44 S KNJIŽNIH POLIC Gregor Škrlj: tereza Poličnik-Čermelj, valentina velkavrh, Šolske knjižnice v sistemu coB iss – priročnik za identifikacijo, inventarizacijo in odpis knjižničnega gradiva Gregor Škrlj Tereza Poličnik-Čermelj, Valentina Velkavrh, Šolske knjižnice v sistemu COBISS – priročnik za identifikacijo, inventarizacijo in odpis knjižničnega gradiva Leta 2016 sta avtorici Tereza Poličnik - Čermelj in Valentina Velkavrh pripravili priročnik za šolske knjižnice, ki se vključujejo v COBISS. Priročnik je sistematično napisan in razdeljen po poglavjih. Uvodu sledi poglavje o bibliografskih virih, v katerem so grafično in opisno v obliki kratkih definicij in informacij prikazane vrste bibliografskih virov. Temu sledi malo obsežnejše poglavje, namenjeno knjižničnemu katalogu. Razdeljeno je na dve glavni podpoglavji – o katalogizaciji in inven- tarizaciji knjižničnega gradiva. Katalogizacija zajema opisno in vsebinsko katalogizacijo in je sestavljena iz podpoglavji o elementih bibliografskega opisa, virih podatkov, jeziku in pisavi opisa, veliki začetnici, simbolih, ločilih ter tiskarskih napakah. Bralcu priročnika je to poglavje v pomoč pri iskanju ustreznega bibliografskega zapisa ter razreševanja posa- meznih dilem. V podpoglavju o inventarizaciji knjižničnega gradiva je posebna pozornost na- menjena elementom inventarne knjige, in sicer datumu inventarizacije, inventarni številki, si- gnaturi, načinu nabave, inventarnim opombam in inventarni knjigi. To poglavje zelo nazorno prikaže postopke in korake pri inventariziranju posameznih inventarnih enot, ki jih knjižnica obdela ter ponudi končnemu uporabniku. Naslednje poglavje opisuje postopke ob- delave knjižničnega gradiva; ta še posebej v knjižnicah, ki prevzemajo bibliografske zapise, poteka v naslednjih fazah: pregled bibliografskega vira, pregled podatkov v bibliografskem opisu, iskanje zapisa, identifikacija ustreznega zapisa ter prevzem v lokalno bazo in dodajanje podatkov o zalogi (inventarizacija). Poglavje je podkrepljeno tudi s slikovnimi prikazi, ki knjižničarja usmerjajo med postopki ter prikažejo dejansko stanje v bazi na posameznih primerih bibliograf- skih zapisov. V 5. poglavju so opisani primeri obdelave knjižničnega gradiva, in sicer v podpoglavjih, ki obravnavajo: monografske tiskane bibliografske vire, kontinuirane vire, kartografske vire, muzikalije, videoposnetke, zvočne posnetke, predmete, večvrstno gradivo ter elektronske vire. Na voljo je veliko prak- tičnih primerov, kjer so predstavljeni primeri 45 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 44-45 iskanja zapisov, pregledovanja, ki so v pomoč pri katalogiziranju oz. prevzemanju zapisov ter urejanju zaloge. Zelo nazorno so primeri pokropljeni s slikovnimi prikazi iz vmesni- ka COBISS3. Postopki izločanja in odpisa knjižničnega gradiva v šolskih knjižnicah sta podrobneje predstavljena v 6. poglavju, kjer so podrobno opisani vidiki, ravnanje ter postopki izločanja in odpisa knjižničnega gradiva. Priročnik je zelo uporaben tako za začetnike v šolskih knjižnicah kot tudi tiste, ki se že dalj časa ukvarjamo z identifikacijo zapisov in pre- našanjem zaloge. Njegovo pripravo je omogo- čilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in je dostopen na povezavi: https://cezar. nuk.uni-lj.si/common/files/studije/solske_kn- jiznice_cobiss.pdf. Arhitektura in prostor vzgajata, predavanje Predava: Aleksander Saša Ostan, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Predavanje arhitekta Aleksandra Saše Ostana bo poudarilo pomen vzgoje in izobraževanja na področjih arhitekture, prostora in oblikovanja ter krajinske arhitekture, ter se osredotočilo na pomen kakovostno grajenih šolskih prostorov. Zakaj vpliva prostor na naše življenje? Kakšne so izkušnje uporabnikov, kakšni so rezultati raziskav o pomenu kakovostnega prostora … Spoznali bomo nekaj primerov dobrih praks kakovostno grajenega prostora na slovenskem in drugod, predavanje pa bo sklenil s pregledom razvoja na tem področju v zadnjih desetih letih, s poudarkom na aktualnem dogajanju. Kreativnost in intelektualna lastnina, predstavitev intelektualne lastnine Izvaja: Urad RS za intelektualno lastnino Ustvarjalnost in inovativnost sta pomembni gibali gospodarskega in družbenega razvoja. Kulturne ustanove in vzgojno-izobraževalni zavodi s svojimi dejavnostmi spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost zlasti pri šolski populaciji. Ustvarjalna družba je bolj uspešna in konkurenčna, posledično pa je višji tudi njen življenjski standard. Pravice intelektualne lastnine ustvarjalnost in inovativnost spodbujajo in hkrati nagrajujejo, saj omogočajo umetnikom in izumiteljem, da lahko živijo od svojega dela. Obiskovalci se bodo na predstavitvi seznanili z aktivnostmi Urada RS za intelektualno lastnino in s posameznimi pravicami intelektualne lastnine (patent, znamka, model, avtorska pravica) ter njihovo vlogo v našem vsakdanu. Strokovni delavci v izobraževanju in kulturi se pri svojem delu pogosto srečujejo z avtorsko pravico kot uporabniki tujih avtorskih del in kot avtorji. Predstavili bomo, na kaj morajo biti pozorni, ko uporabljajo tuja avtorska dela, in kakšne pravice imajo kot avtorji. Predstavitvi bodo sledili odgovori na konkretna vprašanja občinstva. Celoten program Kulturnega bazarja 2019 najdete na www.kulturnibazar.si. 4. aprila 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani Zavod Kersnikova je ena največjih inštitucij za produkcijo sodobne raziskovalne umetnosti v Evropi. Tu umetniki in raziskovalci soustvarjajo na presečiščih umetnosti, znanosti in različnih novih tehnologij ter s tem tematizirajo tehnologizirano sodobno družbo in njene priložnosti, uspehe in težave z okoljem, delom in medosebnimi odnosi. V okviru dejavnosti na Kersnikovi potekajo različni projekti raziskovalnega učenja za otroke, mladostnike in druge, znotraj katerih ti spoznavajo principe novih tehnologij in ustvarjalnih metod. Udeleženci z večkratnim udejstvovanjem na interaktivnih delavnicah razvijajo sposobnosti kritičnega mišljenja ter intuitivnega in lateralnega razmišljanja ter s pridobljeno tehnološko pismenostjo postanejo bolj inovativni in ustvarjalni. Jurij Krpan bo predstavil koncepte, ki združujejo sodobno raziskovalno umetnost in sodobne izobraževalne pristope. Sodobni odrski izraz pogosto uporablja tehnično zahtevne, fascinantne odrske znake in rešitve. Dijaki, šolarji in tudi mlajši otroci danes poznajo in znajo uporabljati sodobno tehnološko opremo, programe, platforme in druga orodja. Že samo vsestranska uporabnost telefona, ki se večini praktično zarase na roko, se na odru lahko spremeni v preveč kreativnih možnosti in uprizoritvenega izraza. Delavnica seznanja udeležence z izbranimi vsakdanjimi in preprostimi orodji, s katerimi se lahko nagovarja učence v njim domačem izrazu. Predstavili bomo tri preproste načine uporabe dostopne tehnologije: za scenografijo, za oblikovanje svetlobe ter nadomeščanje klasične lutkovne animacije. Vsi trije principi so uporabljani v produkciji gledališča Moment, tako da bomo na začetku spoznali in pregledali nekaj primerov, potem praktično prikazali osnovno rokovanje s tehnično opremo in večji del delavnice namenili eksperimentiranju in postavljanju situacij, prizorov, zgodb z orodji, metodami in principi, ki bodo na voljo. Na Rampi spodbujamo raziskovanje mladih na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Prek raziskovalnega učenja, ki je vključeno v tedenske delavnice, imenovane Petkova akademija (5HEK), se otroci in mladi seznanjajo z metodama naredi sam in naredimo skupaj, praktičnim pristopom in transdisciplinarnim delom, ter umetniško obravnavajo teme, kot so biotehnologija, programiranje, robotika, nosljive tehnologije itd. Na Rampi močno poudarjamo vrednost (med)vrstniškega prenosa znanja, saj verjamemo, da je prek njega stopnja zapomnitve in razumevanja večja kot pri predajanju znanja ex- cathedra. Ravno zato bodo pri predstavitvi našega dela sodelovali tudi 5HEK-erji, mladi, ki bodo učitelje in druge strokovne delavce naučili kakšnega heka, s čimer bodo znanje po eni strani predajali, po drugi pa utrjevali. Tematski sklop SODOBNA UMETNOST Sodobna raziskovalna umetnost in raziskovalno učenje, predstavitev Izvaja: Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova Uporaba vsakdanje sodobne tehnologije v uprizoritveni umetnosti, delavnica Izvajajo: Monika Pocrnjić, intermedijska umetnica; Andrej Firm, fotograf, scenograf, oblikovalec luči; Nika Bezeljak, režiserka; Zoran Petrovič, režiser, KUD Moment Tematski sklop USTVARJALNOST MLADIH RAMPA – (Med)vrstniško učenje, predstavitev delavniških programov za otroke, ki delujejo po metodah vrstnik- vrstniku, naredi sam, naredimo skupaj Izvajajo: Petra Milič, 5HEK-erji, Zavod Kersnikova Celoten program Kulturnega bazarja 2019 najdete na www.kulturnibazar.si. 4. aprila 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani