerska banka. Stari desetaki od leta 1863. pri-dejo ob veljavo tako, da jih bodo do 30. septembra le- tošnjega leta le še jemale glavnice in podružnice av-strijsko-ogerske banke, od 1. oktobra do konca letoš-njega leta pa samo še glavna banka na Dunaji in v Peštu. Ti novi desetaki so skoro tako veliki, kakor pe-taki, pa s plavim robom ; tiskani so na oběh stranéh, na eni nemški, na drugi magjarski. Iz Celovca. — Prevzvišeni knezoškof Valentin W íery je po kratki bolezni, iz noge izvirajoče, 29♦ decembra u. 1. umri. Pogreb 31. dne je bil veličasten, 140 duhovnov ga je spremilo. Iz Zagreba. — Ban Pejačević je za vse po potresu poškodovane hiše dosegel lOletni, za na novo zidane hiše pa 161etni odpust davka. Iz Carigrada. — Turška vlada še zmerom cinca o tem, ali naj bi se udala razsodniji evropejskih vlad, ki hočejo razpor med Turčijo in Grecijo z lepa poravnati. Zastopniki omenjenih vlad so 3. dne t. m. nov identičen korak o tej zadevi storili pri sultanu. — Turška vlada je ukazala, da se vsem poslanikom in poslaniškim turskim uradnikom po Turčiji in drugod odtegne plača za en mesec. Turski uradniki se bodo morali naposled navaditi živeti od zraka. V Žitna cena v Ljubljani 29. decembra 1880. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 59 kr. — banaška 10 gold. 75 kr. — turšice 6 gold. 40 kr. — soršice 8 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 4 gold. 87 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold. 5 kr. — Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasiediiiki v Ljubljani.