Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (14/23 °C) plohe, soboto (16/27 °C) sončno, v nedeljo (14/23 °C) oblačno in deževno.
Četrtek, 18. avgusta 2016 številka 33 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
-VO
i in ■in
50
■u-t i 1*1 ¡O
■i^
TAKO mislim
V Velenju ogorčeni nad nekaterimi izjavami
V Mestni občini Velenje z začudenjem spremljajo aktivnosti civilnih iniciativ, ki želijo z različnimi argumenti diskreditirati odločitev stroke v zvezi z načrti za izgradnjo 3. razvojne osi. »Zavedamo se, da takšni posegi v okolje zahtevajo določene »žrtve«, vendar pa samo za primerjavo navajamo, da je Šaleška dolina za tretjinski prispevek k energetski samooskrbi Slovenije žrtvovala precej več kmetijskih zemljišč. Velikost rodovitne zemlje, ki bo uničena zaradi izgradnje 3. razvojne osi po trasi F 2-2, zajema zgolj tretjino površine Velenjskega jezera. V Šaleški dolini pa imamo
zaradi degradacije okolja tri jezera (Škalsko, Velenjsko in Šoštanj-sko oziroma Družmirsko) in novo jezero, ki je še v fazi nastajanja,« so zapisali v odzivu na zadnja dogajanja.
Ob tem so ponovno poudarili, da je traso izbrala stroka, potrdila pa vlada Republike Slovenije. Zavračajo različne osebne interese, ki se ob tem dogajajo. »Poudarjanje zgolj določenih vidikov, pretiravanje s številkami, ignoranca realnih dejstev in pozabljanje argumentov, ki posameznikom niso v korist, je zgolj nekaj taktik, ki jih te skupine v
branjenju lastnih interesov brezkompromisno uporabljajo v medijskih objavah,« so še zapisali in dodali, da predlagano traso podpirajo, ker pomeni bistveno izboljšano prometno in gospodarsko povezavo Savinjske in Šaleške doline, povezavo turističnih destinacij in razvoj celotne regije. Edino ta trasa omogoča gospodarski razvoj celotne Savinjsko-šaleške regije in s tem dvig konkurenčnosti. Tako se bo skrajšala pot do središča države. Še posebej pa to traso podpirajo tudi zato, ker je po mnenju stroke najhitreje izvedljiva, tukajšnje okolje, še posebej gospodarstvo, pa potrebuje čim hitrejše ukrepanje. Ogorčeni so nad primerjavo s projektom bloka 6 TEŠ, saj to ocenjujejo za zlonamerno diskre-ditiranje celotne Šaleške doline.
Velenje - Škale - Poletje je čas gradbenih del. Kar nekaj cest je v letošnjem poletju že dobilo lepšo in varnejšo podobo. V MO Velenje je še kar nekaj gradbišč na cestah, dela naj bi bila končana do konca oktobra. V teh dneh je zaradi asfaltiran-
ja med 7. in 17. uro povsem zaprta lokalna cesta Hrastovec-Cirkovce (od Živica do Pocajta). Računajo, da bodo dela zaključena do jutri, 19. avgusta.
a mz
Velenje, 16. avgusta - V torek zvečer, dan pred začetkom 28. citrarskega festivala, so v rondeli Velenjskega gradu odprli razstavo s preprostim, a zgovornim naslovom »Citre«. Na ogled bo do konca oktobra, želja velenjskega muzeja in zbiratelja Borisa Andreja Mlakarja, ki je za razstavo prispeval skoraj 150 citer, je, da bi zbirka postala ena od stalnih. Na odprtju razstave je na ene od citer zaigral tudi odličen citrar Tomaž Plahutnik, član Slovenskega citrarskega kvarteta. Več na šesti strani.	a bš
Družabno na plaži na travniku
Vsak poletni torek na travniku pri velenjskem Domu kulture potekajo zanimive delavnice za otroke. Na torkovem druženju so se mali udeleženci igrali igre, ki so že skoraj pozabljene, risali in barvali. Vse je bilo povezano z morjem, ki je za mnoge za letos le še lep spomin.	a bš
Breme ali privilegij?
Tina Felicijan
Mladost. Obišče in obdaruje z energijo in lepoto vsakogar enkrat v življenju. Kot stanje duha pa ostane le v izbranih telesih, čeprav jih je že načelo staranje. Po njej so ljudje hrepeneli takrat, ko so si izmišljali bajke in zlagali epe o mukah junakov, ki so želeli ostati večno mladi. In po mladosti hrepenimo danes, ko se nam v tej areni, kjer se dogaja življenje, spretno izmika, čeprav je tako težko odrasti. Eni se že preparirajo z antioksi-danti in koencimi, da bi ostali fit. Drugim s sicer napeto kožo pa je mladostniški duh že pobegnil pred skrbmi. To neprijetno plat mladosti, ko sladkost življenja z danes na jutri dobiva grenak priokus, je najbrž vsaka generacija občutila po svoje. Ena bolj, druga manj intenzivno. Tudi v sodobnem času, toliko bolj polnem priložnosti, izobilja, rasti, se mladost sprva razkazuje v obliki radostnega sledenja srcu brez misli na jutri. Kasneje pa v obliki hrepenenja po samostojnosti, ki je preveč tvegana, strahu in negotovosti, sklepanja neugodnih kompromisov, odlašanja, pomanjkanja, vse pogosteje revščine, kar so poudarjale mladinske organizacije ob minulem mednarodnem dnevu mladih. Revščino naj bi izkoreninili do leta 2030 (kot da milenijskih ciljev nikoli ne bi zapisali). Opomnili so tudi na sistematično spreminjanje položaja mladih z aktivnostmi, projekti, spodbudami za njihovo socialno vključenost in (začasno) zniževanje brezposelnosti med njimi - največjo težavo Slovenk in Slovencev, starih od 15 do 29 let. Se pravi na ukrivljanje sistema, ki je bil tako (ne)premišljeno vzpostavljen, da samega sebe ne zmore prilagoditi spreminjajočim se potrebam družbe, interes v družbi, da bi ga spremenila, pa (še) ni dovolj velik.
Tako se danes mladi - generacija Yin milenijci, nam pravijo -še vedno dolgo šolamo, ker so nam starši, učitelji povedali, da je znanje, po možnosti univerzitetno, pot v lepo, ne preveč garaško prihodnost. Nato pa nam delodajalci povedo, da to znanje ni kar tako za v prakso. Da ga je treba preizkusiti na slabo plačani delovni praksi oziroma z uvajanjem na delovnem mestu ali kako se že imenuje. To je le eden od paradoksov, ki jih mladi danes težko razumemo, a kot bi bili bolj vdani duhu časa kot duhu mladosti, ga kar nekako sprejemamo. Tako mladost, to dobrino in vrednoto hkrati, velikokrat občutimo kot breme, ne kot privilegij. Ker nas navdaja z željami, cilji, izzivi, sanjami, ki bi jih z zagonom in zanosom lahko izpolnili in dosegli, a nas hromi kolektivno vzdušje, prepojeno s paniko, strahom pred neuspehom, pred neizpolnjevanjem norm. Prav zato bi značilne stiske, ki jih mladi doživljamo, morda lažje premagali s spremenjeno zavestjo in percepcijo, drugačnim odnosom do sveta, do sistema, »ki se ga ne da spremeniti.« Namesto da se pustimo povleči toku, zaplavamo proti, ker ga lahko -tako pravijo odrasli, ki jih je življenje baje izučilo - samo mladi spremenimo. Če že ne to, pa upam, da ga vsaj obidemo.
■
■
Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

18. avgusta 2016
(T.
LOKALNE novice
Dobrih devet tisoč za novorojenčke
Celje - Nova Ljubljanska banka je letos obdarila šest slovenskih porodnišnic. Med njimi tudi celjsko. Donirala ji je dobrih 9 tisoč evrov za nakup ogrevalne posteljice z akumulatorskim napajanjem za novorojenčke, ki se rodijo prezgodaj ali s prenizko telesno težo in potrebujejo v prvih dneh življenja dodatno pomoč pri vzdrževanju telesne toplote.
Na odseku za neonatalno pediatrijo celjske bolnišnice se rodi na leto približno 230 takih otrok, posteljica z akumulatorjem pa bo omogočila tudi varen transport teh otrok na diagnostične preglede, ki jih izvajajo na drugih oddelkih bolnišnice.
V celjski bolnišnici so imeli lani 1875 porodov.
■ tp
Nujna dela na Macesnikovem plazu
Solčava - Pred 10 leti so bila na Macesnikovem plazu v Solčavi opravljena večja sanacijska dela, ki pa še niso povsem ustavila njegovega drsenja. To, številna neurja ter druge vremenske nevšečnosti so tako narekovale izvedbo nekaterih nujnih sanacijskih del, sicer bi lahko plaz, poudarjajo na upravi Občine Solčava, v prihodnje znova ogrožal Solčavo in občane, živeče na plazovitem terenu.
Pred časom so začeli uresničevati nujno potrebna vzdrževalna dela v zgornjem delu plazu nad platonskim mostom. Trajala naj bi do sredine letošnje jeseni. Lokalni skupnosti je ministrstvo za okolje in prostor iz postavke sanacije velikega obsega odobrilo 400 tisoč evrov.
■ tp
Pri Zdravstvenem domu gradijo nadstrešek
Velenje - Od začetka tedna je zaradi gradnje zaprt povezovalni hodnik med kletno etažo garažne hiše in Zdravstvenim domom Velenje. Postavili bodo novo nadstrešnico, ki bo povezovala parkirno hišo z Zdravstvenim domom. To je bila želja mnogih uporabnikov Zdravstvenega doma Velenje. Dela izvaja podjetje VPM-ING, d. o. o., iz Velenja, veljala pa bodo malo manj kot 19 tisoč evrov.
a mz
Bolnišnica gradi prizidek
Slovenj Gradec - Slovenjgraška bolnišnica bo predvidoma do konca leta dobila opremljen prizidek. Slaba dva meseca po tem, odkar Splošno bolnišnico Slovenj Gradec kot v. d. direktorice vodi Jasna Uranjek, je bolnišnica sredi usklajevanja pogodbe z ZZZS in pomembnih naložb. Jeseni bo zagnala svoj aparat za magnetno resonanco, predvidoma konec leta bo opremljen prizidek. Poslovanje je kljub nepredvidenim izdatkom stabilno, pravi Uranjekova.
Zimzelen pod okriljem DEOS
Topolšica - Že pred časom je Premogovnik Velenje prodal center starejših Zimzelen Družbi za izgradnjo in upravljanje varovanih stanovanj DEOS iz Ljubljane. Zdaj pa je začel že tudi poslovati pod »njihovo streho«. Pod svojim okriljem ima ta družba domove za ostarele v Trnovem, Črnučah in Notranjih Goricah,
a mz
V Šoštanju že drugi Šaleški festival piva
Šoštanj - Turistično društvo Šoštanj bo pripravilo prihodnjo soboto, 27. avgusta v sodelovanju s Turistično zvezo občine Šoštanj že drugi Šaleški festival piva. Po besedah predsednika Žana Delopsta želijo domačinom in obiskovalcem približati kulturo pitja in pridelovanja piva.
Šaleški festival piva so lani organizirali prvič in z njim popestrili dogajanje v Šoštanju, našteli pa so kar 3500 obiskovalcev. Festival piva bodo popestrili s kulturnim in zabavnim dogajanjem.
Nad podlubnike s posegi v lastnino
Ljubljana - Sistem zatiranja škodljivcev v gozdovih mora biti hiter in učinkovit, zato bodo zaradi javnega interesa sledili tudi posegi v lastninsko pravico, je po prvem sestanku skupine za nadzor obvladovanja in zatiranja podlubnikov poudaril direktor direktorata za gozdove Jošt Jakša. Podlubnik naj bi letos terjal več kot dva milijona kubičnih metrov smreke.
Obnove cest in gradnja kanalizacij po načrtih
Na MO Velenje pravijo, da bodo letošnje pozno poletje in jesen izkoristili za dokončanje obnove cest in gradnjo kanalizacijskega omrežja - Semaforji v križišču Obirc naj bi zagoreli 25. avgusta
Bojana Špegel
Velenje, 10. avgusta - »Velik napor je bil, da je MO Velenje prepričala državo, da je potrebno urediti križišče Obirc. Zato smo toliko bolj veseli, da gredo dela, ki so se začela 15. maja, h koncu,« nam je zatrdil Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje. Na občini so veseli tudi zato, ker je investicijo v vrednosti 170 tisoč evrov v celoti krila država. V prvotni fazi priprav na obnovo je bilo namreč predvideno, da bo svoj delež prispevala tudi MO Velenje.
Gradbena dela v križišču so končana, talne označbe zarisane, novi semaforji stojijo. Zato nas je zanimalo, kdaj bodo zagoreli in začeli usmerjati promet. »V teh dneh še pripravljajo avtomatiko za semaforizacijo križišča. Po naših informacijah bodo semaforji začeli delati 25. avgusta, ko bodo dela povsem končana. Ob obnovi križišča je namreč izvajalec del obnovil tudi meteorno kanalizacijo, v teh dneh bodo ob cesti namestili še zaščitne ograje, po tem pa bo križišče končano.«
Z DARS-om so se odgovorni na MO Velenje dogovorili, da projektno dokumentacijo - idejne in izvedbene projekte za postavitev protihrupnih ograj ob križišču Obirc in cesti proti Vinski Gori, naroči in plača občina. »To je že storjeno, projekti so v izvedbi.
S protihrupno ograjo bomo zaščitili niz 8 hiš od križi-šča Obirc dalje. Gre za naselje, ki je v tem delu kraja že dolga leta,« razloži Brodnik. Koliko bo stala približno 300 metrov dolga protihrupna ograja, trenutno še ne vedo, kot tudi ne, koliko bo za postavitev še prispevala MO Velenje. »Računamo, da bo država krila 60, mi pa 40 odstotkov naložbe. V proračunu imamo sredstva zagotovljena.« Ko bodo projekti končani, jih bodo v revizi-
Savinjsko-šaleška naveza
jo poslali še na DARS-u, zato prej kot konec septembra, bolj verjetno pa oktobra, ograje ne bodo začeli postavljati.
Gradbišča še na treh cestah
Do včeraj so na MO Velenje sprejemali vloge za obnovo Šlandrove ceste, ki vodi proti vrtcu Tinkara, v katerem je tudi uprava vrtca. Ravno zato, ker je to pogosto pot otrok in njihovih spremljevalcev do vrtca, si na občini želijo, da postane še bolj varna. »Uredili bomo odvodnjavanje, javno razsvetljavo in nov pločnik. Cestišče bo potem v celoti preplasteno na novo,« izvemo. Včeraj so že izbrali izvajalca del, zato bodo ta kmalu stekla. Letos pa nameravajo v mestu obnoviti še Goriško cesto, ki vodi mimo novega poslov-no-stanovanjskega kompleksa. »Uredili bomo tudi nov pločnik in kolesarsko stezo, računamo pa, da nam bo to uspelo še pred zimo. To cesto bomo urejali skupaj s koncesionarjem, podjetjem PUP Velenje.« Letos bodo obnovili tudi Medardovo cesto na Konovem, potem pa bodo po besedah našega sogovornika občinske mestne ceste dobro urejene.
Dve veliki komunalni investiciji
Na Konovem bodo letos dokončali še del vodovoda in kanalizacije, dobro pa teče tudi gradnja nove kanalizacije v Plešivcu in Vinski Gori. »To sta veliki naložbi, ki ju izvajamo skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje. V Plešivcu izgradnjo kanalizacije sofinancirajo tudi krajevna skupnost in krajani. Letos gradimo primarni del voda, ki teče do podružnične šole. Druga faza izgradnje bo v Črni gori. Gre za gradbeno zahtevno, plazovito obhmočje. Doslej smo morali narediti kar nekaj prebojev, ki smo jih uspešno rešili. V Vinski Gori pa izgradnja kanalizacije in gradnja male čistilne naprave s 1000 enotami tudi teče dobro, po programu,« doda Brodnik. Če vreme ne bo nagajalo, bodo letos načrtovana dela končana oktobra.
S(m)o si nabrali dovolj svežih moči
Ne brez skrbi - Žlahtna Lopata - Z igrami obujali spomine - Hmelj in cesta
Ne vem, če imajo državljani kaj lepše počitnice, ker je bila tudi vlada na dopustu, res pa je, da kaj veliko političnega dogajanja ni. Če odštejemo »preštevanje« v najbolj ljudski stranki. Tu se spopad med Celjanom Markom Zidanškom, aktualnim predsednikom SLS, in nekdanjim predsednikom Marjanom Podobnikom še nadaljuje. Nekateri sicer menijo, da to lahko škoduje stranki, ki bi se rada znova vrnila v parlament, zato bi bilo najprimernejše premirje, drugi menijo, da je treba stvari dokončno razčistiti. In iz tega iziti močnejši. Bomo videli, kak bo resnični konec.
Vprašanje je tudi, ali ima premier Miro Cerar res brezskrbne počitnice ali pa tudi med počitnikovanjem išče novega ministra za finance. Bo našel takega, ki bi bil sposoben stopiti v čevlje Dušana Mramorja?In če ga bo že našel, bo ta to nehvaležno mesto sprejel? A močnega človeka na tem položaju Slovenija gotovo potrebuje. Razveseljivo pa je slišati nekatera poročila z območja ob Sotli in Kolpi, da ograja (tista »lepa«, brez bodeče žice) niti ne moti preveč obiska turistov na tem območju. Seveda pa so mnogi zaskrbljeni nad opozorili, da je morda pred nami nov begunski val. Tega se ne bojimo le pri nas, vsa Evropa je zaskrbljena in se ozira proti Turčiji.
Ob tem, ko nekateri še vedno menijo, da delo z lopato ni nič kaj več »moderno«, je ime celjske Lopate zadnje dni odmevalo po svetu. Zaradi tamkajšnjega judo kluba ter Tine Trstenjak in Ane Velen-šek, ki sta osvojili medalji na olimpijadi v Riu. Ter trenerja Marjana Fabjana. S Celjem je povezana tudi medalja Petra Kauzerja -bil je namreč dijak celjske I. gimnazije. To je prva medalja olimpij-cev te gimnazije, ki jih je bilo letos kar pet. V novi telovadnici, ki jo gradijo, bo pogojev za kovanje novih še več. Na mnogih drugačnih igrah, ki jih tudi na širšem celjskem območju ni manjkalo niti to poletje, so se udeleženci merili v drugačnih disciplinah. Predvsem na kmečkih igrah. Ponekod so se sicer tudi pomerili v jahanju konj, sicer pa v nekaterih delovnih igrah, ki so bile nekoč nekaj vsakdanjega. V košnji z ročno koso, spravljanju
krme z grabljami in vilami, postavljanju hmeljevk in še v kakšnih drugih, nekoč običajnih kmečkih opravilih. Pri tem so se tudi mnogi mladi izkazali za prave mojstre, drugi za vajence, ki jim še manjka spretnosti. Tudi v poletnem času so na raznih ravneh prav resno še razpravljali o drugačnih bodočih vajencih. S predlogom vajeni-štva, ki naj bi ga znova uvedli, se mnogi povsem še ne strinjajo, precej kritičnih pripomb ima tudi velenjski mojster Branko Meh, sicer predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Prejšnji teden je bilo zelo veselo v Braslovčah, kjer mnogi sicer še vedno negodujejo nad načrtovano traso hitre ceste. Tudi ob slavju hmeljarskega praznika so nekateri mislili na kmetijske površine, tudi take, na katerih zdaj raste hmelj in ki bodo »padle« kot žrtve gradnje nove ceste. In prav zdaj, ko se naš hmelj vse bolj uveljavlja in ko tudi cena ni več tako slaba. Letos v Savinjski dolini sicer ne pričakujejo rekordne letine, bo pa zadovoljiva, boljša od lanske. »Boljši« pa bo kmalu tudi most prek Savinje na Čopovi ulici v Celju. Tega je lani poškodoval požar in eksplozija plina. Na srečo most ni bil tako poškodovan, da bi ga morali porušiti, je pa potreben temeljite obnove. Ob tem bodo obnovili tudi vodovodno in plinsko napeljavo. Naj spomnimo, da je bilo ob eksploziji ranjenih tudi nekaj celjskih poklicnih gasilcev, brez njihove velike prisebnosti bi bile lahko posledice še hujše. Zagorelo je, ker naj bi bil nekdo zakuril odpadke pod mostom.
Celjski župan Bojan Šrot pa je imel pred dnevi spet prijetno opravilo. Obiskal je sestro Maro Vampelj, ki je praznovala 104. rojstni dan, letos pa praznuje tudi 75-letnico redovnega življenja. V knežje mesto se je preselila pred štirimi leti.
Pa še to: 'In vendar se premika', pravijo v Celju! Občina je s podpisom pogodbe z izvajalcem del že začela brisati grdo celjsko črno piko. Zaradi neurejenosti Muzejskega trga, ob katerem je večpo-membnih celjskih ustanov, ki jih obiskuje veliko meščanov, okoličanov in tudi tujih turistov, je bila deležna veliko kritik. Dobila je tudi turistično metlo. Res pa je, da le z njo te črne točke ni mogla »pomesti«. Potreben je bil denar.
a k
■
a
a mz
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 3
18. avgusta 2016

AKTUALNO
3
Z novimi svetili do prihrankov
MO Velenje podpisala 20-letno koncesijo z ljubljanskim podjetjem Javna razsvetljava, d. d. - Ta bo imel lokalnega podizvajalca Elektro Jezernik
Bojana Špegel
Velenje, 12. avgusta - V MO
Velenje doslej niso bili zadovoljni z vzdrževanjem javne razsvetljave, sploh z odpravljanjem okvar na njej ne. Odzivni čas je bil velikokrat predolg. To naj bi se spremenilo s podpisom pogodbe z ljubljanskim podjetjem Javna razsvetljava, d. d., ki bo najprej obnovilo, potem pa 20 let urejalo in vzdrževalo javne luči v mestu. Napake naj bi odpravili v 24 urah do najpozneje 3 dni od prijavljene okvare.
Dobrih 776 tisoč evrov vredno koncesijsko pogodbo sta v petek dopoldne podpisala velenjski župan Bojan Kontič in direktor izbranega podjetja Stanko Furlan. Ob tem je župan poudaril, da je MO Velenje od skupaj 3.500 svetil javne razsvetljave doslej z varčnimi LED svetili že opremila 1.600 svetil, saj so sledili evropskim uredbam. In kaj pričakuje od novega koncesionar-ja? »Doslej smo pogosto slišali pritožbe občank in občanov, da je reakcijski čas za zamenjavo svetil predolg. Težave smo imeli tudi zato, ker občina ni bila lastnica te infrastrukture, do lani je imelo podjetje Elektro Celje
kar 70-odstotni delež, sedaj je občina 100-odstotni lastnik. S podpisom koncesije nadaljujemo, kar smo pred leti začeli; še letos naj bi koncesionar dokončno obnovil infrastrukturo, potem pa jo redno vzdrževal.« K temu je župan dodal, da ga veseli, da se je koncesionar odločil tudi za
na razpis, a je v postopku izbire izpadel, ker ni izpolnjeval pogojev. To velja tudi za Petrol. Postopek izbire je bil zahteven, veliko svetovalnega dela sta opravila KSSENA in podjetje Adecco.
Direktor podjetja Javna razsvetljava, d. d., Stanko Furlan nam je povedal, da javno razsve-
Direktor ljubljanskega podjetja Javna razsvetljava Stanko Furlan in velenjski župan Bojan Kontič med podpisom 20 letne koncesijske
pogodbe.
sodelovanje z lokalnim podizva-jalcem, podjetjem Elektro Jezer-nik. Jezernik se je skupaj s Petro-lom in izbranim podjetjem pred 8 meseci, ko so začeli postopek izbire koncesionarja, sam prijavil
tljavo vzdržujejo že v 12 slovenskih občinah. »V Velenju bomo pri odpravi napak hitri tudi zato, ker bomo imeli lokalnega podizvajalca, ki teren in razmere že dobro pozna. Na dan podpi-
sa pogodbe je javna razsvetljava v velenjski občini dobra, saj bomo morali zamenjati približno 1.700 luči, kar je manj kot polovica. Vse bodo tipsko opremljene z LED tehnologijo. Obnovili bomo tudi 45 odjemnih mest ter vse obstoječe drogove, ki jih bomo pobarvali, nekatere povišali in tudi prestavili. Takoj se bomo lotili priprave izvedbenih projektov; ko bodo potrjeni, pa bomo začeli obnovo. Potem bomo vzpostavili nov kataster javne razsvetljave.« Ko bo javna razsvetljava obnovljena, bodo z varčnejšo tehnologijo letno prihranili 50 tisoč evrov, oz. 9.631.000 kWh v 20-letnem obdobju. Koncesija bo tako plačana iz prihranka električne energije, ki bo nastal zaradi prenove razsvetljave. Hkrati bodo vzpostavili nadzor, ki bo vključeval možnost 24-urnega obveščanja o okvarah preko portala in telefonske številke. »Vedno bomo dostopni, vedno bo možno prijaviti napako. Zelo enostavno bodo to lahko storili tudi občani sami,« je še poudaril Furlan.
Na tiskovni konferenci sta največ govorila župan Polzele Jože Kužnik (prvi z desne) in Urban Jeriha iz CI
Braslovče (ob njem).
Napovedujejo kazenske ovadbe
Po mnenju zveze civilnih iniciativ umestitev hitre ceste Velenje-Šentrupert avtocestni Teš 6 - Zakaj graditi dve štiripasovnici, če bi zadostovala ena?
Tatjana Podgoršek
Braslovče, 10. avgusta - Ali sta
ministrstvo za okolje in prostor ter v lada RS podlegla velenjskemu lobiju? je bil naslov novinarske konference, ki ga je pod kozolcem v Braslovčah pripravila Zveza civilnih iniciativ v Savinjski dolini (od letos dalje so v njej združene civilne iniciative (CI) Šmartnega ob Paki, Polzele in Braslovč).
Javnosti skriti zasebni interesi
Na njej so njeni predstavniki ponovili svoje argumente proti gradnji severnega dela hitre ceste tretje razvojne osi med Velenjem in priključkom na avtocesto v Šentrupertu, za dodaten argument pa navedli podatek iz v prejšnjem mesecu izdelanega predloga Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa, ki od avtoceste do Velenja predvideva dve štiripasovni cesti. "To pomeni, da država želi na plečih vseh Slovencev zgraditi novo državno cesto F 2-2, nato pa še rekonstruirati obstoječo cesto Velenje-Arja vas oziroma izsiliti odsek hitre ceste po trasi Velenje-Šentrupert za 308 milijonov evrov, v letih 2018 do 2022 pa rekonstruirati še sedanjo cesto Velenje-Arja vas, ki si jo glede na izsledke prometne študije predstavlja kot štiripasov-nico. Vse kaže na javnosti skrite zasebne interese, saj v neštetih
javnih soočenjih predstavniki države niso znali pojasniti razlogov za gradnjo dveh cest. Zadeva spominja na zmago velenjskega lobija pri izgradnji bloka 6 TEŠ - na njegovo izčrpavanje države pri tem, saj naj bi omenjeni blok nadomestil stara dva, po njegovi izgradnji pa želijo posodobiti še druga dva," je dejal sodelavec CI Braslovče Urban Jeriha in se vprašal, zakaj graditi dve štiripasovnici, če bi vlada obe cesti družila v eno in zgradila za 188 milijonov evrov manj cenejšo in bolj nujno F6. Poleg tega, po mnenju CI, trasa Velenje-Šentrupert ne povezuje Celja in Velenja, pri tem pa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča, čemur nasprotuje tudi kmetijsko ministrstvo. Prav tako očitajo vladi oziroma ministrstvu za okolje in prostor, ki vodi postopek umeščanja tretje razvojne osi, da ne upošteva ugotovitev vladne medresorske
delovne skupine iz leta 2011, ki je namesto nove ceste Velenje-Šentrupert svetovala posodobitev ceste Velenje-Arja vas.
Država naj izbere drugo traso
Tretji razvojni osi ne nasprotujejo, so zagotavljali organizatorji novinarske konference, ampak želijo, da izbere država drugo, ekonomsko, okoljsko, logistično sprejemljivejšo varianto. Jože Kužnik, župan Občine Polzela, je prepričan, da na takšen način, kot se je država lotila tega projekta, se nobenega ne bi lotil odgovoren gospodar, »zato želimo, da stopi država korak nazaj in ponovno izvede študijo variant.» Da je trasa F 2-2, ki jo je določila, neprimerna, so prepričani tudi zato, ker jih podpira del stroke in ker bo potrebno na 14 kilometrov dolgem cestnem odseku porušiti 43 objektov, prese-
liti blizu 150 ljudi, do katerih danes še nihče ni stopil in vprašal, kam bodo šli.
Med predvidenimi za rušenje je tudi nekaj mesecev stara novogradnja družine Obu iz Podvi-na pri Polzeli. »10 let sva z ženo »šparala« za hišo, od prvega do zadnjega »cigla« sva jo zgradila praktično brez kreditov, za piko na i pa tole. Teden dni pred vselitvijo sva izvedela, da je predvidena za rušenje.«
Ker odgovorni v državi CI ne prisluhnejo, jih ignorirajo, bodo sedaj ubrali druge, pravne poti. »Z drugimi zainteresiranimi nevladnimi organizacijami bodo odvetniki do konca poletja pripravili predloge ovadb, saj smo prepričani, da gre za kršenje zakonodaje. Tudi iz Gibanja Trs so napovedali pripravo kazenskih ovadb,« je še dejal Jeriha.
42 otrok iz koroške regije in Velenja na Debelem rtiču
Debeli rtič - Že 14. leto zapored Tuš v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh s svojimi partnerji in kupci omogoča 500 otrokom iz socialno ogroženih družin enotedensko letovanje na Debelem rtiču. V tretji skupini otrok se je letovanja udeležilo tudi 32 otrok iz koroške regije in 10 otrok iz Velenja, ki so bili deležni športnih, izobraževalnih in vodnih aktivnosti ter tudi glasbe in zabave. V sodelovanju z Rdečim Križem Slovenije, bo tako Tuš v 14 letih počitnice omogočil že skupno več kot 7.100 otrokom iz vse Slovenije.
»Ponosni smo, da vsako leto 500 otrokom pričaramo številne nasmehe na obraz ter jim omogočimo počitnice, o katerih skrivaj sanjajo. 14 let projekta, skupno 7.100 otrok ter vsakoletne spodbude in pohvale staršev in skrbnikov, mentorjev, naših partnerjev in kupcev govorijo o uspešnosti projekta. Odločeni smo, da ga bomo nadaljevali in nadgrajevali tudi v prihodnje,« je o kontinuiteti akcije povedala Anja Marjetič, vodja projekta Pričarajmo nasmeh v Tušu.
a mz
Občina Šoštanj v letošnjem letu pričela izdelavo Celostne prometne strategije (CPS)
V	sklopu projekta bomo pridobili strateški dokument, v katerem bo pripravljeno učinkovito zaporedje ukrepov za področje prometa, ti pa bodo vodili v celostne spremembe pri doseganju višje kakovosti bivanja. CPS za občino Šoštanj bo pomembno prispevala k razvoju urbane mobilnosti in s tem izboljšanju kakovosti zraka ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora in povečanju prometne varnosti na območju občine Šoštanj.
Proces priprave CPS za občino Šoštanj je razdeljen na tri sklope aktivnosti, in sicer na zagon procesa, racionalno postavljanje ciljev in pripravo strategije. Trenutno poteka prva faza analize stanja prometa v občini Šoštanj. Za ta namen sta bili junija izvedeni že dve javni obravnavi v vili Mayer, na njih pa so sodelovali predstavniki različnih organizacij in Šoštanjčani. Ravno tako je bilo izvedeno preko 30 intervjujev s predstavniki različnih organizacij v občini: krajevnih skupnosti, policije, re-darstva, gospodarstva, vzgoje, izobraževanja, športa, zdravstva in oskrbe starejših, mladinskega centra, turističnih organizacij in raznih zavodov, izvajalcev šolskih prevozov, gasilcev, civilne zaščite ter sosednje občine Velenje.
Z dosedanjim delom se je največ priložnosti in izzivov na temo trajnostne mobilnosti v občini Šoštanj pokazalo pri urejanju javnega potniškega prometa v povezavi s šolskimi prevozi, ki bi dosegel večja naselja. Na drugi strani pa so prometno najbolj pereča vprašanja na območju samega mesta Šoštanj. Skozenj poteka praktično ves tranzitni promet, hkrati pa železniška proga, ki deli mesto na dva dela, ob konicah povzroča prometne zastoje. Občina Šoštanj se teh težav močno zaveda, zato v zadnjem času daje velik poudarek tudi izgradnji kolesarske infrastrukture, med drugim izgradnji kolesarske steze proti Topolšici in uvedbi sistema izposoje koles Bicy.
Ena od naslednjih aktivnosti bo organizirana že takoj na začetku septembra. V soboto, 17. 9. 2016, bo v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, ki bo tokrat prvič potekal tudi v Šoštanju, med 8. in 12. uro pred tržnico in na Trgu svobode organiziran 'kolesarski zajtrk'. S tem dogodkom želijo spodbuditi vse Šošta-njčane in prebivalce ostalih krajev, da se v mesto pripeljejo s kolesom, pridejo peš ali z javnim potniškim prometom in tako na zdrav način brezplačno preizkusijo dobrote domačih pridelovalcev. Na prireditvi bodo aktivno sodelovali učenci osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, ki bodo parkirne prostore za en dan spremenili v prostore za druženje in igro ter v sklopu delavnice razmišljali o dolgoročni alternativni uporabi parkirišč v mestu.
V	sklopu projekta z velikim odzivom poteka tudi anketa, v kateri lahko sodelujejo vsi občani občine Šoštanj, ki so starejši od 12 let. Vsi, ki bodo oddali veljavno izpolnjen anketni vprašalnik, se bodo v žrebanju potegovali za lepe nagrade: vrednostni bon za 50 evrov za vožnjo z vlakom po lastni izbiri, enodnevni izlet za tri osebe v Benetke ter zložljivo mestno kolo. Anketa je na voljo na sedežu Občine Šoštanj in njenih spletnih straneh: http://www.sostanj.si/, na kateri so objavljeni tudi datumi žrebanj. Prvo žrebanje bo izvedeno že v sklopu prireditve »kolesarski zajtrk«, zato vas vljudno vabimo, da na prireditvi, kot tudi pri pripravi celotnega projekta, aktivno sodelujete!
Naložbo sofinancirajo Evropska unija in Republika Slovenija iz kohezijskega sklada ter Občina Šoštanj.
Občina Šoštanj
■
■
Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

18. avgusta 2016
Namesto krme za živali zelenjava za občane regije
Kmetijska zadruga Šaleška dolina prisluhnila Občini Šmartno ob Paki o možnosti izrabe kmetijskih zemljišč za pridelavo ekološke zelenjave - Možnost za pet novih delovnih mest predvsem za invalide
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki je zaokrožila informacija, da bo na pobudo lokalne skupnosti Kmetijska zadruga Šaleška dolina na zemljišču od njenih hlevov proti Paški vasi gojila ekološko zelenjavo. Informacijo smo preverili naprej pri šmarškem županu Janko Kopušarju.
Blizu 10 hektarjev zemljišč
Ta je informacijo potrdil. Povod zanjo je bil projekt prehran-ske samooskrbe, ki je po njegovih navedbah med projekti, o katerih se dogovarjajo občine Savinjske regije. Nosilec projekta je Mestna občina Celje, v Šmar-tnem ob Paki pa si prizadevajo, da bi na zemljiščih od hleva Kmetijske zadruge Šaleška dolina proti Paški vasi, ki so sicer v lasti zadruge, v bližnji prihodnosti rasla zelenjava za občane regije. »Gre za približno 10 hektarjev veliko zemljišče, na katerem je bilo do izgradnje vodovodnega sistema v okviru kohezijskega
projekta vodno zajetje. To je sedaj opuščeno, zadruga pa bi ga lahko izkoristila za namakanje.«
Kopušar pravi, da so na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina njihovi pobudi prisluhnili, prav tako se z njo že dogovarjajo, da bi se lotili projekta, ki je v nastajanju. Čeprav se bo gotovo najprej v okviru projekta začelo kaj dogajati na območju celjske občine, si v šmarški občini želijo, da bi se kmetijska zadruga vanj čim prej vključila. In zakaj je občina potem ustanovila novo zadrugo v Savinjski regiji? »Zato, ker je projekt zanimiv, ker njegova iz-
vedba omogoča samooskrbo z zelenjavo občanov celotne regije Saša in tudi proti Celju in ker bi lahko obstoječo infrastrukturo smotrno izkoristila. Prav tako so nam na Razvojni agenciji Savinjske regije zatrdili, da bodo novo zadrugo oblikovale občine in vanjo povabile vse že obstoječe kmetijske zadruge ter tudi posamezne proizvajalce zelenjave.«
Po mnenju Kopušarja je projekt priložnost za tukajšnjo kmetijsko zadrugo, saj bo lahko dopolnila svoje produkte z izdelki z višjo dodano vrednostjo, hkrati pa nova delovna mesta. Danes
na omenjenem zemljišču raste predvsem krma za živino. V hlevih v njegovi bližini namreč zadruga goji pitance, v rastlinjakih pa bi zelenjavo. »Območje se bo potem zagotovo spremenilo. Ne nazadnje so na njem zametki naše obrtno-poslovne cone.«
5 novih delovnih mest predvsem za invalide
Ivo Drev, direktor tukajšnje kmetijske zadruge, nam je povedal, da so pobudo lokalne skupnosti podprli. Pripravili so že tudi idejni projekt, ki je tako daleč, da bi ga lahko začeli izvaja-
Danes na blizu 10 hektarjev velikem kmetijskem zemljišču raste krma za živino.
(C.
GOSPODARSKE novice
Delavci Gorenja so se vrnili
Velenje - S torkom se je iztekel kolektivni dopust za preostale delavce Gorenja (nekateri so začeli delati že sredi prejšnjega tedna). Daljši dopust so imeli v obratih, v katerih so bila potrebna večja obnovitvena dela. To še posebej velja za program Kuhal-nih aparatov, v katerem so obnovili montažni trak. Prilagodili so ga tako, da bo mogoče na njem izdelovati več različnih aparatov hkrati. Montirali so tudi novo peč za žganje pečic ter emajla in obnovili stiskalnice. V prostorih, ki jih je uporabljala Turna, ki se je selila v Šoštanj, pa so uredili center kuhalnih aparatov.
Stečajna
upraviteljica Aera razpisala več javnih dražb
Celje - Stečajna upraviteljica celjskega Aera Alenka Gril je razpisala več javnih dražb za prodajo premoženja. Tako bo 6. septembra osma javna dražba za prodajo nepremičnin na lokaciji obrata Aero Copy, izklicna cena pa je postavljena pri 786.000 evrov in jo bo možno zniževati, je razvidno iz objave na spletnih straneh Ajpesa. Javna dražba bo potekala za prodajo osebnih vozil in drugih prevoznih sredstev, prav tako z zniževanjem izklicne cene. Isti dan bo na deseti javni dražbi Grilova skušala z zviševanjem izklicne cene prodati slike in ostala umetniška dela, izklicne cene se gibljejo od 50 evrov do 1150 evrov.
Izvoz v polletju višji za 4,5 odstotka
Ljubljana - Slovenija je junija izvozila za 2,21 milijarde evrov blaga ali za 2,7 odstotka več kot junija lani, uvozila pa za 2,03 milijarde evrov ali 2,2 odstotka več kot leto poprej. V prvem polletju se je izvoz povečal za 4,5 odstotka na 12,48 milijarde evrov, uvoz pa za 1,8 odstotka, tj. za 11,82 milijarde evrov.
Junija je bila tako pokritost uvoza z izvozom 108,6-odsto-tna. Presežek v blagovni menjavi s tujino je znašal 174,8 milijona evrov in je bil najvišji letos. K temu sta največ prispevala povečanje izvoza v države, ki niso članice Evropske unije.
Na OZS za zakon o vajeništvu, a proti trenutnemu predlogu
Ljubljana - Na Obrtno-podje-tniški zbornici Slovenije podpirajo sprejem posebnega zakona o vajeništvu, a ostro nasprotujejo aktualnemu predlogu, ki po mnenju predsednika zbornice Branka Meha vsebuje nekatere škodljive elemente in onemogoča razvoj vajeništva na način, da bi bilo koristno tako za dijake kot za delodajalce.
„Cilj delodajalcev je pridobiti delavce, ki bodo znali dobro delati in jih bomo lahko po zaključenem vajeništvu tudi pošteno plačali in redno zaposlili, česar pa po trenutnem predlogu zakona ne bo možno doseči," je na novinarski konferenci poudaril Meh.
V polletju več začetih stečajev
Ljubljana - V Sloveniji so bili nad poslovnimi subjekti v drugem četrtletju začeti 403 insol-ventni postopki, kar je približno toliko kot v prvem četrtletju. V prvega pol leta je bilo med njimi začetih 659 stečajnih postopkov, kar je 6,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Nad gospodarskimi družbami je bilo v prvem polletju začetih 547 stečajev, kar je 9,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo začetih 499. Nad samostojnimi podjetniki jih je bilo v primerjalnem obdobju uvedenih enako; v letošnjem prvem polletju jih je bilo 102, v prvem polletju lani pa 101.
Polzela izvaža
konopljine
nogavice
Polzela - Polzelska tovarna nogavic je že konec lanskega leta zagnala proizvodnjo nogavic iz ekološko pridelane industrijske konoplje in bombaža. Kot je povedal predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič, jih za zdaj izdelujejo predvsem za domači trg, kjer vse prodajo sproti, prvi pošiljki pa so medtem prodali tudi že v Švico in Skandinavijo. „Vsak, ki jo poskusi, se lahko tudi v teh poletnih mesecih prepriča, da se v njih noga ne poti in nima vonja, ob tem pa v vročih dneh celo hladi noge. Že zdaj se kaže, da gre za izdelek, ki smo ga dovolj dobro dodelali in dali na trg," pravi Klemenčič.
Zaradi podlubnikov padlo 895 kubičnih metrov smreke
Do konca julija so gozdarji v slovenskih gozdovih odkrili in za
posek označili 895.000 kubičnih metrov smreke, ki so jih napadli podlubniki. Večino, kar 94 odstotkov, so že posekali. Samo julija so za posek zaradi podlubnikov evidentirali trikrat toliko dreves kot mesec prej. Podlubniki najbolj intenzivno napadajo smreke na ljubljanskem, blejskem in postojnskem območju, precejšnja škoda pa je tudi na območju, za katerega je pristojno nazarsko gozdarstvo. Ob tem gozdarji ugotavljajo, da lubadar očitno zaradi zanj ugodnih vremenskih sprememb prodira na višje nadmorske višine, kjer ga doslej niso zasledili. Navkljub za lubadarja neugodni pomladi gozdarji tako pričakujejo tudi letos za okoli dva milijona kubičnih metrov posekanih smrek.
Na Rogli več nočitev
Zreče - V Termah Zreče in na Rogli so imeli v prvih sedmih mesecih letos 133.105 nočitev, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poudarjajo v Uniturju, je še posebej spodbudno dejstvo, da so v tem obdobju število nočitev slovenskih gostov ohranili, število nočitev tujih gostov pa povečali kar za 17 odstotkov.
Za hmelj ugodno leto
Žalec - Če bodo rastne razmere do začetka obiranja hmelja, kar naj bi se zgodilo okrog 20. avgusta, ugodne, hmeljarji letos pričakujejo normalno letino. Kot je za STA povedala svetovalka za hmeljarstvo Irena Friškovec, je bila lanska letina zelo slaba, pridelek so namreč zelo zmanjšale prav visoke avgustovske temperature.
a mz
ti danes. »Čakamo, kaj se bo v zvezi s projektom samooskrbe zgodilo v Savinjski regiji. Naša prednost pred drugimi je ta, da se šest oziroma sedem let ukvarjamo z ekološkimi zgodbami in imamo tudi trg. Ekološko pridelano zelenjavo bi ponudili javnim zavodom, vrtcem, šolam, bolnišnicam ter s tem prispevali svoj delež k zdravemu prehranjevanju. Prav tako pa bi v projekt poskušali zvabiti manjše kmete, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, ter s tem razširili prodajni asortima.«
Drev je zatrdil, da na zemljiščih, na katerih pridelujejo danes krmo za živino, niso uporabljali gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ker so na vodovarstvenem območju. Glede na to, da je vrtina oskrbovala z vodo tamkajšnja gospodinjstva, je ta kakovostna in zelo primerna za namakanje površin. V izdelanem idejnem projektu so predvideli pet novih delovnih mest, zapolnili pa bi jih predvsem invalidi.

VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO
Znanje, ki ga boste i lahko uporabili!
Postani diplomirani inženir strojništva
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo
(izredni študij)
Informativna dneva:
četrtek, 25. 8. 2016, ob 16. uri; četrtek, 15. 9. 2016, ob 16. uri;
v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje.
Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo, ki traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke šole doc. dr. Gašperjem Gantarjem.
Šola izvaja visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo, na čem je poudarek?
Potem ko študentje na začetku študija pridobijo temeljna inženirska znanja, je poudarek študija na proizvodnih tehnologijah, orod-jarstvu, konstruiranju in proizvodni logistiki. Velik poudarek dajemo tudi poslovnemu znanju, tako da študente naučimo, kako spremeniti odlične tehnične rešitve v finančni uspeh podjetij. Veliko proizvodnih podjetij deluje kot podizvajalec končnih izdelkov, zato je pridobivanje prednosti pri izdelovalnih tehnologijah in organizaciji proizvodnje ključno za doseganje poslovnih uspehov.
V čem vidite prednosti Visoke šole za proizvodno inženirstvo?
Študij je naravnan praktično in učinkovit. Izvajajo ga visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja, kar je za študij na prvi stopnji izredno pomembno, v odlično opremljenih prostorih. Najpomembnejše pa je, da je zaposljivost diplomiranih inženirjev strojništva odlična.
Kakšni so stroški študija?
Izvajamo samo izredni študij, za katerega študenti plačujejo šolnino. Stroški izrednega študija v domači regiji so ob upoštevanju podatkov iz raziskave Eurostudent primerljivi s stroški rednega študija zunaj regije. Ker je študij organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim študentom, si lahko izredni študenti v času študija pridobijo delovne izkušnje. Zato po zaključku študija njihova kariera in prihodki hitreje napredujejo. Upam si trditi, da je izredni študij sicer težja, a finančno ter v pridobljenih znanjih in kompetencah bolj učinkovita pot do izobrazbe od rednega študija.
Stanko Kanduti, študent VŠPI, vodja tehnologije hladilno zamrzovalnih in pomivalnih aparatov, Gorenje d. d.: Znanje, ki sem ga pridobil na Visoki šoli za proizvodno inženirstvo, je preseglo vsa moja pričakovanja. Bolj kot teoretična znanja bi poudaril pomembnost praktičnega izobraževanja. Nešteto rešitev in dobrih praks sem uveljavil pri delu, ki ga opravljam na področju proizvodnje in tehnologije, ter s tem rešil marsikatero težavo. Prizadevnost, dostopnost in pripravljenost predavateljev deliti znanje so posebne vrline šole. Torej odločitev, ki sem jo sprejel pred leti, da nadaljujem študij na VŠPI, je več kot odlična naložba.
■
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 3
18. avgusta 2016
Velike potrebe po termoenergiji
Še ob polletju so bili v Termoelektrarni Šoštanj pod planom, zdaj pa ga že presegajo -Julijska proizvodnja je bila za 10 odstotkov višja od planske - Pogosto obratuje poleg šestega tudi četrti blok - Kadrovsko prestrukturiranje še ni zaključeno
Mira Zakošek
Naložba v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj je že zaključena, proizvodnja je bila v vročih poletnih dneh, ko so bile tudi letos potrebe po termoenergiji velike, večja od načrtovane. Vodstvo pa se intenzivno ubada s kadrovskim in poslovnim prestrukturiranjem ter z vsem, kar je povezano s tem. Sindikat namreč predlaganemu programu nasprotuje, v zvezi s tem teče tudi arbitražni postopek. O tem sem se pogovarjala z direktorjem mag. Armanom Koritnikom.
> Julij je bil proizvodno zelo intenziven, poleg bloka 6 je občasno obratoval tudi 4. Planska pričakovanja so presegli za 10 odstotkov.
Junija je Termoelektrarna Šoštanj prevzela blok 6, ki je poskusno obratovanje uspešno sklenil. Takrat ste izrazili zadovoljstvo, da je to dober energetski objekt. Kaj kaže proizvodnja na njem v zadnjem mesecu? »Proizvodnja električne energije iz bloka 6 je potekala povsem
po zastavljenem proizvodnem planu. Poleg bloka 6 pa je občasno obratoval tudi blok 4.« Je res, da imate precejšnje težave z zagotavljanjem potrebnih rezervnih delov? »Temu nikakor ne pritrjujem. Za odpravo napak in zagotovi-
> Računajo, da bodo program kadrovskega prestrukturiranja udejanjili še letos.
tev rezervnih delov je v garancijski dobi odgovoren dobavitelj. Rezervne dele, ki se med obratovanjem obrabljajo, zagotavljamo sproti, postopki za nabavo rezervnih delov, ki jih bomo potrebovali po izteku garancijske dobe, pa so v zaključni fazi. Težav za zdaj nimamo.« Potrebe po termoenergiji so ta čas zelo visoke kljub sorazmerno mokremu poletju. Kako se odzivate nanje?
»Kot sem že omenil, smo za potrebe zagotavljanja zadostne količine energije v Termoelek-
trarni Šoštanj angažirali tudi blok 4, ki je obratoval večino meseca julija in bo po napovedih obratoval tudi v drugi polovici avgusta. Obratovanje bloka 4 je povezano s potrebami lastnika, Holdinga Slovenske elektrarne.«
Ob polletju ste zaostajali za planom, kako kaže zdaj?
»V delovnem planu za letos je bilo načrtovanih 430 GWh električne energije, proizvodnja je ta čas zelo intenzivna, višja od načrtovane, tako da bomo do konca leta plan tudi dosegli. Julijska proizvodnja je plan presegala za deset odstotkov. Seveda tudi na račun obratovanja bloka 4.«
GOSPODARSTVO
Je res, da obratovalno niste polno pripravljeni, tako po številu zaposlenih kot po nujno potrebnih vzdrževalnih delih?
»Glavna naloga Termoelektrarne Šoštanj je zanesljiva in varna oskrba elektroenergetskega siste-
>Za letos je načrtovana proizvodnja v višini 430 GWh, trenutno kaže, da jo bodo dosegli.
ma z energijo, ki jo ta potrebuje. Kot že omenjeno, v TEŠ obratujeta bloka 6 in 4, ki skrbita za to, da je v sistemu vedno dovolj energije. Res je, da je bilo v času, ko imamo veliko dopustov, določeno osebje bolj obremenjeno kot običajno, vendar je to za obdobje dopustov popolnoma normalno. Naše strokovne služ-
5
be, ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje, optimalno načrtujejo delo kljub »dopustniškemu času«. Vsako leto je »zgodba« v tem času približno enaka. A vsa dela smo uspeli opraviti, ne da bi morali delavce klicati z dopusta«
Kako poteka kadrovsko prestrukturiranje? Kaj ste že opravili, kaj vas še čaka?
»Veliko aktivnosti smo že opravili. Trenutno pripravljamo program presežnih delavcev, v bistvu je že v zaključni fazi. Odprt imamo še en arbitražni postopek, pa tudi inšpekcija za delo je izdala začasno odredbo zoper naš postopek, kar seveda ni v dobro Termoelektrarne Šoštanj, še manj pa za zaposlene. Hkrati ob tem pripravljamo nov pravil-
> Rezervne dele v garancijskem času zagotavlja dobavitelj opreme
nik o plačah. Pri tem sodelujejo vsi zaposleni. Določili bomo tarifne plačne razrede in pripravili tisto, kar je bilo obljubljeno že na začetku tega postopka, in tako tudi zaokrožili celotno prestrukturiranje.« Računate, da bo to še letos? »Predvidevamo, po rokih, ki smo si jih zadali, da bi lahko to pripravili in sklenili tudi letos.« Kako je z dobavami premoga?
»Trenutno pomanjkanja premoga ni, na deponiji razpolagamo z zadostno rezervo, da lahko v primeru popolne prekinitve dobave obratujemo vsaj 15 dni.«
a

Dtrebe po termo*
Termoelektrarni Šoštanj pod planom, zdaj \ bila za 10 odstotkov višja od planske - Pog< [ - Kadrovsko prestrukturiranje še ni zakljuc
Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Arman Koritnik: »Zavlačevanje s kadrovskim prestrukturiranjem za nikogar ni
dobro.«
V poletnih mesecih pogosto obratuje poleg šestega tudi četrti blok.
»To je treba imeti v roki«
V lepotnih salonih je delo sezonsko - Med strankami je vse več moških - Lepota se da prodati
Tina Felicijan
Kozmetična tehnica Anja Pet-kovnik je med nekajletnim delom v več velenjskih salonih obiskovala še tečaje in seminarje, da se je naučila čim več metod in storitev, ki jih je na trgu vedno več in jih konkurenčna kozmetičarka
> »Spremljati moraš literaturo, splet in se samostojno izobraževati, vaditi. Podepiliraš vse bližnje - ženske in moške -, da usvojiš neko tehniko, preden jo ponudiš strankam.«
mora obvladati. »Določenih stvari se lahko naučiš, ampak predvsem moraš to imeti v roki. Vsako stranko je treba urediti skladno z njenimi fizičnimi lastnostmi. Treba je znati izrisati obrvi, občrtati oči, oblikovati nohte,« pravi mlada podjetnica, ki je pred nekaj meseci vendarle dala odpoved in s fantovo pomočjo v enem mesecu uredila vse potrebno - tega je ogromno, opozarja -, da je
lahko odprla svoj lepotni salon Diamant. »Dovolj imam tega, da je nekdo ves čas za mano, sem si končno rekla. Navajeni smo na to, da nas nekdo vodi. Zakaj ne bi mi samih sebe? Lasten kozmetični salon so moje sanje od malega, ki sem jih dolgo odlašala in čakala na pravi trenutek. Vedela
pa sem, da bo enkrat v življenju pač treba začeti to pot. Če predolgo odlašaš, nikoli nimaš! Čeprav so mi vsi govorili, naj pazim, ker sem še mlada, sem zbrala prihranke, pri investiciji pa mi je pomagal tudi fant,« je v smehu povedala od glave do peta urejena
26-letnica v svojem harmonično opremljenem salonu, v katerem oskrbi tako starajočo se kot nečisto kožo na obrazu, masira, depi-lira, liči, viha trepalnice, vrisuje obrvi, neguje nohte na rokah in nogah, fant pa se ukvarja s papirji. Najprej se uresničijo sanje, nato pridejo skrbi, je spoznala.
Lepo je biti sam svoj šef. Ampak to pomeni tudi, da so stroški pri nabavi potrebščin in vzdrževanju salona visoki. Naložbo še pokrivata, a zaenkrat solidno kaže, »čeprav je vedno lahko bolje.« Morda tudi zato, ker je prva stranka v njenem salonu bil mo-
ški, kar prinaša srečo. Poleg sreče pa bo večjo vlogo igrala odgovornost, se zaveda Anja, ki te zdaj ne more odložiti na šefa.
Konkurenca ni majhna, povpraševanje pa tudi ne
Sicer je konkurenca v tem poslu v Velenju precejšnja, a se Anja zanaša na svoj krog ljudi. »Če si dober, strokoven, prijazen z ljudmi, bodo ljudje hodili k tebi. Ne verjamem, da si saloni med sabo krademo stranke. Stranke nas same izberejo. Kozmetik je kot zdravnik, ginekolog, pravijo dekleta. Ko ga najdeš, ga imaš.«
Opaža, da ljudem tudi v času, ko marsikdo ne živi v izobilju, zunanji videz veliko pomeni. Eni vsak mesec zapravijo le nekaj evrov, drugi tudi sedemdeset. »Za ene je luksuz oblikovanje obrvi, za druge pa celotna nega obraza,« pravi in dodaja, da je velika večina strank rednih. Le kakih pet odstotkov pride v salon občasno ali le po potrebi. Poleti je največ depilacij, predvsem intimnih predelov. Tudi pe-dikur. Jeseni in pozimi imajo ljudje veliko težav s kožo. Obrvi z japonsko metodo ureja od jeseni do pomladi, ko sonce ni tako močno, da bi poškodovalo tattoo. Manikure, ličenja, masaže
pa so vedno aktualne. Ureja se tudi vedno več moških. »Hodijo na depilacije hrbta, prsi in trebuha, na pedikure, predvsem pa na masaže. Pravzaprav moški raje poskrbijo za svoje telo, zdravje, dobro počutje. Medtem ko ženske želimo dobro izgledati.«
V lepotnem salonu pa ne le le-potičijo, ampak odpravljajo tudi zdravstvene težave, kot so vra-ščeni nohti. Medicinskih pedi-kur Anja opravi veliko. Za zdaj se ji pogum za samozaposlitev obrestuje, a pri vodenju lastnega posla je še bolj kot to pomembna preudarnost, ki je Anji prav tako ne primanjkuje.
a
Anja Petkovnik je za svoj salon izbrala vijolično - duhovno barvo, ki pomirja. Dobra izkušnja strank je zanjo na prvem mestu.
* VELIKA tZE-IKA
^ ŠOLSKIH POTREBŠČIN
.20% GOTOVINSKI POPUST
ODPKALN Chs t» ma - St TEPNOM DO ».00
VENPRO
VENPRO, PAPIRNICA, Žiga Veninšek s.p. Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje Mob.: 041 319 161
t: ftj it. ia I /Sl 2A PiSARiVO |(V ŠOLO I
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

18. avgusta 2016
OD SREDE do torka
Sreda, 10. avgusta
Mojca Štruc
Spor med sedanjim in nekdanjim predsednikom SLS Markom Zidan-škom in Marjanom Podobnikom bo razsojalo častno razsodišče, saj je občinski odbor SLS Velike Lašče prejšnji teden zavrnil izključitev Marjana Podobnika iz stranke.
Od 17. septembra lani, ko so Slovenijo prvič dosegle množične migracije, pa do minulega ponedeljka, 8. avgusta, je po podatkih notranjega ministrstva prošnje za mednarodne zaščito vložilo 842 ljudi.
Ruska obveščevalna služba FSB pa je sporočila, da so v ponedeljek preprečili »teroristične napade« ukrajinske vojaške obveščevalne službe na Krimskem polotoku in odbili oborožen napad ukrajinske vojske. Ukrajina je navedbe že zanikala.
Zadnji podatki kažejo, da je v nemški politiki odprtih vrat do beguncev vse več razpok. Na nemški meji zavračajo vse več ljudi, povečuje pa se tudi število deportacij večjih skupin. V prvi polovici letošnjega leta so zavrnili 50 odstotkov več ljudi kot v celotnem lanskem letu.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo na območju sirskega mesta Alep vsak dan za tri ure prekinilo ogenj, s čimer bo omogočilo dostavo humanitarne pomoči.
V kanadskem Montrealu se je že v torek s pohodom proti socialni neenakosti in za boljše možnosti mladih začel svetovni socialni forum, na katerem bo 50.000 udeležencev z vsega sveta do nedelje iskalo poti za izgradnjo trajnostnega in vklju-čujočega načina življenja.
Avstrijska in slovenska policija sta sporočili, da sta junija razbili hudodelsko združbo, ki je vodila dobičk-
Prošnje za mednarodno zaščito je vložilo 842 ljudi
onosno mednarodno spletno trgovino s sintetičnimi drogami. Glavna akterja v združbi sta bila Slovenca, ki sta na ta način prodala najmanj 500 kilogramov prepovedanih substanc in tako zaslužila najmanj 2,2 milijona evrov.
Četrtek, 11. avgusta
Večina mladih v svetu je prepričana, da bo po končanem študiju hitro našla sanjsko zaposlitev. Mladi se tudi zavedajo, da so delovne izkušnje nujne za uspeh, so pokazali rezultati globalne raziskave družbe Adecco. Mladi Slovenci so v povprečju brezposelni več kot leto dni in si predvsem želijo zaposlitve za nedoločen čas.
Ukrajinski predsednik Petro Po-rošenko je odredil najvišjo bojno pripravljenost vojske ob meji s Krimom in na meji z uporniki v vzhodnem delu države.
Podpora turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu je po julijskem spodletelem poskusu vojaškega udara narasla za več kot 20 odstotnih točk in dosegla najvišjo raven po njegovi izvolitvi pred dvema letoma, kažejo rezultati jav-nomnenjske raziskave. Podpira ga 67,6 odstotka volivcev.
Srbija je dobila novo vlado, potem ko je predlog mandatarja Aleksandra Vučica v skupščini dobil podporo 163 poslancev.
Po judoističnem zlatu Tine Trste-njak v torek je drugo slovensko odli-čje (srebrno medaljo) na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru v Braziliji osvojil kajakaš Peter Kauzer (v sredo) Slovenska judoistka Anamari Klementina Velenšek pa je (v četrtek) osvojila še bronasto kolajno v judu.
Petek, 12. avgusta
Tako, kot je sodelovanje Slovenije z drugimi državami pomembno za skupno mirno in varno prihodnost, je pomembno tudi sodelovanje znotraj Slovenije, da bomo utrjevali našo skupnost, je na osrednji slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Nedelici pri Turnišču poudaril predsednik republike Borut Pahor.
Ob mednarodnem dnevu mladih iz različnih nevladnih strani prihajajo opozorila o slabem položaju mladih, predvsem na trgu dela. Več kot 20.000 brezposelnih mladih v Sloveniji predstavlja vprašanje celotne družbe, je ob opozorila Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. Organizacija združenih narodov je letos v osred-je postavila izkoreninjanje revščine in doseg trajnostne proizvodnje in potrošnje. Pristojni v Sloveniji in EU sicer trdijo, da je vlaganje v mlade prioriteta.
Na hrvaški nacionalni televiziji HTV poteka prvo soočenje pred predčasnimi volitvami 11. septembra, na njem pa sta se soočila predsednika največjih hrvaških strank HDZ in SDP Andrej Plen-kovic in Zoran Milanovic. Oba sta med ključnimi cilji svojih morebitnih vlad navedla gospodarsko rast, zaposlovanje mladih, skrb za najbolj ogrožene.
Judoistki Tina Trstenjak in Anamari Klementina Velenšek ter kajakaš Peter Kauzer so se že okitili z medaljami.
r+ M Fidel Castro
j&vMolnil '90let-
■AL*
brez revolucionarja, ki ga imenujejo preprosto Fidel, sploh ne zna predstavljati.
Več kot 70 republikancev, med njimi nekdanji člani kongresa, je v pismu pozvalo vodstvo stranke, naj ne financira več volilne kampanje republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Opozorili so, da republikancem zaradi Trumpove nesposobnosti in razdi-ralnosti grozi polom na novembrskih predsedniških volitvah.
V	Švici je moški na vlaku zanetil požar in z nožem napadel potnike. Ranil je šest ljudi. Napadalec in eden od potnikov sta umrla.
Glavni turški tožilec v Istanbu-lu je od ameriških oblasti uradno zahteval izročitev klerika Fethulla-ha Gulena, ki ga Turčija obtožuje organizacije julijskega neuspelega vojaškega udara.
EU in ZDA sta Ukrajino pozvali k preprečitvi nadaljnje zaostritve napetosti na Krimu.
Nedelja, 14. avgusta
V	Kanalu ob Soči so pripravili tradicionalne skoke s 17-metrske-ga mosta, na katerih je nastopilo 11 skakalcev, med njimi je bila ena ženska.
Na ulicah perujske prestolnice Lima se je na enem od največjih protestov v državi doslej zbralo več 10.000 protestnikov, ki demonstrirajo proti nasilju nad ženskami in prevladujoči mačistični kulturi.
V Mozirskem gaju so odprli poletno razstavo Cvetlično okno v gaj.
Skrajneži Islamske države (IS) so zajeli okoli 2000 civilistov in jih uporabili kot živi ščit pri begu iz sirskega mesta Manbidž.
Ruski predsednik Vladimir Putin je nepričakovano odstavil vplivnega vodjo predsedniškega urada Serge-ja Ivanova.
Virus zika so v spermi Italijana odkrili še šest mesecev po prvih simptomih okužbe. Gre za dvakrat daljše obdobje od pred tem ugotovljenega.
V italijanskem Milanu se je zgodil rop, ki bi zagotovo lahko končal v filmu. Štirje roparji so izkopali rov pod banko v središču mesta in jo tudi oropali.
Sobota, 13. avgusta
Gverilec, državnik in ena najbolj slikovitih osebnosti sodobne zgodovine - dolgoletni kubanski voditelj Fidel Castro je dopolnil 90 let. Velika večina Kubancev si življenja
Ponedeljek, 15. avgusta
Katoliška cerkev 15. avgusta obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren. Številni verni so se odpravili v romarska središča. V večjih Marijinih svetiščih so dopoldne maševali škofje. Bogoslu-žno slovesnost pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah pa je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Papež Frančišek je v nagovoru ob prazniku Marijinega vnebovzetja pozval k večji pozornosti mednarodne javnosti do številnih krvavih konfliktov v svetu. Okoli 25.000 katoliških vernikov se je ob prazniku zbralo v romarskem središču Lurd na jugu Francije.
V Limi so bile velike
demonstracije proti nasilju nad ženskami
Republikanski kandidat na ameriških predsedniških volitvah Donald Trump je zaostril napade na sedmo silo. Napadel je New York Times in CNN, za novinarje pa dejal, da so najnižja oblika življenja in človeštva.
Velika Britanija bi menda lahko ostala v EU vse do leta 2019, kar je leto dlje od prvotno načrtovanega.
Nemška obveščevalna služba je sporočila, da je zabeležila več kot 340 poskusov novačenja islamističnih skrajnežev med begunci, nastanjenimi v nemških begunskih centrih.
V poplavah, ki so po obilnem deževju v petek in soboto prizadele ameriški zvezni državi Louisiana in Misisipi na jugu ZDA, so po najnovejših podatkih umrli trije ljudje.
Južno perujsko regijo Arequipa je v nedeljo zvečer po lokalnem času prizadel potres z magnitudo 5,2. Po podatkih oblasti je zahteval najmanj devet življenj, 40 ljudi je ranjenih.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je vodil Bogoslužno slovesnost na Brezjah.
Zaradi smrti 23-letnega temnopoltega oboroženega moškega so v Milwaukeeju že drugo noč potekali protesti. Protestniki so razgrajali po ulicah in metali predmete v policiste.
Plače britanskih izvršnih direk-toijev so bile lani v poprečju 10 odstotkov višje, delavske plače pa so stagnirale. Sicer pa so bile njihove plače v povprečju kar 140-krat večje od povprečne plače delavca v podjetju. Največ je lani zaslužil prvi mož oglaševalskega giganta WWP Martin Sorrell, katerega plača je poskočila za 64 odstotkov - na več kot 70 milijonov funtov.
Ruska mornarica je začela vojaške vaje v vzhodnem Sredozemskem morju. Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, je namen vaj preveriti sposobnost mornarice za delovanje v kriznih situacijah »teroristične narave«.
Torek, 16. avgusta
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je na olimpijskih igrah v Riu de Ja-neiru v razredu finn osvojil srebrno medaljo. To je tretja olimpijska kolajna 40-letnega Izolana, dve je osvojil v razredu laser; drugi je bil v Pekingu 2008, tretji pa v Atenah 2004.
Vasilij Žbogar je osvojil srebrno kolajno
K aj a-kašica na mirnih vodah Špela Ponoma-renko Ja-
nic pa je v šprintu na 200 metrov za las (368 tisočink) zaostala za bronasto medaljo.
V bolnišnici V Riu de Janeiru je umrl Joao Havelange nekdanji predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Star je bil 100 let.
Podpredsednik ZDA Joe Biden se je med obiskom v Srbiji opravičil družinam umrlih v štiridnevnem Natovem bombardiranju tedanje Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) leta 1999.
Na Hrvaškem se je začela kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 11. septembra.
Študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju
V oktobru 2016 bo študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE) pričela že osma generacija študentov študijskega programa Zdravstvena nega in prva generacija magistrskega študijskega programa Paliativna oskrba. O delu in razvojnih usmeritvah je spregovoril dekan VZŠCE izr. prof. dr. Gorazd Voga.
Interes za študij na VZŠCE je že vse od ustanovitve visok. Kaj študenti prepoznavajo kot prednost študija v primerjavi z ostalimi visokošolskimi zavodi, ki tudi delujejo na študijskem področju zdravstvene nege?
Smo mlada in razmeroma majhna šola, zato mnogo lažje spreminjamo način dela glede na nove zahteve in študijski proces prilagajamo potrebam študentom. Dobro razvita mreža zdravstvenih zavodov v širši regiji omogoča kakovostno klinično usposabljanje študentov pod vodstvom usposobljenih kliničnih mentorjev. Nenazadnje pa smo z ustanovitvijo visoke šole možnost študija zdravstvene nege lokacijsko približali študentom, ki so zaposleni in tako veliko lažje usklajujejo svoje službene, študijske in družinske obveznosti.
Katere so razvojne usmeritve šole?
Visoka šola že nekaj časa usmerja svojo strokovno in razvojno-razi-skovalno dejavnost ter aktivnosti za vseživljenjsko učenje v področje paliativne oskrbe. Spodbujeni tudi z aktualnimi demografskimi trendi ter čedalje večjim pomenom, ki ga družba in stroka dajeta palia-tivni oskrbi, smo kot prvi v slovenskem prostoru razvili in akreditirali magistrski študijski program Paliativna oskrba, z izvedbo katerega pričenjamo v študijskem letu 2016/17.
Šolo odlikuje tudi mednarodno povezovanje ...
Veseli smo bili, da smo bili kot eden od treh slovenskih visokošolskih zavodov uspešni na razpisu Erasmus + Strateška partnerstva v letu 2014 in pridobili dveoletni mednarodni projekt z naslovom »Healthy lifestyle for aging well«, v katerem aktivno sodelujemo s partnerskimi inštitucijami iz Finske, Portugalske in Poljske. Projekt se je uvrstil med 4 najboljše projekte v Evropi kot primer dobre prakse po relevantnosti v visokem šolstvu, na kar smo posebej ponosni.
INFORMATIVNI
DNEVI

VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE ZA VPIS V ŠTUDIJSKE PROGRAME:
i VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM 1. STOPNJE
ZDRAVSTVENA NEGA
25. 8. in 15. 9. 2016 ob 16. uri
i MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE
RALIATIVNA OSKRBA
25. 8. in 15. 9. 2016 ob 17. uri
v prostorih Visoke zdravstvene šole Mariborska c. 7, Celje, 1. nadstropje.
Mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima
Velenje, od 19. do 26. avgusta - Od jutri do prihodnjega petka, 26. avgusta, se bo v velenjski glasbeni šoli razlegal zvok violin. Na šoli se bo namreč odvijala 22. mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima.
Zanjo se je letos prijavilo 16 mladih nadarjenih violinistov iz šestih držav. Največ jih je iz Slovenije, prihajajo pa še iz Finske, Avstrije, Italije, Srbije in Hrvaške. Najboljši udeleženci se bodo predstavili širši javnosti na koncertu 26. avgusta v orgelski dvorani glasbene šole.
Mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Njena pot se je začela leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje pa se je dogajanje preselilo v novozgrajeno glasbeno šolo v Velenju. Ozimova poletna šola je v Velenje v preteklih letih privabila več kot 420 mladih, nadarjenih in danes uspešnih violinistov. Prišli so iz 24 različnih držav. Šola v mednarodnem merilu sodi med mojstrske tečaje najvišjega ranga, odvija pa se vsaki dve leti, navadno v drugi polovici avgusta.
■ tp
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 9
18. avgusta 2016

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7
Šmarško pokopališče še naprej propada
Dokler bo zemljišče v lasti župnije, občina vanj ne more vlagati - Pokopališče je že evidentirano kot sakralna dediščina
Bojana Špegel
Velenje, 10. avgusta - Leta 2000 je MO Velenje sprejela odlok o ureditvenem načrtu za širše območje opuščenega pokopališča Šmartno v Velenju. V njem so zapisali, da bodo pokopališče spremenili v spominski park. Do danes, desetletje in pol kasneje, se to še ni zgodilo, družinske kapele in dragoceni nagrobniki starih velenjskih družin pa medtem močno propadajo. Zato nas je zanimalo, ali se vendarle kaj premika.
Odlok o prenovi pokopališča predvideva, da se najstarejši del pokopališča v celoti ohrani in ureja kot spominski park. Prekopavanje in ponovno pokopavanje na tem območju ni dovoljeno. Možen je samo formalen prekop na stroške posameznika, ki to želi. Branka Gradišnik, vodja urada za urejanje prostora na MO Velenje, nam je povedala: »Celotno območje je že evidentirano kot vplivno območje sakralne dediščine, zato bo obnova, ko bo do
nje prišlo, potekala po navodilih pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri tem bo treba ohraniti prostorsko integriteto in pričeval-nost dediščine.« Vse nepremič-
nine so še vedno v lasti župnije sv. Martina Velenje, zato je prvi pogoj, da bi lahko začeli urejati spominski park, prenos lastništva na MO Velenje. »Dogovori potekajo že nekaj let, vendar do
Odlok o spremembi starega šmarškega pokopališča v spominski park je ta mesec dopolnil 16 let. Na
pokopališču sicer ne pokopavajo več, do obnove pa tudi še ni prišlo.
in pripraviti oceno del. Tudi tega MO Velenje ne bo storila, dokler pokopališče ni v njeni lasti. Medtem pa občinski Urad za komunalne dejavnosti skrbi, da je pokopališče pokošeno, odpadne
sveče in cvetje pa odpeljano, kar zanj naredi koncesionar PUP Saubermacher. Sodeluje tudi z mejaši na tem območju, saj skrbi še za vso obstoječo infrastrukturo na tem območju.	a
Pri Lamperčku divjad ni več edina zanimivost
Na izletniški domačiji v Prelski zadnja leta dopolnjujejo ponudbo - Gostje ne prihajajo več le zaradi obore divjadi - Zanimiva tudi lovski muzej in razstava starega kmečkega orodja
Bojana Špegel
Vinska Gora, 6. avgusta - Domačija Lamperček leži na tro-meji sosednjih občin - Velenja, Dobrne in Žalca. Če se skozi Prelsko peljete proti Dobrni, je zagotovo ne morete zgrešiti. Na eni strani vas na njo opozorijo športna igrišča, na drugi mogočna kovana vrata, ki vabijo na domačijo, na njih pa so lovski motivi. Prihod na kmetijo zaznamuje tudi mogočna stara lipa, takoj za njo pa se obiskovalcu odpre pogled na neokrnjeno naravo, ki ga popestri pogled na čredo divjadi, ki se prosto sprehaja po ograjeni kmetiji. Prav nič se ne bojijo, pridejo tudi do roba ograje ob nekdanjem gospodarskem poslopju, ki so ga v zadnjih letih spremenili v sodoben turistični objekt.
Domačijo Lamperček vodi Tomaž Drev, ki nam v prijetnem sobotnem dopoldnevu, ko ga zmotimo pri delu, na letos urejeni novi terasi za goste pripoveduje: »Oče Bernard je leta 1995 postavil oboro divjadi na 13 hektarih, ki je danes dom več kot stotim jelenom, košutam, damjakom in muflonom. Kmetijo sestavljajo stara kmečka hiša, gospodarsko poslopje, stari mlin, dva stara kozolca in drugi spremljajoči prostori. Imamo izletniško kmetijo, ki smo jo gostom odprli leta 2010. Prvi gostje so k nam začeli že pred tem prihajati naključno. Navdušila jih je ohranjenost kmetije, pa tudi lepote narave in divjadi, zato smo ponudbo še nadgradili. Naša prednost je, da lahko obiskovalcem ponudimo domače dobrote, ki jih pridela-
mo sami, zato je naša prioriteta divjad. Naše živali niso plahe, lahko jih hranite s svežimi jabolki ali suhim kruhom. Hrano vam bodo vzele tudi z roke, to pa je za otroke prav poseben užitek. Pokažemo jim tudi, kako
dela nikoli ne zmanjka. Največja posebnost domačije je prav neposreden stik obiskovalca z naravo in živalmi, ki jih lahko med obiskom tudi sami hranijo ali pa jih le opazujejo. Imajo redne obiskovalce, ki se po navadi
vrnejo s prijatelji, ki domačije še ne poznajo.
Domačija spreminja podobo in ponudbo
Tomaž, ki je vodenje domačije pred leti prevzel od očeta, nam
pove, da na njej še vedno dela vsa družina. Tudi za živali skrbijo vsi. »Trenutno imamo 13 navadnih jelenov, 60 damjakov lo-patarjev in 30 muflonov. Iz divjačine delamo domače salame in kranjske klobase, divjačinsko meso uporabljamo kot nadomestek za goveje meso. Gostom ponudimo tudi divjačinski golaž in zrezke. Nekaj divjadi prodamo tudi v druge črede,« izvemo. Potem se sprehodimo po kmetiji, ki je v zadnjih letih precej spremenila podobo. »Iz gospodarskega poslopja smo naredili sodoben objekt; v spodnjih prostorih je dobro opremljen prostor za piknik, ki sprejme do 80 ljudi. V srednjem delu smo uredili sobo za seminarje, ki sprejme do 40 ljudi. Na vrhu objekta še urejamo dva apartmaja, tako da bomo lahko ponudili tudi prenočišče. Veliko pozornosti in denarja pa smo v preteklih letih namenili urejanju športnih igrišč in otroškega igrišča. Imamo veliko igral, pri nas se da igrati odbojka, nogomet in še marsikaj. Tudi zato vse pogosteje pri nas otroci praznuje-
Divjad na domačiji Lamperček ni plašna. Ko pride do konca ograje na 13 hektarov velikemu območju, ji tik ob gospodarskem poslopju lahko hrano ponudijo tudi obiskovalci.
Možnosti za aktivno preživljanje prostega časa je na domačiji že sedaj veliko, ponudbo pa bodo še dopolnjevali. Še kakšno leto, pa bo mogoče pri njih tudi prespati.
pripravimo krmo, pri tem pa lahko sodelujejo tudi oni.« Živali namreč krmijo vse leto, tudi zato, da travnate površine čez poletje ostanejo lepo zelene. Zato jim
jo rojstne dneve, družine pa večje družinske dogodke,« pripoveduje Tomaž, ko nam kaže novo urejene prostore. Na kmetijo ne prihajajo le domačini, gostje prihajajo od vsepovsod. »Vpeti smo med dva turistična kraja, Dobrno in Topolšico. K nam njihovi gostje prihajajo na enodnevne izlete, so pa iz številnih evropskih držav.« Domačija seveda ni odprta kot gostilne, za obisk skupin se je treba najaviti. Letos so prvič kmetijo čez poletje odprli vsak vikend, ob petkih od 16. do 20. ure ter ob sobotah in nedeljah od 8. do 22. ure. Obisk je dober, zato bodo prakso nadaljevali.
Muzejski zbirki še dopolnjujejo
Ker je prepoznavnost domačije vse večja, so na kmetiji uredili etnološki in lovski muzej. Njihova zbirka starih predmetov je zavidanja vredna. Obiskovalci lahko spoznajo razna kmečka orodja, pripomočke in posode, ki so jih uporabljali naši predniki. »Zbirka je sad dolgoletnega zbiranja in restavriranja dediščine naših prednikov. V našem lovskem muzeju, ki smo ga uredili leta 1995 in ga še dopolnjujemo, pa lahko obiskovalci spoznajo vso divjad, ki živi v Sloveniji, nekaj pa tudi v tujini,« doda gospodar. Načrtov pa jim še ni zmanjkalo. Eden prvih, ki ga želijo uresničiti, je ureditev lastnega zeliščnega vrta. Tomaž že ve, kje bo stal. »V prihodnosti vidim našo domačijo kot prijazno mesto za sprostitev in stik z naravo. Želimo si urediti tudi kmečki wellness in še marsikaj. V tej dolini imamo ogromno naravnih bogastev, ki jih je treba le predstaviti zanimivo in lepo.« To pa družina Drev že zna.
■
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 8
8
izobraževanje
"»WAS
18. avgusta 2016
Vse znanje energetike na enem mestu
Na Fakulteti za energetiko pričakujejo v novem študijskem letu blizu 200 študentov na vseh bolonjskih stopnjah - V letih 2018-2019 novi prostori za raziskovalno in laboratorijsko dejavnost študentov v Velenju?
Tatjana Podgoršek
Na Fakulteti za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju so za novo študijsko leto za redni dodiplomski študij v prvih letnikih razpisali 92 prostih mest, medtem ko za izredni 20. Za redni magistrski študij je razpisanih 35 prostih mest, za izredni 20 ter za doktorski študij na tretji bolonjski stopnji 5 mest, skupaj več kot 170.
Prof. dr. Jurij Avsec, prodekan za izobraževalno dejavnost fakultete, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru, pravi, da pričakujejo, da bo zanimanje za izobraževanje v programih fakultete podobno lanskemu, ko so vpisali blizu 200 študentov. Po navedbah sogovornika so postopki prvega prijavnega roka na prvi stopnji, torej na visokošolskem in univerzitetnem študijskem programu, končani, medtem ko na podiplomskem študiju energetike prvi prijavni rok še poteka. Končali ga bodo danes, 18. avgusta. Temu bo takoj sledil drugi prijavni rok za vpis na dodiplomske študijske programe (od 22. do 29. avgusta) ter tretji (od 1. do 3. oktobra). Za vpis na podiplomske študijske programe energetike pa bo drugi prijavni rok potekal od 14. do 16. septembra.
Visoko zaposljivi študenti
Na vprašanje, kakšne so prednosti te fakultete pred drugimi tovrstnimi izobraževalnimi ustanovami, je Jurij Avsec odgovoril: »Analize kažejo, da so naši študentje visoko zaposljivi. 90 odstotkov diplomantov najde službo hitro. Študij energetike je zanimiv, ponuja visoko stopnjo izbirnosti. Študenti spoznavajo različna področja energetike -hidro, termo energijo, alternativne vire energije, jedrsko energijo ...« Za potrditev misli je navedel avtomobilsko in letalsko industrijo, v kateri vse bolj postajajo zanimiva vozila na električni pogon. Na trg prihajajo prvi serijski modeli vozil na gorivne celice, neprestano se razvijajo sistemi ogrevanja in hlajenja. In del študijskih programov fakultete se dotakne tudi teh področij.
Novogradnja tudi v Velenju?
Na sedežu fakultete v Krškem so v zadnjem času precej vlagali v izboljšanje pogojev izobraževanja študentov. V lanskem študijskem letu so končali blizu 5 milijonov evrov vreden projekt Inštituta za energetiko, od tega so za opremo namenili 4 milijone evrov. Boljši pogoji izobraževanja se - po besedah Avsca
uspešno končalo 253 diplomantov. Na prehojenih osem let so, tako Jurij Avsec, ponosni. Zavedajo se svojega poslanstva in zagotovo ga bodo kakovostno izvajali tudi v prihodnje. »Osebno menim, da je naša fakulteta upravičila svoj obstoj in je edina, v kateri so združena vsa potrebna znanja s področja energetike na enem mestu,« je še dejal prof. dr. Jurij Avsec.
V Celju program Paliativne oskrbe
Na Visoki zdravstveni šoli v Celju bodo v študijskem letu 2016/17 izobraževali študente v novem magistrskem programu 2. stopnje - v programu Paliativne oskrbe.
Do sedaj tega programa v Sloveniji še ni, razvili pa so ga na osnovi smernic državnega programa paliativne oskrbe, zaradi demografskih trendov in potreb po ustrezno izobraženih izvajalcih omenjene oskrbe. Je sad razvojno-raziskovalnega dela na šoli ter sodelovanja z domačimi in tujimi uglednimi strokovnjaki na tem področju.
Šola je zanj razpisala 30 vpisnih mest za izredni študij, saj je v prvi vrsti namenjen že zaposlenim, ki se želijo dodatno usposobiti na področju paliativne oskrbe. Poleg omenjenih se lahko vanj vpišejo tudi diplomanti drugih zdravstvenih ved, zdravniki ter diplomanti socialnega dela, psihologije in teologije.
■ tp
Prof. dr. Jurij Avsec: »Fakulteta deluje osem let in ponosni smo na prehojeno pot.«
- obetajo tudi študentom fakultete v Velenju. Univerza v Mariboru je v imenu fakultete na ministrstvo za izobraževanje, znanje in šport vložila prijavo za izgradnjo objekta na lokaciji v rudarskem mestu. »Če bomo na razpisu uspešni, bi po načrtih v letih 2018-2019 gradili približno 1500 kvadratnih metrov prostorov za raziskovalno in laboratorijsko dejavnost. Za lokacijo se za zdaj še nismo dogovorili.«
Doslej študij končalo 253 diplomantov
Fakulteta je prvič sprejela študente v študijskem letu 2008/2009 in doslej je študij
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe I., II. in III. stopnje Energetika
Prijavni roki: I. stopnja: od 22. do 29. 8. 2016 II. in III. stopnja: od 14. do 16. 9. 2016
Prikli
FAKULTETA ZA BSERGETKO
krško - velenje
■
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 9
18. avgusta 2016

KULTURA
9
Doma ju je pričakala polna galerija
Brata Jure in Miha Smirnov Oštir sta v domačem Velenju, tokrat v galeriji, ponovno razvajala svoje vse bolj številno občinstvo z raznolikimi skladbami za violino in klavir
Tina Felicijan
Jure že drugo leto študira solo violino na londonski Kraljevi akademiji. Čeprav je tam zelo zadovoljen, saj se mu odpirajo številne poti, se rad vrača domov, kjer z veseljem kak koncert odigra z bratom Mihom. Ta je na ljubljanski akademiji za glasbo doštudi-ral klavir in pravkar zaključil podiplomsko izobraževanje na glasbenem in baletnem konservatoriju Trinity Laban v Londonu, kjer se je zdaj vpisal na magistrski študij. »Razlika med slovenskim izobraževalnim sistemom in britanskim je res velika. V Londonu je izbira programov, ki so bolj specifično
>
usmerjeni, veliko večja, način dela s profesorji in samostojno je drugačen,« primerja Miha. Kariero si krojita na Otoku zaradi novih izkušenj, ki jima jih prinaša življenje v tujem okolju, predvsem pa zaradi vrhunskih profesorjev in glasbenikov, s katerimi lahko sodelujeta, večjega tržišča,
Kljub talentu in nenehnemu napredku nikoli ne obstaneta in čakata, da se bo kaj zgodilo, ampak iščeta, da se jima dogaja.
bolj čuječega občinstva in priložnosti za dokazovanje, »ki jih je v Londonu na pretek,« je povedal mlajši med njima. Medtem ko so slovenski akademski kro-
O igri besed
V poletnih Zgodbah neke hiše sta o svojem delu spregovorila Milojka Bačovnik Komprej in Matjaž Šalej
Velenje, 9. avgusta - Še preden so nas osvojili in zasvojili računalniki in smo zaradi njih skoraj pozabili pisati z nalivniki, so v tretjem nadstropju velenjskega doma kulture, na stari pisalni stroj Olympia, pisali tekste »Hotenjevci«. Še danes ima Šaleško literarno društvo Hotenja prostore v isti hiši, zato so avgustovske Zgodbe neke hiše bile posvečene prav njim.
Žal je slabo vreme preprečilo, da bi Tatjana Vidmar z literatoma Milojko Bačovnik Komprej in Matjažem Šalejem klepetala pod
Milojka Bačovnik Komprej, Tatjana Vidmar in Matjaž Šalej so v prijetnem klepetu predstavili delo Hotenjevcev in lastno
ustvarjanje.
magnolijami. A je bil klepet v mali dvorani doma kulture prav tako prijeten. Na odru so razprostrli vseh 25 literarnih zbornikov Hotenja, na posebni mizici pa revije in knjige, ki sta jih ustvarila ali soustvarila povabljena gosta. Matjaž poezijo ustvarja s svinčnikom in papirjem, šele kasneje jo prenese v računalnik. Milojka vedno uporablja računalnik. Oba sta se društvu literatov pridružila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Matjaž je leta 1990 skupaj z literarnim kolegom Marjanom Kukovcem zapolnil praznino, ki je nastala ob menjavi generacij. Prevzela sta urednikovanje zbornika Hotenja in se tudi sama začela resneje ukvarjati z literaturo. »Literarno ne pišem zelo veliko, a v vsakih tretjih Hotenjih boste našli kaj mojega. Vse do danes sem prisoten v društvu, je pa res, da me na kulturnem področju zanimajo tudi druge zvrsti, sploh petje,« je dodal Šalej. Kot tudi, da bo prav letos jeseni izdal knjižni prvenec.
Milojka Bačovnik Komprej je v društvo prišla le kakšno leto prej kot Matjaž. Pisala je seveda že prej, prva dela pa je objavila v Šoštanjskem listu, potem pa jo je Peter Rezman spodbudil, da je svoja dela pogosteje pokazala svetu. Še danes ima Peter velik vpliv na njeno ustvarjanje. Milojka piše tako zgodbe kot pesmi, to se pri njej nenehno prepleta. »Slovenščina je zame bogat, lep jezik, zato rada ustvarjam oboje. Tudi objave so vzporedne,« nam zaupa Milojka. Zborniku Hotenja je zvesta od številke 12, objavlja pa tudi v drugih slovenskih literarnih glasilih. Še posebej ponosna je na svoje knjige. Prav letos se je po več kot 10 letih predsednikovanja Literarnemu društvu Hotenja pred kratkim odločila, da funkcijo preda nasledniku. Novi predsednik društva je Velenjčan Dušan Pirc. V času, ko je društvo vodila Milojka, ni bilo leta, ko ne bi objavili zbornika Hotenja. Na to je posebej ponosna. Kot tudi na to, da so k sodelovanju privabili kar veliko mladih.	a bš
gi precej zaprti in je poslušalcev resne glasbe manj, je ta scena v Londonu veliko bolj razvita, pravi. »Tam vse cerkve v času malice oziroma kosila okoli 13. ure prirejajo enourne koncerte, pogosto tudi festivale. Vsak teden objavijo razpise, na katere se lahko prijaviš brezplačno. Če si za-
tako da so koncertne dvorane običajno polne.
Delovna, a sproščena
Miha je v preteklem letu izvedel precej nastopov in koncertov. Med drugim je igral na festivalih North London in Ealing, sodeloval na koncertu direktorice aka-
s katerim je veliko koncertiral po Veliki Britaniji in na uspešni turneji po Poljskem. Zelo ponosen je, da veliko sodeluje z gostujočim profesorjem na kraljevi akademiji, violinistom svetovnega kova Maximom Vengerovim. Poleg tega pa je reden gost koncertov, nastopov in izobraževanj, »ki so na naši akademiji zelo dostopni. Ker bi se rad posvetil solistični karieri in gradil na sebi, pa sem se poslovil od kvarteta. Potrebujem namreč več časa za individualno delo,« je povedal.
Odkar spremljamo glasbeno pot bratov Smirnov Oštir, ju ta vodi le navzgor. A si ob vsakem
»Nimava ravno občutka, da je poletje, saj sva v konstantnem ciklu vadenja, koncertiranja, razmišljanja o naslednjih korakih,« sta povedala brata Smirnov Oštir, ki sta galerijo dvignila na noge.
interesiran, zlahka dobiš termin za nastop. Nihče te ne tišči naprej, sam se moraš angažirati. Tudi občinstva se vedno nabere precej, kakor pri nas pa so to večinoma starejši ljudje.« Miha je dodal, da je med njimi ogromno turistov, naključnih mimoidočih,
demije za glasbo v Barceloni, tudi pri glasbenem projektu španske ambasade v cerkvi St. Martin in the Fileds na trgu Trafalgar. Jure pa je bil zelo aktiven v najboljšem študentskem kvartetu Velike Britanije (laskavi naziv je četverica dobila na tekmovanju),
doseženem cilju zastavita novega. »Do zaključka dodiplomske-ga študija bi si rad odprl pot in že imel izrisano, kaj bi rad počel. Trg klasične glasbe, solo koncer-tiranja je zelo težek. Treba je pozorno spremljati, kje se odpira in kje mi lahko uspe,« je povedal
Jure, Miha pa se bo najprej osredotočil na magisterij, nato pa na projekte z bratom, občasne koncerte in pedagoško kariero, saj bi rad učil klavir.
Čeprav se ves čas aktivno izobražujeta in preizkušata v praksi ter vneto iščeta priložnosti, sta umirjena, prepuščena toku. Skupnih projektov, do katerih imata še posebej sproščen pristop, se lotevata z dobro mero zaupanja. Tudi koncerta v Galeriji Velenje, ki sta jo napolnila od roba do roba, sta se lotila brez kompliciranja in zelo spontano. »Pred mesecem dni sva med posnetki na spletu začela brskati za posnetki in izbrala glasbo, ki sva jo lahko umestila v to atmosfero v galeriji,« je o snovanju koncertnega programa povedal Jure, Miha pa pojasnil, da v Londonu živita vsak na svojem koncu mesta, zato sta program sestavljala kar prek spletne klepetalnice. Izbrala sta nekaj bolj zahtevne glasbe, ki se ujema z modernim arhitekturnim slogom galerije, nekaj pa bolj popularne. »Hotela sva pokazati kontrast med neko višjo ravnjo, zahtevnejšo glasbo, ter tisto bolj za dušo,« je pojasnil Jure, ki ga septembra čaka še nekaj koncertov in avdicija za orkester, zato je počival le nekaj dni po koncertu, nato pa ponovno poprijel za violino. Miha pa že izbira program za novo študijsko leto in se prijavlja na festivale.
Vsake citre imajo svojo zgodbo
V to je prepričan Boris Andrej Mlakar, filmski režiser, ki dolga leta zbira citre - Razstavil jih je s pomočjo Muzeja Velenje in kustosa etnologa Blaža Verbiča - Obogatitev razstave je arhiv glasbenega pedagoga Frana Koruna Koželjskega
Bojana Špegel
Velenje, 16. avgusta - Ste vedeli, da na svetu ni dveh povsem enakih citer? Ali pa, da so jih včasih imeli skoraj v vsaki slovenski hiši, pogosto pa so jih izdelali kar sami. Kot tudi, da je to
niso mogli niti zamisliti.
V grajski rondeli so delavci muzeja skupaj z dolgoletnim zbirateljem, Šoštanjčanom Borisom Andrejem Mlakarjem, na ogled postavili dobro stotnijo citer - kar okoli 150 jih je na ogled samo v zgornjem delu razstavišča - ter
da pravzaprav ni pravi zbiratelj. »Vedno, ko sem na bolšjem sejmu ali v kakšni starinarnici zagledal citre, pogosto prašne in nič kaj v dobrem stanju, nisem mogel mimo. Z mano so šle domov, ker sem kot filmski človek prav za vsakim instrumentom
V zgornjem nadstropju grajske rondele je glavnina razstave citer in citrarskega gradiva. Ene so postavili
tako, da lahko na njih zaigrajo tudi obiskovalci. In so. Že na otvoritvi.
zato, ker se citre kot instrument še vedno razvijajo, saj nikoli niso dobile definirane oblike. Violina, na primer, jo ima že stoletja. Vse to so izvedeli številni udeleženci odprtja razstave »Citre«, ki bo v rondeli Velenjskega gradu na ogled vse do konca oktobra.
Lepšega uvoda v 28. Citrarski festival, ki se je v velenjski vili Bianca začel včeraj, si ljubitelji glasbe in etnografske zgodovine
citrarsko notno gradivo, strune, orodje in druge s citrami povezane predmete. Mlakar, ki je imel prav na dan odprtja razstave rojstni dan, je filmski režiser. Njegov dedek je bil znan citrar, zato se je igranja na instrument učil že kot otrok. »A nikoli se nisem povsem naučil, zato citre še danes igram bolj za svojo dušo. In za prijatelje,« je ob tem povedal zbranim po tem, ko je poudaril,
videl zgodbo. Tistega, ki je citre naredil, nanje igral,« je pripovedoval. In dodal, da si že dolgo želi narediti film o citrah, ljudskem glasbilu, ki spet postaja vse bolj popularno. Tudi med mladimi. To je dokazala tudi mlada velenjska citrarka Tanja Lončar. Sama je naredila nekaj priredb znanih popevk, ki jih je ob spremljavi citer tudi odlično odpela. Večkrat nagrajena mlada velenjska citrar-
ka sicer študira biologijo, a citre so ostale njena velika ljubezen. To lahko zatrdimo še za številne druge udeležence odprtja razstave. Med njimi so bile številne učenke Marjana Marinška, začetnika velenjskega citrarskega festivala in ustanovitelja skupine citrark Marjanke. Med njimi je bil slovenski Citrarski kvartet, v katerem igrajo najboljši slovenski citrarji, tudi Peter Napret, ki je programski vodja velenjskega citrarskega festivala in učitelj citer na velenjski glasbeni šoli.
V spodnjih prostorih grajske rondele so na ogled postavili tudi citre, na katere je igral glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski, po katerem se imenuje tudi velenjska glasbena šola. Na ogled je tudi njegova, leta 1895, izdana prva šola za citre na Slovenskem in drugo gradivo, ki so ga za razstavo posodili Korunovi potomci, ki so prav tako prišli na odprtje razstave.
»Razstava je bila izziv tudi zato, ker Muzej Velenje doslej ni hranil večje zbirke glasbil, zato odpira novo poglavje v repertoarju naših razstav,« nam je zaupal kustos razstave Blaž Verbič. Delavci muzeja so se potrudili, da je razstava zanimiva tako za laično kot strokovno javnost, zato je želja direktorice Mojce Ževart tudi ta, da bi v prihodnje našli prostor za stalno postavitev razstave. Sploh, ker so citre še kako povezane tudi s Šaleško dolino.
■
■
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

18. avgusta 2016
Kulturniki poleti ne marajo dežja
V Festivalu Velenje kljub vremensko muhastemu poletju zadovoljni z obiskom njihovih prireditev - Tudi zadnji dnevi 32. PKP bodo pestri
ALTERNATOR
Bojana Špegel
Velenje, 18. avgusta - Včeraj se je v okviru 32. Poletnih kulturnih prireditev začel 28. Citrarski festival. Letos je Festival Velenje pripravil tri koncerte v dvorani vile Biance; včeraj zvečer je tam nastopil mednarodno priznan avstrijski citrar Wilfried Scharf. Nocoj ob 19. uri bo koncert pripravila študentka citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče Munchen Karmen Zidar Kos. Bila je učenka velenjske glasbene šole in maturantka tukajšnje umetniške gimnazije. Jutri ob 19. uri se bodo predstavile mlade citrarke, nagrajenke tekmovanja Svirel in Temsig. »Veseli me, da so v torek zvečer v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu odprli razstavo Citre iz zasebne zbirke zbiralca Borisa Andreja Mlakarja. Vsebinsko povezovanje med javnimi zavodi se mi zdi za obogatitev kulturne ponudbe res zelo pomembno,« nam je ob tem povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.
Seveda nas ob tem zanima, kako so v Festivalu letos zadovoljni s potekom in obiskom Poletnih kulturnih prireditev, ki so tudi letos domačinom in obiskovalcem mesta polepšale marsikateri poletni dan in večer. »Vreme je letos zelo krojilo usodo naših dogajanj. Kar nekajkrat smo morali dogodke, ki smo jih želeli izvesti na prostem, prestaviti v zaprte prostore ali celo odpovedati. Verjamem pa, da bomo ob koncu prireditev vseeno zadovoljni, saj vse kaže, da bo obisk vseeno podoben lanskemu, ko nam je bilo vreme bistveno bolj naklonjeno,« poudari sogovornica. Zelo uspešne so bile vse prireditve, namenjene otrokom, od Torkovih igrarij do Sobotnih lutkarij. Ko se je 1. junija Festivalu Velenje priključila velenjska galerija, so še okrepili delavnice za otroke. Preselili so jih tudi na velenjsko plažo, kjer so se dobro prijele. Naša sogovornica nadaljuje: »Nekaj manj obiskovalcev smo našteli v projektu Zvezde pod zvezdami, saj smo filmske predstave kar nekajkrat preselili v malo dvorano našega kina,« še doda sogovornica, ki pa je zadovoljna z obiskom glasbenih dogodkov.
»Uspešen je bil koncert skupine Kingston na velenjski plaži, obiskovalci so uživali na koncertih Prifarskih muzikantov, Anje Bukovec, Ditke Čepin ter skupin Vox Arsana in Tantadruj v središču mesta, izjemen je bil koncert Simfoničnega orkestra RTV Slove-
Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny: »Obisk naših prireditev iz leta v
leto raste.«
nija, čeprav nam je zadnji del dogodka odplaknil dež. Manj dogodkov, kot smo želeli, smo imeli letos v atriju Velenjskega gradu, ki je poleti res krasno prizorišče.«
Najbolj ponosni na svojo produkcijo
V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je različnih dogodkov in prireditev v organizaciji ali sodelovanju Festivala Velenje udeležilo 58.200 obiskovalcev, v kinu pa so zabeležili 11.700 obiskovalcev. Številke se zvišujejo iz leta v leto, kar jih še posebej veseli. »Najbolj ponosni smo, po moje upravičeno, na svojo produkcijo. Veseli nas, da je naš otroški mu-
zikal Žaba Greta, ki smo ga ustvarili v začetku leta, v prvem polletju videlo več kot 2.600 obiskovalcev. Ponovitve sledijo še jeseni. Zelo dobro dela naše Lutkovno gledališče. Ena premiera je letos že za nami, za konec leta pa pripravljamo še premiero Hrestača.« Jeseni se bodo lotili še dveh novih, večjih produkcij. »Prva je otroška opera Nežni velikan, ki jo bomo pripravili v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in Cankarjevim domom. Premiera bo oktobra v velenjskem domu kulture. Nadaljevali pa bomo tudi uspešno zgodbo Balkan Dance Project. Nova predstava bo nastala v Srbiji, gostovala pa bo tudi pri nas.« Že kmalu bodo razpisali tudi letošnje abonmaje. Obdržali so vse. »Veseli smo, da se je nov abonma Mladost dobro prijel, da smo našli formulo, da najstnike »zvabimo« na naše dogodke.«
Pika bo urila različne veščine
Od 18. so 24. septembra bo v Velenju glavna Pika Nogavička. Priprave na letos že 27. Pikin festival so v polnem teku. Vabila vrtcem in šolam po vsej Sloveniji so organizatorji že razposlali, znan je tudi program dogodkov in videz Pikinega mesta ob jezeru. »Letošnja tema je Sam svoj mojster. To pomeni, da se bodo obiskovalci festivala lahko preizkusili v različnih mojstrskih veščinah. Glavni šotor bo stal drugje kot doslej, tudi scena bo nekoliko drugačna. Dodali bomo tudi nove vsebine. Te bodo letos bolj tehniško obarvane: pripravljamo od avtomehanič-ne do mizarske delavnice, deklicam bo zagotovo všeč v modnem salonu ...« Osnova festivala pa vendarle ostaja ista: zaznamovali ga bodo ustvarjalnost, igra in zabava. Organizatorji upajo, da bodo največji otroški festival tudi letos obiskale številne družine in tako nekaj prostega časa kvalitetno preživele skupaj. Častna pokroviteljica festivala bo gledališka in filmska igralka Pia Zemljič, ki se tega že zelo veseli. Z Velenjem jo povezuje tudi njen partner, igralec Marko Mandic, zato festival skupaj z otroki obiskuje že vrsto let.
Podobe živali in ljubiteljski slikarji
Na 30. likovni delavnici v Šmartnem ob Paki 11 ljubiteljskih umetnikov iz vse Slovenije -Zgodbe, s katerimi poskuša vsak posameznik gledalcu nekaj povedati
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, od 5. so 14. avgusta - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v dvorani Ma-rof v Šmartnem ob Paki tudi letos pripravil likovno delavnico pod mentorstvom akademskega slikarja specialista Dušana Fišer-ja. Tema tokratne je bila 'podobe živali'. Na njej je sodelovalo 11 ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije, starih od 13 do blizu 80 let, ki so svoje delo predstavili širši javnosti na skupinski razstavi minulo soboto.
Delavnica posebna v slovenskem prostoru
Po besedah Andreje Koblar Perko, samostojne strokovne svetovalke za likovno dejavnost pri skladu, je bila letošnja delavnica 30. po vrsti. Zaradi specifičnega programa in načina dela je posebna novost v slovenskem prostoru. Njena tema je vsako leto drugačna, saj je njen namen raziskovanje in preizkušanje različ-
nih sodobnih likovnih pristopov in praks. »Poudarek je na skupinskem delu, v okviru skupaj dogovorjenih formalnih izhodišč pa vsak udeleženec išče svoj individualni izraz. Pri tem je vloga mentorja zelo pomembna, saj zastavlja vprašanja in pomaga pri iskanju odgovorov. Za ustvarjalce (med njimi je bilo šest »povratnikov«, ostali so bili novinci) so posebne okoliščine zelo dragocene.« Kot je še dodala, je rezultat
ustvarjalnega druženja razstava, ki je praviloma drugačna od vsega, kar običajno razumemo kot 'ljubiteljsko slikarstvo'. Velikokrat je presenetljiva za ustvarjalce in gledalce.
Subjektiven pogled na pomen in vlogo živali
Dušan Fišer se je za temo delavnice tokrat odločil za podobo živali zato, ker tvorijo malone nepregledno gradivo od prazgo-
Tridelna olimpijada
Matjaž Šalej
Naslov - skovanka je nastal iz dveh dejstev, in sicer iz športa in olimpizma, ki me navdihuje že zaradi starih Grkov ter vsega, kar se je z olimpizmom dogajalo in na drugi strani antropološke (študijske) knjige »Tridelna ideologija indoevropejcev« Goeorgesa Dumezila, ki se mi je usedala v zavest in mi je dala misliti že v času študija.
Kaj imata skupnega ta knjiga in šport - olimpizem. Tri medalje, ki so se »zavlekle« kot posledice miselnosti na to praštevilo (3) v vse pore življenja, miselnosti, ravnanja, in zaradi čudežnega števila tri, ki ga lahko poleg enice in dvojke projiciramo praktično v vsak kot življenja. Medalje so tri, vse ostalo je nepomembno, po navadi v duhu olimpizma rečemo, da četrtega vsak pozabi. Medalje so tri, ideološko kot v duhu (indoevropske) teologije, med njimi tudi krščanstva: Oče, Sin in Sveti duh. Prvi in druga dva, ki mu nekako sledita. Triumvirat prav posebne vrste, v katerem nekdo obvlada druga dva, vsaj nezavedno, prikrito. Seveda so izjeme, ki potrjujejo pravilo. V športu, v duhu olimpizma, recimo, dve bronasti v nekaterih borilnih športih, ampak lesk žlahtnih kovin je po navadi trojen. Kot je trojna (vsaj naj bi bila) politična oblast: pravna, zakonodajna in izvršilna. Če pa katero od teh v nekaterih demokracijah že črtajo, so potem novinarji in javno mnenje - tretja veja oblasti.
V duhu tridelne ideologije olimpijade smo si v teh dneh, ko imamo Slovenci tri medalje, skoraj enotni, da smo spet najboljši, da jih ne potrebujemo več, imamo pač tri vseh leskov. Katera od teh bi lahko bila žlahtnejša, saj je Kauzerjeva srebrna itak vredna zlata, ker mu je končno uspelo dobiti še zadnje manjkajoče športno priznanje - olimpijsko medaljo. »Poškodovana« judoistična bronasta medalja je vredna zlata, to je izjavila nekoč zlata Žolnirjeva ... Ampak dobili bomo morda še kakšno, ena tridelna ideologija se bo porušila in vzpostavila druga. Še posebej, ker (v tem trenutku, ko nastaja zapis) jadralcu Žbogarju krasno kaže za tretjo medaljo na tretji olimpijadi, morda pa se v tretje posreči tudi rokometašem.
Zanimive so tudi zgodbe o treh dobitnikih, ki krožijo več kot le nacionalno. Sprinter Usein Bolt je postal tretjič olimpijski prvak v kraljevi sprinterski disciplini (100 m). Meni pa je posebej zanimiva tridelna plavalska olimpijska zgodba s štirimi medaljami. Olimpijski bog, plavalni idol Phelps, je sestopil in v eni disciplini tudi padel s prestola. Nadomestil ga je v (po mnenju mnogih) kraljevski disciplini 100 m delfin mladi vzhodnjaški plavalni bog Singapurec Schooling. Ampak stari idol z novega kontinenta Phelps si je z drugega mesta razdelil pogled navzgor, na Parnas, kjer je sam nekoč vladal, še z dvema dvema drugima plavalnima gospodoma. Z dvema, ki sta plavalna bogova na drugih starih celinah - Afriki in Evropi, Južnoafričan Chad le Clos in Madžar Laszlo Cseh, ki sta pravi legendi v svojih okoljih.
In kaj nam preostane po olimpijadi, veselje, ponos in preštevanje trojnih leskov medalj in razmišljanje o tem, da so dobre stvari vedno tri.
Podobe živali so poskušali čim bolj realistično prenesti iz fotografije na likovno podlago.
dovinske dobe do danes. Upodobljene so bile v različnih umetniških slogih, velikokrat pa so
imele simbolični pomen, samostojno ali kot atributi so bile nepogrešljive v mitoloških prizorih. »Podobe živali so nosilke karak-ternih lastnosti, simbolike, psiholoških in filozofskih vprašanj. V sodobnem času se v umetnosti transformirajo v objekt, fetiš, koncept, eksces, kar jasno kaže na odnos družbe do njih. Z različnimi umetniškimi pristopi ustvarjalci predstavljajo subjektiven pogled na pomen in vlogo živali.«
REKLI SO ^ Nives iz Slovenske Bistrice: »Prvič sem sodelovala na delavnici, zanjo sem slišala veliko pozitivnih mnenj. Slikati cel dan je naporno, a prijetno in ustvarjalno, razpoloženje odlično, temu primerno krasni izdelki. Če ustvarjaš doma sam, napreduješ počasi. Tu pa vidiš ostale, kako delajo, če te pri tem bodri še mentor, vidiš hiter napredek. Brez pomisleka se bom nanjo prijavila tudi prihodnje leto.«
Udeleženci so upodabljali različne živali, od galebov, os, podgan do konjev, krav, petelinov, kuščarjev ... Odločitev, da poskušajo njihovo podobo čim bolj realistično prenesti iz fotografije na likovno podlago, se je pokazala za težavno. Po besedah sogovornika namreč tak način likovnega ustvarjanja zahteva od posameznika, da se poglobi v žival, njene značilnosti. Pri ustvarjanju so »potovali« od bolj enostavnih do vedno bolj celovitih stvari ter poskušali na različnih ravneh različno vplesti izhodišče ter samo pripovednost. »Ustvarjali smo zgodbe, s katerimi je poskušal vsak posameznik gledalcem nekaj povedati,« je še dejal Dušan Fišer.
■
■
■
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 11
18. avgusta 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Frekvenca mladih se vrača na radijske valove
Na Radiu Velenje pogosto gostujejo teme in oddaje, ki jih soustvarjajo naši poslušalci po svojem okusu. Med njimi so tudi mladi, ki vsak četrtek ob 18. uri preklopijo na Frekvenco mladih - oddajo Mladinskega sveta Velenje, ki je posvečena mladinskim temam. Poleti je naša mlada radijska ekipa presedlala na morske valove, danes pa se vrača na radijske.
Prvo oddajo na temo 19. festivala mladih kultur Kunigunda, v kateri bo gostovala prva programska vodja Maruša Skornišek, bo vodila študentka novinarstva Ajda Gregorc, ki jo sicer bolj navdušuje pisana beseda. Zato je to poletje odprla svoj blog, na katerem bo tudi med študijskim letom pridno zapisovala svoje misli. »V tej digitalni družbi blog najbrž ni nič posebnega, a zame je. Predstavlja veliko več kot spletno stran. Je korak, ki odraža osebnostni razvoj, soočenje s sanjami in odpravljanje negotovosti,« je med drugim zapisala v uvodni objavi,
naslednje pa so že razkrile, o čem razmišlja bodoča novinarka. Vlečejo v modo, zato so njeni zapisi obogateni tudi z zanimivimi fotografijami.
Medtem so tudi Eva Hvaleč, Ajda Čebul in Vid Stropnik preživljali zabavno, a tudi aktivno poletje. Predvsem Vida je povsem okupirala Kunigunda, saj je letos prevzel vodenje ekipe za odnose z javnostjo. V prvih dneh zagona Frekvence
Ajda Gregorc se za svoj blog rada postavi pred fotografski objektiv v modnih oblačilih
mladih se bodo še lovili med počitnicami in počitniškim delom, ko bodo ponovno združeni, pa bodo začrtali smernice za letošnjo sezono. Napovedujejo predvsem veliko zanimivih mladih gostov iz Velenja in okolice, temeljitih intervjujev z mladinskimi delavci, koristnimi informacijami o raznih mladinskih temah, predvsem pa bodo podrobno spremljali mladinsko politiko in izvajanje lokalnega programa razvoja delovanja mladih. Poslušalke in poslušalce pa vabijo, da jih poiščete na facebo-okovi strani Frekvenca mladih, kamor lahko sporočite svoje predloge za sveže oddaje, glasbene želje, najbolj zavzeti pa se lahko tudi pridružite uredniški ekipi v zakulisju ali voditeljem pred mikrofonom.	«tf
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MARKO VOZELJ IN MOJSTRI - Oljke
2.	DORIS DRAGOVIC & JACQUES HOUDEK - Ima nešto u tome
3.	MAGIC - Red Dress
Marko Vozelj in Mojstri so v začetku poletja predstavili skladbo, ki nas kar ponese v tople poletne dopustniške dni. Čeprav smo že v drugi polovici avgusta, je skladba, za katero je glasbo napisal Matjaž Vlašič, besedilo pa Marko Vozelj, še vedno aktualna. Besedilo pesmi govori o odhajanju od doma na vsakdanje poti, ki nas vodijo v hitrem tempu življenja in hrepenenju po vračanju domov k svoji ljubezni in najdražjim.
107,81
LESTVICA domače glasbe
GLASBENE novice
Rihanna bo prejela nagrado MTV za življenjsko delo
Rihanna bo na letošnji podelitvi glasbenih in video nagrad MTV prejela nagrado za življenjsko delo, ki nosi ime po pop ikoni Michaelu Jacksonu. Nagrada za življenjsko delo predstavlja
poklon pevkinemu delu v glasbi pa tudi njenemu prispevku k pop kulturi, modi, filmu in dobrodelnosti. Lani je najvišje priznanje MTV prejel raper Kanye West. Rihanna je sicer nominirana tudi za nagrade MTV za najboljši video ženske izvajalke in najboljše sodelovanje. Trenutno se mudi na svetovni turneji, na kateri predstavlja svoj najnovejši studijski izdelek Anti. Nagrade, ki jih podeljujejo od leta 1984, bodo prvič podelili v newyorški areni Madison Square Garden.
Paul McCartney bo upočasnil svoj tempo
Legendarni britanski glasbenik Paul McCartney se je v minulih letih veliko mudil po koncertnih odrih. Toda 74-letni nekdanji
član zasedbe The Beatles je izjavil, da bo moral kmalu upočasniti svoj tempo. Da bi pri osemdesetih letih imel tako poln koncertni urnik, se mu zdi nepredstavljivo in neprimerno. Kljub častitljivi starosti McCartney še vedno velja za magnet za obiskovalce koncertov. Od turneje leta 2009 je z izjemo nekajmesečnih prekinitev ves čas gost svetovnih odrov. Njegova aktualna svetovna turneja bo vrhunec dosegla na kalifornijskem glasbenem festivalu Desert Trip, na katerem bodo nastopili tudi glasbeni velikani The Rolling Stones, Bob Dylan, The Who, Neil Young in Roger Waters.
Bon Jovi se vračajo z novim albumom
Legendarna skupina Bon Jovi se v velikem slogu vrača na sceno s singlom This House is Not For Sale, s katerim napoveduje izid istoimenskega studijskega albuma. Album bo izšel 21. oktobra, Bon Jovi pa so že predstavili tudi uradni videospot za nov singl. This House is Not For Sale bo že 14. studijski album skupine od leta 1984, ko je izšel njihov prvenec, in prvi po letu 2013, ko je izšel album What About Now. Pri ustvarjanju novega albuma
se je skupina ponovno povezala s producentom Johnom Shan-ksom, ki je z Bon Jovi začel sodelovati leta 2005 pri albumu Have a Nice Day. V več kot 30 let trajajoči karieri so Bon Jovi prodali več kot 130 milijonov albumov ter odigrali več kot 2800 koncertov pred več kot 35 milijoni oboževalcev.
Inmate z novo zasedbo
Po letu zatišja se metalci Inmate vračajo s prenovljeno zasedbo. V bendu bosta po novem kar dva vokalista, in sicer Aleksander Kolar (ex Roadkill BBQ) ter stari znanec Marko Duplišak (ex Supremacy, ex Lastdayhere), ki s skupino sodeluje že od izdaje prvega albuma Free at last leta 2012. Za bas kitaro bo poprijel
buma Tree of life, v teku pa je tudi izdelava DVD-ja s posnetki s koncerta ob izidu albuma Tree of life.
Leonard Cohen za jesen napoveduje nov album
Legendarni kanadski pevec Leonard Cohen bo jeseni izdal svoj 14. studijski album z naslovom You Want It Darker. Vključeval bo devet novih modernih klasik, ki bodo po napovedih navdušile njegove oboževalce. V svoji šest desetletij dolgi karieri je 81-letni Cohen nanizal vrsto uspešnic, kot so Suzanne in So Long, Marianne z njegovega prvenca Songs of Leonard Cohen ter Dance Me To The End Of Love in I'm Your Man. Čeprav prejemnik številnih glasbenih nagrad igra več inštrumentov, je njegov
povratnik Miha Oblišar, sicer prvi vokalist Inmate. Kot session kitarist bo v Inmate deloval David Vodopivec iz ljubljanske zasedbe Sober Assault. Originalna člana tako ostajata le še kitarist Andrej Bezjak (Nama Kirtan das) ter bobnar Jure Grudnik. Fantje trenutno poleg intenzivnih priprav na koncertiranje pripravljajo videospot za skladbo Endelss desires z aktualnega al-
glavni inštrument nizek hipnotičen glas, ki je tudi njegov zaščitni znak. Cohen je lani izdal album z naslovom Can't Forget: A Souvenir of the Grand Tour, z letnico 2014 pa sta izšla studijski album Popular Problems ter koncertni izdelek Live in Dublin.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Raubarji - Poslednji dan
2.	Gadi - Ne grem domov
3.	Ansambel Narcis - Pomežikaj mi na skrivaj
4.	Ansambel Smeh - Ej stari, ne sekiraj se
5.	Ansambel Saša Avsenika - Sonček
6.	Euro kvintet - To je ljubezen
7.	Ansambel Azalea - Copata
8.	Ansambel Stil - Prjatlca
9.	Modrijani - Slovenka, Slovenka
10.	Poskočni muzikanti - Pokvarjeni fantje
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
KATJA M
Pevka Katja Mihelčič se predstavlja z novo plesno skladbo z naslovom Močnejša grem naprej. Besedilo in glasbo zanjo je napisala sama, za aranžma pa je poskrbel Željko Mladenovic. Katja večino svojega časa posveča duhovnosti in osebnostni rasti, zato tudi ne preseneča naslov njene zadnje skladbe.
MITJA PODLESNIK
Mitja Podlesnik, ki ga je širša javnost spoznala v oddaji X Factor, predstavlja skladbo z naslovom Hej ti. Doslej je že predstavil skladbi Party Generacija in Do srca, pri ustvarjanju pesmi Hej ti pa je k sodelovanju povabil tudi vedno bolj uveljavljenega in priljubljenega 2ana Serčiča.
BOMB SHELL
Skupina Bomb Shell obstaja šele dobro leto, a so trije fantje in dekle v tem času že dosegli lep uspeh. S skladbo Narobe svet so na festivalu Melodije morja in sonca dosegli odlično 5. mesto. Člani so se kalili v mnogih glasbenih zased-
bah, skupaj pa delujejo od maja 2015. Prihajajo z različnih koncev Slovenije, kot band pa so stacionirani v Ljubljani.
GRAŠKA GORA 2016
V nedeljo, 21. avgusta, bo na Graški gori potekal že 41. mednarodni festival narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra 2016. Prireditev se bo pod velikim šotorom na športnem igrišču na Graški gori pričela ob 14. uri, na festivalu z dolgoletno tradicijo pa bo letos nastopilo 13 ansamblov iz Slovenije in Hrvaške, ki se bodo predstavili s po dvema skladbama.
ALJA KRUŠIČ
Po krajšem premoru se z novo skladbo Fantazija vrača zmagovalka tretje sezone šova Slovenija Ima Talent Alja Krušič. Pri novi skladbi je sodelovala z mlado ekipo avtorjev in glasbenikov. Za glasbo in aranžma je poskrbel Alex Volasko s pomočjo bobnarja 2ige Ravšlja. Pri besedilu sta Alja in Alex sodelovala skupaj, za kitarski solo vložek pa je poskrbel priznani kitarist Franci Zabukovec.
Naš čas, 18. 8. 2016, barve:
CM K, stran 12
12


ZANIMIVOSTI

Grenlandski morski pes živi tudi 400 let
Raziskovalci so s pomočjo radioaktivnega ogljika ugotovili, da je grenlandski morski pes vretenčar z najdaljšo življenjsko dobo na svetu. Preučevali so 28 pripadnikov te vrste in pri tem ugotovili, da je ena od samic stara okoli 400 let.
Ekipa znanstvenikov je dognala, da ti morski velikani zrastejo le centimeter na leto, spolno zrelost pa dosežejo nekje pri 150 letih. Njihova povprečna življenjska doba je 272 let, v dolžino pa lahko dosežejo pet metrov, poroča britanska BBC.
Skozi mrzle globoke vode severnega Atlantika plavajo počasi in prav to umirjeno življenje s počasnim srčnim utripom naj bi botrovalo njihovi dolgoživosti.
Študijo so raziskovalci objavili v znanstveni reviji Science. Njen glavni avtor, biolog z univerze v Koebenhavnu Julius Nielsen, je komentiral, da so pričakovali, da bodo imeli opravka z nenavadno živaljo. »A mislim, da smo bi-
li vsi sodelujoči v raziskavi zelo presenečeni, da so ti morski psi tako zelo stari,« je dodal.
Dosedanji rekorder med vretenčarji je bil grenlandski kit, ki je bil po ocenah star 211 let. A svojega kandidata v tekmovanju v dolgoživosti imajo tudi nevre-tenčarji. Z rekordom med njimi in tudi med vsemi živalmi se s svojimi 507 leti kiti školjka, poimenovana Ming.
Varnostna napaka na 100 milijonih vozil
Na desetine milijonov vozil s ključi za daljinsko zaklepanje in odklepanje vozil, ki jih je skupina Volkswagen prodala v zadnjih 20 letih, je ranljivih ob vdorih hekerjev. Strokovnjaki z Univerze v Birminghamu in Bochumu pravijo, da lahko tatovi z doma narejeno napravico na daljavo prekopirajo kodo ključa in brez težav vstopijo v vozilo.
Ranljivih naj bi bilo kar okoli 100 milijonov vozil, večina pa jih pripada skupini Volkswagen, ki vključuje znamke Volkswagen, Audi, Seat in Škoda. Gre za vo-
zila, izdelana od leta 1995 pa vse do danes. Napako so namreč odkrili tudi na modelu Audi Q3 z letnico 2016. Zato pa niso odkrili napake na vozilih skupine Volkswagen, ki so narejena na najnovejši način MQB, torej tudi pri zadnjih generacijah golfa, passata, octavije, superba ...
Na vdore hekerjev naj bi bila sicer ranljiva vozila kar okoli 20 različnih avtomobilskih proizvajalcev, vendar pa je skupina VW dosegla, da poročilo dve leti, od leta 2013 do leta 2015, ni prišlo v javnost.
Bralci živijo dlje
Študija, ki je obravnavala malo manj kot štiri tisoč ljudi, starejših od 50 let, je pokazala, da so imeli posamezniki, ki so brali do tri ure in pol na teden, 17 odstotkov manjše možnosti, da so umrli v naslednjih 12 letih, kolikor časa so bili del raziskave. Tisti, ki so brali še več kot toliko, so imeli kar 23 odstotkov manj možnosti, da so v tem času odšli v večna lovišča.
Redni bralci knjig živijo skoraj dve leti dlje kot ljudje, ki sploh ne berejo, še povzema zbornik Social Science & Medicine, ki je v novi številki študijo objavil. Be-cca R. Levy z univerze Yale je za The New York Times pojasnila še: »Ljudje, ki so brali tudi samo do pol ure na dan, so imeli obču-
tno boljše možnosti za preživetje od tistih, ki niso brali.« Po 12 letih je bilo pokojnih 33 odstotkov sodelujočih iz skupine nebralcev in samo 27 odstotkov iz skupine tistih, ki berejo.
Mnogo avtomobilskih proizvajalcev je do zdaj že prikazalo konceptna vozila brez klasičnih ogledal, ki so jih nadomestili z digitalnimi kamerami.
Te vozniku na zaslonu v potovalni kabini prikazujejo sliko za vozilom. Digitalne kamere so manjše od klasičnih ogledal, kar vpliva na boljši zračni koeficient vozila in s tem na nižje emisije in nižjo porabo goriva. Trenutno avtomobilskim proizvajalcem uvajanje digitalnih kamer preprečuje zakonodaja, a tudi ta se je ponekod že začela spreminjati.
Raziskava povezuje pozitivne učinke na dolžino življenja izrecno z branjem knjig, ne pa na primer revij ali časopisov. »Ugotavljamo, da je branje knjig dobrodej-nejše od branja drugih publikacij. Najverjetneje zato, ker s knjigami stopamo v večjo interakcijo in imajo večjo kognitivno dobrobit.«
Že v preteklosti so različne raziskave dokazovale, da stopnja pismenosti vpliva na različne vidike človekovega življenja, od finančnega stanja pa do duševnega zdravja in družinskega okolja.
Japonci odobrili kamere
namesto ogledal
Japonci so zakonsko odobrili uporabo kamer namesto klasičnih vzvratnih ogledal v množičnih serijskih avtomobilih.
Zakonodajalci v deželi vzhajajočega sonca so odločitev pojasnili s tem, da je video tehnologija tako napredovala, da omogoča boljšo ločljivost slike, kar naj bi pripomoglo k varnejši vožnji.
Pri podjetju Ichikoh, znanem dobavitelju svetlobne opreme in ogledal v avtomobilski industriji, vidijo v tem velik potencial in že razvijajo sisteme, ki jih bodo prodajali proizvajalcem vozil. Računajo, da bodo kmalu tudi drugje po svetu sprejeli zakonodajo, ki bo omogočila vgradnjo kamer na vozila. Med drugim naj bi to še letos omogočila tudi Evropska unija.
18. avgusta 2016
frkanje
» Levo & desno «
Naravno
Slovenska naravna zdravilišča so povsem polna. Bodo zato bolj prazni naši zdravstveni domovi in bolnišnice?
Za telo in »duha«
V	Sončnem parku je odslej tudi igrišče za odbojko na mivki. Mamljivo za igralce in igralke. Če so igralke v pravi opravi, tudi za gledalce.
Prepoved
Nekateri možje so v petkovi in sobotni noči ženam prepovedali gledati nebesne utrinke. Bali so se, da bi se jim izpolnile želje.
Modro in
pametno
Velenje naj bi postalo še bolj modro. Modre cone bodo še širili. Nasprotniki pravijo, da vse modro le ni vedno tudi pametno.
Težko mu bo
Trener Marjan Fabjan si je z uspehom svojih varovank nakopal velike težave. Ker je poškodovana Velenškova osvojila medaljo, bo moral peš z Lopate na Brezje. Razen če si bo izboril kak odpustek.
Nepopustljivi
Nasprotniki trase hitre ceste 3. razvojne osi se ne dajo. Doslej so obremenjevali načrtovalce in presojevalce, zdaj bodo še sodišča. Cesta, ki naj bi zbliževala, pa se odmika.
Martinovanje
Občina Šmartno ob Paki je nosilka posebnega projekta krajev iz štirih držav. Ker imajo trije od njih farnega zavetnika sv. Martina, nekateri zlobneži ta medkulturni projekt imenujejo kar Martinovanje.
Taki in drugačni
V	Mozirskem gaju so tudi letos predstavili kače. Namen tega je bil tudi, da prispevajo k odpravi strahu pred plazilci. Tokrat gre za živali te vrste; čeprav so neprijetni tudi razni človeški »plazilci«.
Pouk plavanja
Lastovka sicer leti, ne plava, a vseeno naj bi polzel-ska lastovka že prihodnje leto splavala. In izplavala iz izgub. Rokavčke ji je priskrbela država.
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 13
18. avgusta 2016
""^Jis
REPORTAŽE
13
Očkov vikend, vreden posnemanja
Očki z Gorenjske skupaj z otroki minuli vikend preživeli ob Velenjskem jezeru -Očkov vikend prvič pripravili pred štirimi leti - V Velenju zelo uživali
Velenje, 14. avgusta - Prava mala karavana iz različnih gorenjskih mest je v Avtokamp Jezero prispela v soboto. V zadnjem delu kampa, pod krošnjami mogočnih dreves, so si postavili pravi tabor, v katerem je imela posebno mesto kuhinja z jedilnico. Tudi »slake line« so napeli, za tiste redke trenutke, ki so jih preživljali v taboru. Pogled na 10 očkov in 19 otrok, med katerimi so bili le trije dečki, je bil prav zabaven. V Velenju so namreč preživljali Očkov vikend, ki se ga menda vsi veselijo celo leto. Tokrat so ga organizirali že četrtič zapored.
»Ideja je prišla spontano. Moj prijatelj Ervin Bec iz Radovljice je tisti, ki se je spomnil, da bi bilo prav zabavno, če bi vzeli otroke in vikend preživeli sami z nji-
mi. Ideja je bila dobro sprejeta tudi med najinimi prijatelji, pa smo dali mamicam prost vikend in šli v Lepeno. To je bilo pred štirimi leti, bilo pa nas je le 6 očkov in naši otroci,« mi pripoveduje Jaka Klofutar iz Kranja, ki ga očki takoj določijo za najbolj zgovornega. Nič čudnega, saj je bil tudi podžupan Kranja in je res vešč z besedami. Izvem, da so prvič otrokom pripravili tudi izlet z vlakom od Bohinjske Bistrice do Kanala na Soči in da so res uživali. Že prihodnje leto se je zbralo 17 očkov, vikend so preživeli na Jezerskem. Lani jih je bilo 9, vikend so preživeli v Žabljah pri Kranju. Ekipa se menja, a vikenda se lahko udeležijo le očetje, ki jih povabijo s sabo. »Pogoj je, da jim mame upajo pustiti otroke,« mi povedo očki,
ki prihajajo iz poslovno zelo različnih svetov. Med njimi so bili letos pilot, odvetnik, zdravnik ...
»Očki manj komplicirajo«
Zanima nas, kako so letos našli Velenje? Kar nekaj očkov mi pove, da TRC Jezero že poznajo, saj z družino redno prihajajo
na Pikin festival. »Ko je imel Ervin, ki je ključar, pred kratkim poslovno pot v Velenje, se je dogovoril z lastnikom kampa in sedaj smo tu,« še doda Jakob. Vsi v en glas zatrjujejo, da je čudovito; navdušeni so tako nad Velenjsko plažo kot igrali v vodi in ob njej. Zvečer je eden od očkov, ki ga kličejo Bine, pripravil prav pose-
ben žar, da so večerjo pripravili »izpod peke«. Sicer pa so imeli s seboj tudi napihljiv čoln, tako da so si dobro pogledali celo jezero. Otroci mi povedo, da komaj čakajo na očkov vikend tudi zato »ker so mamice po navadi bolj tečne kot atiji, ki nam dovolijo početi več zabavnih stvari kot mamice.« Vseeno si morajo
10 očkov in 19 otrok iz Gorenjske. Udeleženci četrtkovega Očkovega vikenda so bili navdušeni nad
Velenjsko plažo in Velenjem nasploh. Zato se bodo še vrnili.
pred spanjem umiti zobe, iskreno dodajo med smehom. Kot tudi, da se med letom pogosto zgodi, da jim starši zagrozijo: »Če ne boš priden, ne boš šel na 'očkov vikend'.«
V ponedeljek so očki in njihovi malčki - med njimi ni prav veliko najstnikov - obiskali še muzej premogovništva in Velenjski grad, zelo pa so pozdravili tudi Lokalca in brezplačno vožnjo z njim. Potem so na dan Marijinega vnebovzetja odromali proti domu. »Doma smo blizu Brezja, zato bo tudi naša pot domov romanje,« so očki dodali med smehom. Kot tudi, da se mnogi septembra spet vrnejo. Piko bodo obiskali skupaj z mamicami, ki pa jih menda v očkovem vikendu kar hitro pogrešajo. A tega, kaj mame počnejo, ko očkov in otrok ni doma, jim ni treba izdati. Priznamo, da smo bili nad očki iz Gorenjske navdušeni. Njihovi ideji bi lahko sledili tudi šaleški očki, kajne?
a Bojana Špegel
V mozirskem gaju navduševala zelena okna
Razstave se je udeležil tudi nizozemski veleposlanik Bart Twaalfhoven.
Večžanrska poletna razstava v Mozirskem gaju je v treh lepih dneh navduševala številne obiskovalce, med njimi tudi nizozemskega veleposlanika Barta Twaalf-hovena. Največ pozornosti sta pritegnili razstava zelenih oken in prekrasni cvetličarsko-floristični aranžmaji. Razstava tokrat ni imela tekmovalnega značaja. »Ideja za koncept razstave je nastala iz osnovne usmeritve Turistične zveze Slovenije, ki je za leto 2016 ter svetovni dan turizma (27. september) izbrala motiv Zelena okna, ki naj bi jih odpirali kot simbol dežele, zelenja in zdravega okolja. »V gaju smo skupaj z ekipo odličnih floristov ter dijakov in študentov s tega območja to izhodišče razvili v oblikovanje različnih možnosti, za osnovo pa smo »reciklirali« odpadna okna starih stavb in jih nadgradili z rastlinjem, plodovi iz narave in cvetjem,« je povedal Simon Ogrizek v imenu sekcije floristov pri Obrtni zbornici Slovenije. Poleg razstavljenih cvetnih aranžmajev so razstavili tudi kače velikanke, s katerimi so bogatili tudi modno revijo.
Simon Ogrizek in Njegova ekscelenca Bart Twaalfhoven v okviru izdelave Šole za vizualne umetnosti Celje
Gaj je lep vse leto, sezono pa bodo prvič zaključili z božično-novoletno okrasitvijo
Vse do pozne jeseni bo park lep, vabljiv pa tudi z zadnjo organizirano predstavo, s še eno jesensko razstavo buč velikank. Sezono pa bodo letos prvič zaključili z božično-novoletno okrasitvijo.
a Jože Miklavc
Vlcerji za Mlačnik-Volerjev memorial
Po tekmovanju v Cirkovcah preverili žagarske spretnosti tudi v Lučah
Po gozdarskem tekmovanju v Cirkovcah, ki je bilo prvo izbirno merjenje moči specialistov z motorno žago, so v okviru praznovanja občine Luče tamkajšnji gozdarji ter člani območne enote Zavoda za gozdove Slovenije OE Nazarje na Hočevarje-vih njivah minulo soboto priredili še drugo tekmovanje, ki je skupaj z rezultati iz Cir-kovc pomenilo možnost izbora najboljših posameznikov in ekip, ki bodo Saša regijo zastopali to nedeljo na državnem tekmovanju sekačev v Gornji Radgoni. V konkurenci 25 tekmovalcev in treh tekmovalk so
opravili preverjanje natančnosti, pravilnosti in hitrosti vlcerske oziroma žagarske spretnosti. Ekipno so tudi v Lučah slavili zmago člani ekipe Duseti Šoštanj Janko Mazej ter oče in sin Stanko in Andrej Goličnik, sosedje iz Belih Vod. »Dame« z motorkami so se razvrstile od prvega do tretjega mesta Lučka Jelšnik, Pavla Voler ter najelegan-tnejša s stilom žaganja Majda Suhoveršnik. Slednje bodo kot ekipa tekmovale na sejmu Agra, z njimi pa tudi kot favorizirana ekipa ZGS OE Nazarje Belovojčan Janko Mazej, Cirkovčan Dani Avbreht ter Gornjegrajčan Marko Jelšnik. Zaželimo jim natančen rez z najhitrejšim časom!
a Jože Miklavc
Bo Klemen Mazej kmalu dohitel hitrega in preciznega očeta Janka?
Na državnem tekmovanju ob sejmu Agra v Gornji Radgoni bodo gozdarje Saša regije zastopali (z leve) Avbreht Dani, Janko Mazej in
Marko Jelšnik.
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 14
14
FESTIVAL MLADIH KULTUR
»»WAS
18. avgusta 2016
m*
19. FESTIVAL MLADIH KULTUR
KUNIGUNDA

V VELENJE SE MED 19. IN 27. AVGUSTOM ZE DEVETNAJSTO LETO ZAPORED VRAČA FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA.
Gre za največji projekt Mladinskega centra Velenje, kjer več kot 80 mladih v sodelovanju z ostalimi organizacijami, društvi, klubi in zavodi pripravlja pester in raznolik kulturni, umetniški, glasbeni in športni program. Festival ostaja zvest kakovostni alternativni kulturi in ceni drugačnost. V dobrem tednu dni se bodo tako zvrstili koncerti, predavanja, delavnice, razstave, športni turnirji, interaktivne instalacije in ostali zanimivi dogodki, na katerih si bodo po besedah organizatorjev, Velenjčani lahko sestavili svoje srce.
Rdeča nit, ki povezuje letošnji festival je Avtonomna kulturna cona »Avtonomna republika Kunigunda« (ARK), ki jo organizacijska ekipa festivala razglaša na vseh festivalovih prizoriščih. Tam se bodo obiskovalci lahko osvobodili predsodkov in nestrpnosti, svojo energijo pa bodo lahko usmerili k ustvarjanju boljšega sveta po pravičnejših merilih.
ŽIVEL RAZUM IN ZDRAVA PAMET! ŽIVELA AVTONOMNA REPUBLIKA KUNIGUNDA (ARK)!
Kaj vse je narobe s svetom, v katerem živimo? Si predstavljate, da bi bil svet strpnejši in bolj prijazen do vseh ljudi, ne glede na to, kakšne barve, oblike ali velikosti so, h komu molijo, kaj imajo v hlačah in česa si tam želijo? Avtonomna kulturna cona ARK bo obiskovalcem 19. Festivala mladih kultur Kunigunda omogočila izkusiti prav to. Osvobojeni predsodkov, nestrpnosti in emancipirani od svinjarije, ki smo je vsakodnevno deležni, bomo svojo energijo lahko usmerjali k ustvarjanju
boljšega sveta po pravičnejših merilih. Demokratično izvoljeno vodstvo ARK bo ves čas spodbujalo državljane, da v republiko, ki napredka ne blokira, selijo svoja podjetja, si v njej postavijo domovanja in ustvarjajo družine. Uvodna slovesnost ob razglasitvi Avtonomne republike Kunigunda z razdelitvijo dokumentov bo v nedeljo, 21. avgusta, ob 18. uri. Republika ne bo zapirala mej, vabljeni vsi!
zvrstila se bodo predavanja in delavnice na razne (ne)navadne teme, kot so sveta geometrija, lucidno sanjanje, regresija, šamanizem, ples s čakrami in podobne prevečkrat prezrte modrosti.
ZLATI DVOJNI DVOJEC
Univ. dipl. sociolog ADIL HUSELJA je predavatelj stres managementa, pri svojem delu uspešno povezuje starodavna vzhodnjaška znanja in tehnike sproščanja. Piše strokovne članke na temo stresa in zdravega načina življenja.
PLES S ČAKRAMI
JANA KREMENČIČ je plesalka, ki s plesom čaker popelje ljudi na pot samospoznavanja, iskanja smisla in zabave.
URABANI ŠAMANIZEM
NAGUAL UCHU predava in vodi delavnice o šamanizmu že več kot 20 let. Učil se je tako v Braziliji, kot v Mehiki in Peruju. Starodavna znanja povezuje s t.i. urbanim, modernim šamanizmom. Skupaj s TADEJO ŠKORJA sta organizatorja različnih seminarjev po Evropi.
ČLOVEK ZA 3. TISOČLETJE
ZORAN ŽELEZNIK predava o duhovno razvitem človeku, ki ga čas in prostor ne moreta utesnjevati, o človeku, ki ni omejen le na dimenzije, ki veljajo v tem fizičnem svetu.
KONOPLJA
JAKA BITENC je zdravilec, ki je na lastnem telesu izkusil blagodejne učinke konoplje. Aktivno se ukvarja z zdravljenjem bolnikov ter širi zavest o tej zdravilni rastlini.
ZVOČNA KOPEL - SPROSTITEV OB ZVOKIH GONGA
NIVES KRAŠEVEC bo na delavnici zvočna kopel s pomočjo vode in gonga pomagala pri sprostitvi udeležencev. Zvok gonga pomlajuje telesa, je orodje za prebujanje globokih stanj zavesti, za širjenje zavesti in odpravljanje energetskega neravnovesja.
SVET GEOMETRIJA
METKA LEBAR je akademska glasbenica, prevajalka, filozofinja, predavateljica retorike in komunikacijskih veščin po načelih NLP reiki mojstrica ter zvočna zdravilka.
LUCIDNO SANJANJE
SAŠO DROBNIČ je sanjalec, psihonavt in raziskovalec spremenjenih stanj zavesti. Predava o lucidnem sanjanju.
REGRESIJA
Dr. VESNA BOŽIČ - MAUKO je regresoterapevtka, ki verjame v prejšnja življenja. Izvaja predavanja na temo podoživljanja čustvenih travm iz prejšnjih življenj in metod učenja od njih v tem življenju.
WWW.KUNIGUNDA.SI
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 15
1B. avgusta 2016
«»SÜAS
FESTIVAL MLADIH KULTUR
IS
TEORIJA #VELENJE
instalacija v prostoru francisca tomsicha

Urugvajski večmedijski umetnik Francisco Tomsich bo vse od 12. avgusta v Pekarni raziskoval preteklost in prihodnost Velenja skozi risanje, slikanje, besedilo in video, s čimer bo postopoma zavzemal prostor in osvetlil možnosti spreminjanja našega življenjskega in delovnega okolja. Pekarna bo za čas njegovega ustvarjanja odprta obiskovalcem od 15. avgusta med 15. in 18. uro, razvita instalacija pa bo na ogled do konca festivala.
Dječaci, Matter, Kandija in rap battle
Zagrebško-splitski trio Dječaci, ena boljših in uspešnejših balkanskih hip hop zasedb, ki zase pravi, da »dobro repaju al su stvarno debili,« končno tudi pri nas! Dvoživka Matter je brcanje znanja in poljubno nametavanje nesmislov. Je zvok izpod kamniških gora in abstraktna zmeda v oblakih - je rap in ni Rap. Rapper Kandija iz Osjeka je poznan kot rimokatolik in domoljub, humanist, raper in ljubitelj šilteric.
FESTIVALSKI PROGRAM
KDAJ
KAJ
KJE
DEZ
7.8. 21:00 Predfestivalski koncert - Wombo Orchestra	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
19.8. 20:00	Saudades - Otvoritev razstave Nee Likar	Galerija eMCe plac	
21:00	Koncert - Raggalution, Sassja, Australian Apparel,	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
	100tka&MeetJah		
20.8. 10:00	Diskusije	Cankarjeva ulica	Odpade
10:00-21:00	Konferenca o (ne)navadnem	Mladinski center Velenje	
11:00	Kunigundin turnir v inline hokeju	Titov trg	Naslednjo soboto
14:00	Skate contest	Titov trg	Naslednjo soboto
21:00	Koncert - Within Destruction, Carnifliate, Pizda Materna	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
21.8. 10:00-21:00	Konferenca o (ne)navadnem	Mladinski center Velenje	
17:00	Ustanovitev Avtonomne republike Kunigunda	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
20:00	Mejna črta - plesna predstava Plesnega studi N	Dom kulture	
21:00	Landscapes - glasbeni večer	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
22.8. 7:00-15:00	QR kode: VR mesto - 3D objekti mariborskega	Razstavišče v avli občine	
	srednjeveškega mesta		
11:00	Robotanica - odprtje razstave	Podjetniški center Standard	
21:00	Koncert - Tevarbulerba, Feedback	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
23.8. 10.00-12.00	Rožnati mozaik - gradnja pisanega igrala,	Travnik pred Domom kulture	Galerija Velenje
in	delavnica za otroke		
16.00-18.00			
19.00	Tik pred revolucijo: Kako sem postal terorist - gledališka predstava	Mala dvorana Doma kulture	
21.00	Koncert - Werefox, Northern Revival	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
24.8. 18:00	Robotanica - performans	Podjetniški center Standard	
19:00	Ohmmm, kiai, Axé! - performans borilnih veščin	Stopnice pred Domom kulture	Mala dvorana Doma kulture
21:00	Koncert - Zeus!, Šlagvort na kraju	Terasa pred eMCe placem	eMCe plac
25.8. 17:00-18:30	Delavnica Capoeire - delavnica brazilske plesno	Kunigunda RMC
	borilne veščine	
18:00	Teorija #Velenje - instalacija v prostoru	Pekarna
	Francisca Tomsicha	
20:00	1:48 - video razstava Anžeta Severja	Huda luknja
21:00	Koncert - Brencl banda	Huda luknja
26.8. 10.00-12.00 Omare stare šare - interaktivna instalacija	Cankarjeva ulica	Odpade
in
17.00-19.00
21.00 Koncert - Dječaci, Matter, Kandija i gole žene, rap	Letni kino	eMCe plac
battle
27.8. 8.30-11.30 Prezračimo omare - izmenjava sezonskih oblačil	Cankarjeva ulica	Odpade
10.00-12.00 Omare stare šare - interaktivna instalacija	Cankarjeva ulica	Odpade
in
17.00-19.00
21.00 Koncert - Trig Law, Torul, The Giraffe Men feat. The	Letni kino	eMCe plac
Marietta sisters
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

18. avgusta 2016
Brez poraza le še Domžale
Nogometaši Rudarja prizadejali prvi poraz prvaku, Gorica (v soboto ob 18.15 gostuje v Velenju) podprvaku
V prvi nogometnim ligi so po 5. krogu še edino neporaženo moštvo nogometaši Domžal, ki so z 2 : 0 odpravili domov Koper in se povzpeli na prvo mesto. Za prva poraza vodilnih so poskrbeli nogometaši Gorice in Rudarja. Prvi so v soboto gostili Mariborčane in zmagali z 2 : 1, Velenjčani pa so v nedeljo na nočni tekmi v Stožicah po odlični igri gladko, z 2 : 0, premagali Ljubljančane in se povzpeli na šesto mesto. To je
Prva liga Telekom Slovenije, 5. krog
Olimpija - Rudar 0:2 (0:1)
Strelca: Pišek 23., Billong 82. Olimpija: Šeliga, Delamea Mlinar, Bajric (75. Wobay), Kelhar, Krefl (61. Kirm), Klinar, Matic, Miškic, Krona-veter, Velikonja, Eleke. Trener: Rodolfo Vanolli. Rudar: Radan, Jahic, Mužek, Billong, Kašnik (56. Grgic), Pišek, Babic, Trifkovic, Glavina. Rumeni kartoni: (77. Mary), Vručina, Lotrič (63. Markovski). Trener: Slobo-dab Krčmarevic.
Drugi rezultati: Celje - Kalcer Radomlje 0:0, Gorica - Maribor 2:1 (1:0), Domžale - Luka Koper 2:0 (2:0), Aluminij - Krško 3:0 (1:0).
bila edina zmaga gostov v 5. krogu. Prvo zmago si je priigral novinec Aluminij, ki je bil v svojem Kidričevem boljši od Krškega kar s 3 : 0. Drugi novinec Radomlje je prav tako razveselil svoje ljubitelje, saj se je iz Celja vrnil z neodločenim rezultatom 0 : 0.
Velenjski trener Slobodan Krčmarevic tudi za ta dvoboj ni imel na voljo vseh nogometašev. Manjkali so poškodovani Leon Črnčič (najbrž mora na operacijo kolena), Darko Zec in vratar Borivoje Ristic, prvič pa je dobil priložnost za igro Ilyja Markovski, 19-letni Ukrajinec, ki je v Velenje prišel januarja letos. V gostujoči vrsti pa se je predvsem poznala odsotnost poškodovanega Mihe Zajca. Po tem prvem bolečem porazu Ljubljančanov je vse več govoric, da so njihovemu dosedanjemu trenerju Rodolfu Vanoliju šteti dnevi. (Med tistimi, ki naj bi ga zamenjali, se omenja tudi prejšnji Rudarjev trener Jernej Javornik). Za zdaj so to seveda le ugibanja, ki pa se lahko uresničijo, če prvaki na derbiju šestega kroga v Domžalah doživijo nov stres.
Velenjski trener je pred odhodom v Ljubljano k aktualnemu
Jean Claude Billong in Anže Pišek - najzaslužnejša za stres v Stožicah
prvaku dejal: »To bo dvoboj, v katerem nimamo česa izgubiti, lahko samo dobimo. Ljubljančani so favoriti. Prav zato bodo pred nujnostjo zmage, a na to bomo igrali tudi mi.« Sad nadvse samozavestne in zelo napadalne igre pa sta bili dve žogi za hrbtom Olimpiji-nega vratarja Aleksandra Šelige. Po prvem polčasu so rudarji vodili z 1 : 0. V 23. minuti je Senad Jahic poslal z desne strani žogo pred domačega vratarja Aleksandra Šeliga. Pred njim je za kratek čas nevarnost preprečil Denis Klinar. Žogo je odbil na rob kazenskega prostora. Nanjo je naletel 19-letni Anže Pišek, si jo dobro namestil in mojstrsko premagal
domačega vratarja.
Domači so bili najbližje izenačenju v 73. minuti, ko je po kotu Eleke zadel desno Radanovo vra-tnico, nekajkrat pa se je z odličnimi obrambami izkazal vratar Radan. Po nekoliko večjem pritisku domačih na začetku drugega dela igre, ker so pač hoteli vsaj izenačiti, je sledila nova velenjska kazen. Vručina je s kota poslal žogo pred drugo vratnico. Tam je bil povsem sam Jean Claude Billong in z močnim udarcem z glavo dokončno zapečatil usodo prvakov. V prejšnji sezoni so rudarji z Olimpijo izgubili vse štiri dvoboje in skupaj na njih prejeli kar štirinajst golov, dosegli pa le
enega. A tradicije so zato, da jih prekinemo, pravimo. In ta zmaga je bilo še zlasti sladka, saj so na kolena spravili aktualnega prvaka, ki je tekmo končal z igralcem manj, saj je mariborski sodnik Slavko Vinčič v 89. minuti pokazal drugi rumeni karton Klinarju.
Dobili so nov zagon
Anže Pišek, strelec vodilnega gola: »Verjamem, da te zmage mnogi niso pričakovali. Toda na pot v Ljubljano smo odšli odločeni, da čim bolje igramo. Uspelo nam je. Vesel sem, da sem načel mrežo aktualnih prvakov, vendar gola brez lepe akcije soigralcev ne bi bilo. Zadetek nam je dal nadaljnji zagon. Verjamem, da bomo svojo formo še stopnjevali. V soboto bomo gostili Gorico. Zavedamo se, da bodo tudi igralci Gorice želeli potrditi dobro igro proti Mariboru in skušali na tem gostovanju dobiti čim več. A tudi mi bomo stekli na igrišče odločeni, da osvojimo vse tri točke.«
Slobodan Krčmarevic, Rudarjev trener: »Prvenstveni žreb nam ni naklonjen, saj smo se v prvih petih krogih pomerili z vsemi tremi najboljšimi moštvi v prejšnjem prvenstvu. Izkupiček je znan. Proti Krškemu in Kopru smo na svojem igrišču osvojili tri točke, čeprav smo upali na vseh šest, izgubili pa smo v gosteh z Mariborom in v prejšnjem krogu doma z Domžalami. Tekma z Olimpijo je sledila po tem našem neugodnem domačem porazu. Toda verjeli smo, da se mora naše dobro delo na treningih čim prej potrditi
tudi v bojih za točke. To se je zgodilo v pravem času in na pravem mestu, v Stožicah. Je bila to naša najboljša tekma doslej? Lahko bi se strinjal s to trditvijo. Premagati prvaka, ob Mariboru najboljše moštvo v državi, in to na njegovem igrišču, ni majhna stvar. Vabim navijače Rudarja, da nas bodrijo v prihodnje še v večjem številu. Upam, da bo tribuna po tej zmagi veliko bolj polna, kot je bila doslej, in da bodo navijači v soboto naš dvanajsti igralec.«
■ S. Vovk
Mario Babic odšel v Belgijo
Prejšnji teden je Rudar zapustil mlajši (24) od bratov Babic, Mario, ki je rudarjev dres nosil od julija 2014, pogodbo pa je imel do leta 2018. Preselil se je v belgijsko mesto Tubize k tamkajšnjemu istoimenskemu pr-voligaškemu moštvu. Za Rudar je odigral 76 tekem in dosegel 5 zadetkov." Rudar je prejel primerno odškodnino, prav tako pa si je zagotovil delež od naslednje prodaje igralca,« so med drugim sporočili iz kluba.
Začeli z Lenartom
Včeraj je bil na sporedu tudi prvi krog pokalnega tekmovanja. Igralci Rudarja so gostovali pri moštvu AjDAS Lenart, članu 3. SNL - sever.
Želijo si bistveno drugačne sezone, kot je bila minula
V NK Šmartno 1928 razpoloženje v ekipi dobro - Igralcem bodo poskušali zagotoviti vsaj denar za potne stroške - Želijo si spet bolj polne tribune
Tatjana Podgoršek
V soboto, 20. avgusta, se začenja nova prvenstvena sezona tudi za ekipe NK Šmartno 1928. Ta dan čaka preizkušnja enaj-sterico U15, ki se je ji je uspelo uvrstiti v prvo slovensko nogometno ligo - vzhod, dan kasneje (v nedeljo) pa bo na domačem igrišču članska ekipa, ki nastopa v tretji slovenski nogometni ligi - sever, gostila ekipo Mons Claudius iz Rogatca.
Kadrovsko zapolnili vse selekcije
Zoran Stojko Krevzel (uradno še ni predsednik Športnega društva Šmartno, a glede na to, da je edini kandidat, ni bojazni, da ga na jutrišnjem - v petek - občnem zboru društva ne bi potrdili) je povedal, da se razmere v klubu stabilizirajo. Še vedno ostaja v ospredju skrb za člane vseh ekip. Zapolnili so kadrovske vrzeli v vseh selekcijah in se pri tem »naslonili« predvsem na domače fante in igralce iz bližnjega okolja. Veseli so zanimanja za ekipo U7, ki so jo
uvedli lani na novo in deluje kot popoldanski krožek na šmarški osnovni šoli, zadovoljni so tudi, ker so se jim »poklopile« zadeve v članski ekipi. »Pri tem smo vložili precej naporov. Pripravljalne tekme so pokazale, da je
Peter Irman: »Če nam bo služilo zdravje in malo športne sreče, takih težav kot v minuli sezoni ne bomo imeli.«
razpoloženje v ekipah dobro. Poskušamo graditi na takih medsebojnih odnosih in dobrem delu, da se bodo v klubu vsi počutili, da so dobrodošli. Delamo v dobro kraja, predvsem pa otrok, ki jih želimo pripeljati v naravo, v družbo vrstnikov, proč od računalnikov.«
Finančno so stvari zastavili v okviru možnosti. Igralcem v članski ekipi bodo poskušali zagotoviti denar za povračilo potnih stroškov, za kaj več se bodo trudili in si prizadevalbi pridobiti še kakšnega sponzorja, kar pa je težko.
Želijo si javne razsvetljave
Pogoji za delo selekcij so, pravi Stojko Krevzel, dobri. Trenirajo na treh dobro vzdrževanih igriščih, želeli bi si še kakšnega z umetno travo, a so tudi z ob-
Zoran Stojko Krevzel: »Nedelje so bile v Šmartnem rezervirane za nogomet. Naj bo tako tudi sedaj in v prihodnje.«
stoječim zadovoljni. Ob igrišču v Logu urejajo garderobe za mlajše selekcije. Projekt za naslednje leto pa je javna razsvetljava. Z njo bi lahko podaljšali čas treningov vsem selekcijam. »Potrebnega bo še veliko dela in upam, da nam bo ob pomoči okolja, prostovoljcev, občanov, lokalne skupnosti in ljubiteljev nogometa tudi uspelo.« Čez dve leti praznuje klub 90-letnico delovanja in tradicijo bomo nadaljevali ob podpori prej omenjenih. Nedelje so bile v tukajšnjem okolju rezervirane za nogomet in tega si želimo tudi v prihodnje.«
Z optimizmom v novo sezono
Članska ekipa NK Šmartno 1928 ima v sezoni 2916/2017 novega trenerja Dobrivoja Steva-noviča, njegov pomočnik je Peter Irman. Ta je pritrdil, da je ekipa precej drugačna v primerjavi z minulo sezono. »Zapustilo jo je kar precej igralcev. Nekateri so odšli v Avstrijo, drugi so nehali igrati. V novi sezoni smo se naslonili predvsem na domače fante in igralce iz bližnje okolice, ki so »produkt« našega kluba. Moram jih pohvaliti, saj so na pripravah na sezono, te smo jih začeli 11. julija, pokazali izredno voljo do dela. Trudili se bomo dobro nastopiti.«
Po Irmanovih besedah so pripravljalne tekme pokazale, da so
dobro pripravljeni, saj so s tekme na tekmo odpravljali slabosti in lahko z optimizmom zrejo v sezono 2016/2017. Na vseh igralnih mestih imajo alternativo, še največja kadrovska vrzel je pri vratarjih, a upa, da bodo tudi to težavo rešili v najkrajšem možnem času. Kakšna so pričakovanja? Zanesljivo - pravi Peter Irman - si v Šmartnem želijo bistveno drugačno sezono v primerjavi s preteklo. S tem motivom so začeli priprave relativ-
no zgodaj. Fantje, ki niso poklicni igralci, se tega zavedajo. Če jim bo služilo zdravje in ob malo športne sreče znajo presenetiti. Spodbuda s tribun jim bo dobrodošla. »Šmarško občinstvo je nogometno izobraženo, ve, kaj je dober nogomet. Na igrišču bomo mi tisti, ki jih bomo morali prepričati, da bo na tribunah več navijačev in da bodo ti odhajali zadovoljni,« je še dejal Peter Irman.
Članska ekipa NK Šmartno 1928 v sezoni 2016/2017: Urh Andročec, Nace Er-menc, David Hrastnik, Jani Kavnik, Nik Koren, Martin Lenošek, Matevž Lenošek, Jan Meh, Žan Part, Rok Satler, Žiga Smodiš, David Trap, Matjaž Trop, Tomaž Veler, Jure Gojznik, Andrej Gačnik, Miha Irman, Andraž Roškar, Nejc Zabukovnik, Grega Obrez, Janez Zagajšek, Mario Stojakovič, Tilen Kompan, Semin Omerovic', Safet Ga-vranovic in Žan Verdev.
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 17
18. avgusta 2016
»»WAS
ŠPORT
17
Energijo še imajo, denarja pa ne
Kolesarsko društvo Energija praznuje 20-letnico, a kolesarskega vzpona na Sleme letos ne bo - Od tekmovalnega kolesarjenja so prešli k družinskemu
Tina Felicijan
Edini kolesarski klub v Velenju je pred dvema desetletjema ustanovilo enajst zagnanih kolesarjev, ki so želeli zbrati sredstva, da bi se lahko resneje ukvarjali s športom. Roman Bor je bil najbolj entuziastičen in pri lokalnih podjetjih dobil veliko podpore. »Priti do denarja in hoditi na tekmovanja ni bil noben problem. Vsako leto smo imeli nove drese, kupovali smo kolesa. A časi so se spremenili,« je skomignil in povedal, da bodo namesto praznovanja ob jubileju društvo ukinili. Ljubezen do kolesarskih vzponov in spustov pa ne bo ugasnila.
Člani Energije na eni od številnih voženj. Med njimi so se čez leta stkale tesne vezi, ki bodo ostale tudi, ko
društva ne bo več.
Čas je spremenil marsikaj
Pred več kot desetletjem je bilo v reprezentanci društva Energija enajst licenčnih tekmovalcev, ki so redno nastopali na dirkah slovenskega, avstrijskega in italijanskega prvenstva. V svojih vrstah so imeli tudi olimpijska tekmovalca Romana Pongraca in Davida Kustra.
Poleg tekmovalnega cestnega kolesarstva so se ukvarjali tudi z rekreativ-
>
Roman Bor: »Naše okolje je kolesarjem zelo prijazno. Imamo kolikor toliko solidne ceste, vzpone in ravnine.«
nim. Prirejali so akcijo Super Energetik, namenjeno gorskim in cestnim kolesarjem. Vsak član je
dobil bilten tras, ki so povezovale štirideset točk po Sloveniji, na katerih so kolesarji dobili žig. Ob koncu leta je klub najbolj zagnane nagradil. Tradicija je trajala 16 let, prekinilo pa jo je oslabljeno gospodarstvo, ko so se sponzorji začeli umikati. V klubu je bilo vedno manj sredstev in članov - v prvih letih delovanja jih je bilo skoraj dvesto, danes pa okoli šestdeset. Vozijo se bolj individualno, ne več v ekipah. »Poleg tega so si naši najbolj zagnani ustvarili družine in tako se je naše delo preusmerilo v družinske kolesarske izlete, ki smo jih kombinirali s planinstvom. S kolesom smo se peljali na Sleme in pešačili do Smrekovca, šli na Kozjak ali Jakca. Med prvomajskimi prazniki smo prirejali
kolesarske priprave v Umagu, ki so zadnje čase nekakšna družinska letovanja s kolesarjenjem in raznimi drugimi aktivnostmi,« pripoveduje Bor, ki je bil v svoji 26-letni karieri enajst let repre-zentant. Tako je delovanje Energije s spremenjenimi pogoji in usihanjem mladostnega zagona članov prešlo na drugo raven.
Priljubljena, a predraga prireditev
Od samega začetka je društvo prirejalo kolesarski vzpon na Sleme oziroma sprva v Zavodnje, do koder je bil asfalt. Čez leta so se bližali vrhu in ga naposled dosegli. Vozili so v 17 kategorijah. V desetih letih se je obisk dirke s 70 kolesarjev povečal na 356 iz vse Slovenije, Avstrije,
Za varno in prijetno vožnjo je potrebna vzajemna kultura
Roman Bor se z olajšanjem ozira na svojo kariero, v kateri je prekolesaril kakih 20 tisoč kilometrov na leto, a nikoli ni huje padel ali se resno poškodoval v kaki nesreči. Z vozniki motornih vozil nima slabih izkušenj. Je pa ves čas upošteval nekaj zlatih pravil cestnega kolesarstva. »Treba se je držati en meter od roba cestišča - ta pas pripada kolesarju -, imeti oči spredaj, zadaj, na strani, imeti pa je treba tudi veliko sreče. Vožnja po robu je namreč izjemno nevarna, sploh, če te prehiteva kamion, ki te lahko zbije s prikolico, če ne naredi dovolj velikega ovinka. Če si povsem na robu, vsak misli, da te lahko prehiti kjerkoli in z isto hitrostjo. Bolje se je oddaljiti od roba in poslušati hupe kot iti pod kolesa. Skupina pa se mora držati pravila eden za drugim ali se po potrebi umakniti. Med vozniki je potrebna vzajemna kultura.«
Pravi, da so kolesarske steze v mestni občini Velenje urejene fantastično, tudi brezplačna mestna kolesa so super poteza. V samem centru ne vidi težav, je pa preglednost ponekod slaba in mora avto zapeljati na stezo, da sploh vidi cestišče, kar je za kolesarja nevarno. Spomladi je na cestah še veliko peska, kar je treba pričakovati in vedno upoštevati vse neprijazne razmere - obrabljeno cestišče, luknje, srečanja z drugimi udeleženci v prometu, zavorne poti. »Ne smeš se obnašati, kot bi bil sam na cesti - vozi razmeram primerno in strpno do drugih,« je sklenil.
Italije, Švice, Nizozemske, in ti so se več let vračali. »Z gospodarsko krizo pa so se sponzorji umaknili in je vse stroške moralo prevzeti društvo, ki je v teh letih povsem shiralo. Startnino, ki je edini vir dohodka, bi morali bistveno dvigniti, če bi prireditev hoteli obdržati na enako visoki ravni. Popolna zapora ceste ogromno stane. Še enega vzpona si ne moremo privoščiti, zato ga letos ne bo,« je povedal Roman, ki je opazil, da je tudi na drugih prireditvah udeležba vse bolj skromna. Profesionalni
klubi po Sloveniji ugašajo ali se selijo v Avstrijo in Italijo. Tudi v Velenju ni več možnosti za resnejše ukvarjanje s tem športom. Kolesarjenje, tudi ljubiteljsko, je drago - oprema, prevoz na dirke, startnina veliko stanejo. Za rekreativno vožnjo za dušo in veselje pa je lažje najti sredstva.
Čeprav člani Energije ne bodo več prirejali množičnih aktivnosti, pa jim energije za druženje še ne bo zmanjkalo.	■
Šmarčani odpirajo sezono z Rogatčani
Mivka, mreža in ... lopar!
Igrišče z mivko ni le za odbojko ali mali nogomet, ampak tudi za tenis - Septembra Mala šola športov
Tekmovanje v 3. slovenski nogometni ligi bodo tudi v novi sezoni sestavljale štiri skupine: center, sever, vzhod, zahod. Med ekipami (štirinajst), ki jih zajema liga sever, bodo tudi nogometaši Šmartnega ob Paki. Ne bo več Brežičanov, ki so napredovali v drugo ligo, nova pa bodo kar tri moštva: Rogaška (Rogaška Slatina) - prvak MNZ Celje, Korotan (Prevalje) - prvak MNZ Mb, in podprvak te zveze Brunšvik, saj se prvak ptujske super lige Cirkulane ni odločil
Kranj, 14. avgusta - V Kranju je potekal veliki slovenski finale CITY GAMES, kot se po novem imenujejo Jadranske igre, naslednice znamenitih Iger brez meja. Za prestižno mesto v
Reli
Strožiču dvojna zmaga
Lučine pri Škofji Loki, 14. avgusta - V nedeljo je bila v Lu-činah tradicionalna avtomobilska gorska hitrostna dirka. Točkovala se je za FIA CEZ pokal, Slovensko državno prvenstvo
za napredovanje. Druga sodelujoča moštva v 'severju' so še: Maribor B, Šampion (Celje), Videm pri Ptuju, Šmarje pri Jelšah, Fužinar (Ravne na Koroškem), Mons Claudius (Rogatec), Koroška Dravograd, Lenart, Dobrov-ce, Dravinja.
Nekdanja člana prve lige Mura in Lendava oziroma Murska Sobota in MNZ Lendava pa sta novinca v vzhodni skupini. V tej ligi sta nova tudi Bogojina in Ho-tiza. Prvi igralni dan bo na sporedu to soboto in nedeljo. No-
mednarodnem finalu se je potegovalo šest ekip, drugo leto zapored pa je zmago osvojila ekipa Velenja, ki je pometla s konkurenco in osvojila kar 63 točk. 2. mesto je z 42 točkami osvoji-
in mednarodni pokal Slovenija Triveneto. Nastopili so dirkači z modernimi in starodobnimi dir-kalniki, prišli pa so iz 7 držav. Na štartni listi je bilo 80 dirkačev, uspešno pa jih je dirko zaključilo 74. Med dirkači, ki so nastopili s starodobnimi avtomobili, je bil tudi član kluba V-Ra-cing Mitja Strožič, ki je nastopil z Autobianchijem A 112 Abarth.
gometaši Šmartna 1928, ki so v prejšnji sezoni skoraj do zadnjega trepetali za obstanek v ligi, bodo v prvem krogu (21. 8. ob 17.30) gostili rogaški Mons Claudius. Na območju MNZ Celje bodo novo tekmovalno sezono odprli teden dni pozneje, 27. avgusta. V ligi bo devet ekip. Rogaška je kot prvak 'prestopila' v 3. ligo sever, nova pa bo ekipa Krško B. Šoštanjčani bodo v uvodnem krogu gostovali v Vojniku, Mozirje pa bo prosto.
a vos
la ekipa Maribora.
Velenjčane sedaj čakajo priprave na veliki mednarodni finale najboljših ekip, ki bo 3. septembra v Biogradu.
a mkp
V FIA CEZ pokalu je zmagal v kategoriji C3 do 1300 ccm, bil najboljši na slovenskem državnem prvenstvu in zasedel drugo mesto v pokalu Slovenija-Trive-neto. Naslednja dirka bo prvi vikend septembra v Ilirski Bistrici, kjer bo evropsko prvenstvo.
Poleti večina sanjari o morju, soncu in poležavanju na peščeni plaži ali zibanju v viseči mreži. Počitniško društvo Kažipot pa pozna alternativo, ki prav tako vključuje vsaj mrežo, mivko in sonce - tenis na mivki. Igrajo ga na svojem igrišču nasproti Športnega centra Konovo, kamor vabijo mlade, družine, odrasle, starejše, skratka vse, ki želijo brezplačno spoznati novi šport.
Priljubljenost mu raste
Tenis na mivki so v 70-ih letih prejšnjega stoletja začeli igrati v ZDA in Braziliji, od koder se je začel širiti v Evropo in drugam po svetu. Najbolj priljubljen je v Italiji, kjer potekajo tudi svetovna prvenstva in se šport profe-sionalizira, leta 2007 pa so prvi turnir organizirali tudi v Sloveniji. Ker tenis na mivki lahko igrajo prav vsi, saj je tehnično manj zahteven kot klasični tenis in za sproščujočo igro ni potreben večletni trening, postaja vse bolj priljubljen med rekreativci,
za resno igro, ki je prav tako vse bolj pogosta, pa je potrebnega precej teniškega znanja.
Preprosto za vsakogar
Tenis na mivki je v tujini celo bolj popularen od odbojke na mivki. Sploh poleti, saj je prijetno razvedrilo na prostem s prednostjo bosih nog. »Ne
zahteva posebnih spretnosti ali predznanja. Hitro se lahko naučite osnov in napredujete od za-četniške ravni do skorajda pol-profesionalne. Gre za nekakšno mešanico med badmintonom in tenisom. Šport je primeren za vse starostne skupine, tudi za tiste z nekoliko manj kondicije in celo za tiste, ki se ubadajo s pre-
komerno težo ali imajo težave s poškodbami sklepov,« je tenis na mivki predstavil Uroš Ivančič iz PDK-ja ter dodal, da je najem igrišča, loparjev, žogic brezplačen. »Če vas bo tenis na mivki navdušil, vam bomo pomagali pri nakupu opreme, ki je veliko cenejša od teniške. Svoj termin za igro, izposojo rekvizitov in tu-
di za brezplačno učenje pa lahko rezervirate na spletni strani www.kazipot.si,« je še povedal in povabil na brezplačni začetni in nadaljevalni tečaj tenisa na mivki ter drugih športov. Septembra bo namreč Kažipot v sodelovanju z Mestno občino Velenje izvedel projekt Mala šola športov.
aTina Felicijan
Pometli s konkurenco
Na mednarodno finale CITY GAMES gredo Velenjčani
> Igrišče za tenis na mivki je enako igrišču za odbojko. Mreža je napeta na višini 1,70 metra. Žogica je mehkejša kot klasična teniška in se med igro ne sme dotakniti tal. Posebni loparji pa nimajo mrežice, ampak ploščo.
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika
»»Was
18. avgusta 2016
Prvič srečanje vozil, 33. stare ročne in motorne brizgalne
Za zabavo v Šoštanju bodo jutri in v soboto poskrbeli gasilci - Pričakujejo 15 vozil Scania ter blizu 30 desetin
Tatjana Podgoršek
V Prostovoljnem gasilskem društvu Šo-štanj-mesto so strnili priprave na letošnjo dvodnevno prireditev Zabava v Šoštanju. Ta bo jutri (v petek) in v soboto, 20. avgusta, pred tamkajšnjim gasilskim domom.
Poleg izvajalcev zabavnega programa bo novost letošnje prireditve srečanje gasilskih vozil Scania v petek. Lani ga je organiziralo PGD Ribno, v Šoštanju bo drugič. Pričakujejo 15 tovrstnih vozil iz vse Slovenije. Udeležence bodo ob tej priložnosti popeljali na ogled Teša in tamkajšnjega Muzeja usnjarstva, v programu je še panoramska vožnja. Srečanje bodo izkoristili še za izmenjavo mnenj in izkušenj. Temu bo dan kasneje sledilo 33. tekmovanje v rokovanju s starimi motornimi in ročnimi brizgalnami, starimi najmanj 50 let. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo blizu 30 desetin iz vse Slovenije. »Teh
Klemen Mežnar: »V Šoštanju se bo danes in jutri dogajalo.«
tekmovanj je v državi kar precej, naše pa je najstarejše in tudi najbolj odmevno. Ker se jih desetine veteranov udeležujejo, so te pri izvajanju vaje kar spretne,« pravi predsednik društva Klemen Mežnar.
Ne glede na to, da je število sodelujočih na tekmovanjih vsako leto skromnejše, ker se brizgalne kvarijo, zanje pa ni rezervnih delov, jih nameravajo organizirati tudi v prihodnje. »Cilj prireditve je prikaz stare gasilske tehnike in način gašenja požarov z njimi. Pomembnejše od rezultatov je tudi druženje gasilcev veteranov in veterank.« Tako kot minula leta bodo poleg zmagovalcev nagradili še najbolj izvirno in najbolj oddaljeno desetino ter najstarejšega tekmovalca in tekmovalko.
Mežnar je še povedal, da sta obe prireditvi velik organizacijski in tudi finančni zalogaj, ki so ga doslej ob podpori nekaterih zmogli. Verjame, da bo tako tudi v prihodnje.
Tujca spet zbirala prostovoljne prispevke
Velenje, 9. avgusta - V torek okoli 12. ure sta v bližini Zdravstvenega doma Velenje dva tujca ponovno zbirala prostovoljne prispevke. Policiste so o tem obvestili občani. Ti so odšli na kraj, tujca izsledili in jima izrekli globo.
Da bi preprečila trčenje, zapeljala s ceste
Šmartno ob Paki, 10. avgusta - V sredo malo po 13. uri je na Gorenjskem klancu zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v ovinku zaneslo zadnji del tovornega vozila. V tistem je naproti pripeljala voznica osebnega avtomobila. Da bi preprečila trčenje, je zapeljala s ceste. Pri tem se je poškodovala. Z reševalnim avtomobilom so jo najprej prepeljali v zdravstveni dom, za tem pa v bolnišnico.
Hud padec motorista
Luče, 11. avgusta - V Lučah, na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje, se je v prometni nesreči v četrtek hudo poškodoval 41-letni motorist. Vozil je iz smeri Krajnske-ga Raka proti Kamniku. Trčil je v odbojno ograjo in nato pod ograjo zdrsel z vozišča.
Štirje so se lažje telesno poškodovali
Šoštanj, 11. avgust - V četrtek okoli 11. ure je prišlo do trčenja pri odcepu ceste Šoštanj -Ravne za Lajše. Voznik tovornega vozila je zaradi neprimerne hitrosti trčil v voznika kombiniranega vozila. V nesreči so štiri osebe utrpele lahke telesne poškodbe.
Sosed opazil vlom
Velenje, Šoštanj, 11. avgusta - V četrtek je krajan Efenkove obvestil policiste, da je opazil vlom v sosedovo hišo. Neznanec je vanjo vlomil skozi dvokrilna vrata terase trinad-stropnega poslovno stanovanjskega objekta v času, ko so bili lastniki na dopustu. Policisti so našli sled obuvala, kaj je vlomilec odnesel, pa še ni znano.
Istega dne so policisti v Florjanu na območju Šoštanja obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hišo. Storilec je vanjo skušal priti skozi stranska vrata, vendar mu ni uspelo.
Kradljivca sonce ne bo motilo
Žalec, 12. avgusta - V Žalcu je neznanec iz odklenjenega avtomobila, ki ga je lastnik za hip zapustil pred veterinarsko postajo, ukradel dva mobilna telefona in sončna očala.
Padel z motornim kolesom
Velenje, Slovenj Gradec, 13. avgusta - V
soboto so policiste iz dežurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje obvestili, da je prišel po zdravniško pomoč otrok, ki je padel z motornim kolesom.
Do nesreče je prišlo na nezavarovani kros progi v bližini slovenjgraškega letališča. Ve-lenjčan je trčil z voznikom motornega kolesa iz Avstrije. Policisti so opravili ogled kraja nesreče in o tem napisali uradni zapisnik.
Bivši ima prepoved približevanja
Velenje, 13. avgusta - V soboto, pol ure po
polnoči, so šli policisti v Hrastovec, kjer je prišlo do nasilja v družini. Bivši partner je bil nasilen do bivše partnerke, ki stanuje na istem naslovu. Do nje se je vedel grdo, ponižujoče, uporabil pa je tudi fizično silo. Policisti so mu izrekli ukrep prepoved približevanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo za nasilje v družini.
Gostom prerezal gume
Topolšica, 14. avgusta - V nedeljo je neznanec prebodel pnevmatike na treh vozilih gostov hotela Vesna. Za njim poizvedujejo.
Iz POLICIJSKE beležke
Asistenca redarjem
Velenje, 12. avgusta - V petek zvečer so redarji, ker se dve osebi v postopku z njimi v Starem trgu nista hoteli identificirati, zaprosili za pomoč policiste. Ti so ugotovili identiteto obeh, nadaljnje ukrepanje pa prepustili redarjem.
Otroka sta si privoščila red bull
Šoštanj, 13. septembra - V soboto popoldan so v trgovini TUŠ zalotili dva otroka, ki sta odtujila energijsko pijačo red bul. Policisti so se o tem pogovorili s staršema, ker gre za otroka, pa bodo o tem seznanili tudi center za socialno delo.
Velenjčana razgrajala v Šoštanju
Šoštanj, 13. septembra - V soboto, malo pred 23. uro, je lastnica lokala Roky bar iz Šoštanja policiste obvestila, da v njem razgrajata Velenjčana. Pred prihodom policistov sta s kraja pobegnila, a so v pogovoru s pričami policisti ugotovili, za katera dva gre. Zdaj lahko računata na globo.
Spor najemodajalca z najemojemalcem
Šoštanj, 15. avgusta - V ponedeljek popoldan sta se v Ravnah sprla najemodajalec in najemojemalec. V prepir se je vmešal prijatelj najemnika, ki si je pri tem pomagal tudi z roko. Najemodajalec je iskal zdravniško pomoč in podal ustno kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahka telesna poškodba.
Znanec ne vrne računalnika
Velenje, 15. avgusta - V ponedeljek zvečer je Velenjčan policistom potožil, da je dal računalnik v popravilo znancu, zdaj pa mu ga ta ne vrne. Sumi ga, da je računalnik prodal. Če se izkaže, da je tako, bodo policisti osumljenega ovadili.
Velik požar na celjskem letališču
Celje - V torek je zagorelo na športnem letališču v Celju. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi udara strele v drevo. Ob tem je v celoti zgorel eden od hangarjev. Po zadnjih podatkih so bili v hangarju tri jadralna letala s pomožnimi motorji, dve klasični jadralni letali, eno specialno jadralno letalo z motorjem in trinajst prikolic za prevoz takšnih letal. V celoti so zgoreli tudi vsi poslovni prostori v hangarju. Škoda bo izjemno visoka, po prvih ocenah naj bi znašala okoli 2 milijona evrov. Na ostale letališke objekte se požar k sreči ni razširil. a
UNIFORESV
PRODAJALNA —
Zalivalnik 1 GARDENA Polo 220
1939 €
Motorne škarje za živo mejo JONSERED HT2218
26000 €
REDNA CENA: 325,00 € 21,7 cnr , 0,6 kW, rezervoar goriva 0,36 l, dolžina rezila 45 cm, teža(brezrezalnegarniture]4,7 kg
Vrtna kosilnica MCCULLOCH M46-160AWRPX
50900 €
40% m
VSE KOSILNICE iz ZALOGE
P FAN N ŽR?

60 cm3, 2,9 kW pri 2.950 min-', rezervoar goriva 0,9 I, ■samohod variabilna hitrost, p o h i ra n | e rnul.cenie, zadnji izmet, širina košnje 46 cm, višin; košnje 30-80 mm, velikost košare 50 l, priključek za vrtno cev za čiščenje kosišča, priložen set za mulčenje, teža 34 kg
pewag
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
JS
SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE
Ipavčeva 10, 3000 CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2016/2017:
•	ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program),
•	ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2),
•	BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program),
•	KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program).
Informativni dan bo v torek, 23. avgusta 2016, ob 15. uri.
Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic:
•	ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA;
•	ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA;
•	MASER/MASERKA;
•	PEDIKER/PEDIKERKA;
•	VIZAŽIST/VIZAŽISTKA;
•	MANIKER/MANIKERKA.
Vpis v tečaje in postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij poteka na sedežu šole.
Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah.
Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice potekajo skozi vse šolsko leto.
Dodatne informacije: 03 428 69 00 | 03 428 69 10 | info@szsce.si
■
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 19
18. avgusta 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Vse, kar še ni za v smeti, se podari
HOROSKOP
Prva izmenjevalnica oblačil, drugih uporabnih in okrasnih predmetov je prostovoljcem dala zagon za širjenje projekta Free shop
Velenje, 8. avgust - »Zakaj bi zavrgli nekaj, kar lahko nekomu pride prav?« se sprašujejo v Mladinskem centru Velenje, kjer so pred kratkim sprejeli dve novi prostovoljski iz Evropske prostovoljne službe. Ena od njiju - Gemma Gelabert Gonzalo iz okolice Barcelone - je namreč dala pobudo za izvedbo projekta Free shop. »Velikokrat najdem kako reč, ki je ne uporabljam. Rada ji dam novo priložnost, da za nekoga drugega postane nekaj novega, uporabnega. Tam, od koder prihajam, so bolšji sejmi zelo pogosti in priljubljeni. Imamo tudi sejme, na katerih ljudje lahko zamenjajo tisto, česar sami ne uporabljajo, z nečim, kar potrebujejo. V šolah in socialnih centrih pa tudi sejme brezplačnih reči, ki jih lahko vzamemo brez obveznosti. Navadno je temu namenjena posebna soba ali omara, kamor ljudje lahko odlagajo svoje reči in poiščejo kaj zase,« je povedala Gemma, ki s projektom Free shop želi spodbuditi
ljudi k bolj kritičnemu pristopu do potrošništva in bolj trajnostnemu načinu življenja. Idejo podpirajo tudi v mladinskem centru, v katerem že iščejo prostor za omaro, preko katere si bodo lahko uporabniki izmenjevali reči, Free shop pa nameravajo postaviti pred eMCe plac vsak prvi ponedeljek v mesecu. »Podobne projekte smo samostojno ali s partnerji že izvajali v preteklosti. Mislim pa, da
bo Free shop bolj učinkovit, če bo imel neko kontinuiteto. Želimo si namreč, da izmenjave in ponovne uporabe ne bi bile le občasne izjeme, ampak bi prerasle v stalne prakse,« pa je povedala mentorica EVS prostovoljcev Ana Marija Kolar, ki želi idejo razširiti med čim več občank in občanov.
• tf
Oblačila, USB, gel za lase, robci, zimska kapa, knjige... Čeprav na stojnici ni bilo veliko reči,
je bila izbira pestra in zanimiva.
Promet za vse
Anketa o pripravljajoči se prometni strategiji Velenja, ki nas je dosegla pred kratkim, je sicer koristna in hvalevredna iznajdba, le da je ostala pri rutinskih vprašanjih o obstoječem, ni pa vprašala po tem, kako bi si predstavljali ureditev prometa v prihodnje. Ker za morebitne opisne predloge v njej ni bilo prostora, naj jih na kratko predstavim tule.
Prva nesmotrnost velenjske ureditve prometa, ki se ji čudim že desetletja, je vpliv 'društva oboževalcev ravnih črt' ali po domače 'oglati vogali' na križiščih - s tem mislim cestne vogale z minimalno zaobljenostjo, ki voznika primorajo, da pri zavijanju s svojega pasu zapelje na sosednji pas ali celo na pas za vozila v nasprotni smeri. Že pri
Mnenja in odmevi
Zgodilo se je...
od 19. 8. do 25. 8.
-	19. avgusta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki se je odtlej imenoval Občinski ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena Zgornja Savinjska dolina;
-	19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom;
-	19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna; zjutraj so v hotelu Paka odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji Jezero;
-	20. avgusta 1945 je bila na
vožnji z osebnim avtom ta 'pretesna' križišča in odcepi pomenijo motnjo, ki zmanjšuje prometno varnost in po nepotrebnem zadržuje prometni tok, še slabše pa je, kadar gre za daljša vozila, kamione ipd., ki potrebujejo več prostora. Tako zmanjšana pretočnost je posebej neprijetna na semaforiziranih križiščih, kjer gre za omejen časovni interval. Čisto mogoče je, da je tak 'oglati'cestno-urbanistični koncept lepo izgledal v času, ko je Velenje nastajalo in je bilo v vsem mestu kakih 20 avtomobilov, pri današnji gostoti prometa pa je mogoče ugotoviti samo, da je neživljenjski in kontraproduktiven.
Drugi predlog bi bil združevanje talnih ovir in prehodov za pešce, ki na nekaterih mestih že obstaja. Talne ovire po definiciji
Glavnem trgu v Šoštanju svečana proslava miru;
- 20. avgusta 1988 so krajani Šentilja pri Velenju svečano odprli nov vodovod;
■	21. avgusta 1977 so v Škalah odprli nov otroški vrtec;
■	22. avgusta 1920 je bil v Velenju shod Jugoslovanske socialdemokratske stranke; glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po prevratu član Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato od leta 1919 minister za gozdarstvo in rudarstvo v vladi v Beogradu;
■	22. avgusta 1956 je skupščina Občinskega ljudskega odbora Šoštanj izglasovala ustanovitev nižje državne glasbene šole Velenje, ki je pred tem tri leta delovala v okviru velenjske Svobode;
avgusta leta 1959 je začela poslovati druga velenjska »veleblagovnica«, imenovana Spodnja Velma; od 22. do 24. avgusta 1980 je dvanajst Velenjčanov 61
povzročijo zmanjševanje hitrosti vozil, kar hkrati povečuje varnost pešcev in kolesarjev, zato bi to veljalo izkoristiti in združiti oba namena. Verjetno bi se lahko tako znebili tudi katerega od semaforjev. Na Tomšičevi je v razdalji nekaj sto metrov pet prehodov za pešce, skoraj ravna in pregledna trasa pa kar vabi k pospeševanju. Vsej prej kot zanemarljiv odstotek voznikov se temu vabilu brez pomisleka odzove, zato bi bila premestitev katere od zeber, predvsem teh ob uvozu v garažno hišo pred zdravstvenim domom, nadvse koristna; navsezadnje prva dva prehoda za pešce povezujeta dva šolska kompleksa.
Tretji predlog za izboljšavo se nanaša na cestnoprometno signalizacijo. Vozniku, ki Velenja ne pozna, pripravijo nekatera
križišča neprijetna presenečenja; obsesivne prehitevalce tik pred križiščem ali celo v njem puščam tu ob strani. Pri tem imam v mislih predvsem križišča, v katerih se število voznih pasov za križiščem zmanjša: križišče Foi-tove in Ceste talcev v smeri proti Šoštanju, Šaleške in Goriške v smeri proti Slovenj Gradcu pa Kidričeve in Tomšičeve v smeri proti parku. Na vseh teh križiščih se je za vožnjo naravnost treba pravočasno uvrstiti na desni pas, ker levega za križiščem zmanjka. Tabla s skico križišča oz. smernih pasov kakih 50 metrov pred križiščem bi marsikomu prihranila naknadno uvrščanje in gnečo v križišču samem, ki spet povečuje možnost naletov oz. trkov.
■ Lado Planko
Josip Broz Tito na obisku v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Ci-troenovo vozilo »spaček« in na nogometnem igrišču ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot;
■	24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici;
■	24. avgusta 1987 je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal lokacijsko dovoljenje za čistilno napravo odpadnih voda
Šaleške doline v Šoštanju;
-	25. avgusta 1980 se je pri gradnji novega jaška v Prelogah zgodila huda delovna nesreča, pri kateri je zaradi eksplozije metana življenje izgubil en delavec;
-	25. avgusta 1986 je v Robanovem kotu v Logarski dolini tragično umrl Ferdo Kavčnik iz Zavodenj.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Čeprav se vam trenutno zdi, da se vam, je podrl svet, se bo kmalu vse obrnilo drugače, kot je kazalo v minulih dneh. Teden, ki je pred vami, bo že zato lep, a to boste spoznali šele v ponedeljek. To bo dan, ko vam bo postalo jasno, da lažjih poti v življenju ni. Lahko računate, da boste kmalu nagrajeni za trud, ki ga mnogi doslej niso niti opazili. Ko ga bodo, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, saj bo prvi uspeh imel domino efekt. Uspelo bi vam že prej, če bi zaupali pravim ljudem. Pa jim niste. Sedaj vsaj veste, kdo je vaš pravi prijatelj in komu lahko zaupate.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Deževni dnevi tega tedna so bili za vas resnično naporni. Še dobro, da se poletje vrača, pa čeprav ne bo več imelo svoje prave moči. Vaše finančno stanje bo tisto, ki vam bo še najbolj žrlo živce. Težave na tem področju niso od včeraj, a se zadnje dni stopnjujejo. Sploh, ker si spet želite več kot zmorete. Treba se bo odločiti, kako se boste rešili teh težav. Možni rešitvi sta tokrat le dve; zmanjšati želje in potrebe ali pa prodaja premoženja, ki ste ga ustvarili v boljših časih. Nobena ne bo lahka, bo pa žal nujna. Najslabše bo, če boste težavo spet pometli pod preprogo in jo preložili v jesen. Ta bo čisto prehitro tu, zato si ne zatiskajte oči. Morda se bolj zavzeto začnete ozirati za delom, dodatnim ali rednim. Možnosti so, le vi jih nočete videti, ker ste se polenili.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Zvezde te dni ne bodo najbolj na vaši strani. Prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. Če boste večkrat šli od doma, boste v kratkem spoznali nekoga, ki vam bo pomagal. Nesebično, kar je danes velika redkost. Ko ga boste spoznali, ga boste povsem narobe ocenili. Že v nekaj dneh vam bo jasno, da gre za srčnega, zaupanja vrednega človeka. Presenetilo vas bo, ko boste ugotovili, da imata veliko skupnega. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, se boste zelo razveselili. Ta bo namreč prvi znak sprememb, ki si jih želite že nekaj mesecev. Zdravje še ne bo takšno, kot si želite. Tudi zato, ker se sami premalo trudite zanj. Slaba vest je tokrat opravičena.
3
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Končno si boste lahko oddahnili. Čas slabih odločitev in dejanj je preteklost. To boste spoznali že jutri, ko bo do vas pristopil nekdo, ki vas je doslej opazoval le od daleč. Njegova ponudba bo tako mamljiva, da se ji boste težko uprli. Vseeno si vzemite čas za razmislek, ne skočite takoj v vodo. Najpozneje v torek pa se boste morali odločiti. Nova priložnost bo prebudila vašo ustvarjalno plat. Še sami sebe boste presenetili z njo, saj vam bodo ideje kar vrele. Največ jih boste dobili ponoči, ko spanec žal ne bo najboljši. A vas to niti ne bo motilo. Časa boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti do konca avgusta. Sploh, ker boste v teh dneh potrebovali veliko počitka, saj vaše počutje ne bo najboljše. Resnejši bolezni ste se tokrat izognili, a vseeno vas bo slabo počutje spremljalo še nekaj dni. Zato se razvajajte.
V
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Podopustniški čas je velikokrat prav tako stresen kot preddopustniški. To boste letos občutili bolj kot prejšnja leta. Tudi zato, ker vedno težje vstanete in greste v službo. V njej vam ni več lepo, sodelavci vam gredo vse bolj na živce. Tudi delo ni več tako polno izzivov kot je bilo. Tudi zato vaše zdravje že sedaj ni takšno, kot si želite, težave pa se vlečejo že več tednov. Namesto da bi več naredili zanj, se vse bolj smilite sami sebi. To je odlična pot v depresijo, zato se boste morali v teh dneh res vzeti v roke. V teh dneh, ko se bodo domov vrnili tudi vaši prijatelji, je pravi čas, da skupaj najdete obliko rekreacije, ki vam bo vrnila energijo in voljo do življenja. Ne izgovarjajte se spet, da nimate dovolj časa zanjo. Res ga nimate veliko, a zase si ga še vedno vzamete premalo. Spremenite to še pred iztekom avgusta, pa bo september veliko bolj optimističen.

Devica od 24. 8. do 23. 9.
V letošnjem poletju še niste doživeli ničesar slabega, veliko pa je že bilo lepega. Zato boste v pozno poletje stopili energično, polni načrtov za prihodnost. Čeprav njihova uresničitev ne bo odvisna le od vas, boste vedeli, da lahko uresničite prav vse, kar si boste zadali v teh dneh. Že pri željah boste previdni, saj so vas izkušnje iz preteklosti tega krepko naučile. Čeprav boste že v tem tednu spet zelo zaposleni, utrujenosti ne boste čutili. Verjetno prav zato, ker ste trenutno zadovoljni s svojim življenjem. Dobre poti in priložnosti se vam bodo tudi v prihodnjih dneh odpirale ena za drugo. Zagotovo vas še nekaj časa ne bo več strah prihodnosti, sploh kar se financ tiče. O tem še ne boste govorili na glas, saj veste, da bo veliko zavisti. Tudi pri sorodnikih. Njim bo šel vaš tokratni uspeh še najbolj v nos. Zdravje bo trdno, spanec tudi.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Malce se boste bali naslednjih dni, saj veste, da vas čaka veliko dela. Presenetilo vas bo, ker bo teden mineval brez večjih pretresov. Večina dni bo uspešnih in lepih, naloge, ki jih morate opraviti do konca avgusta, bodo lažje, kot ste mislili. Ker pa si letos niste privoščili dovolj oddiha, sevam pravvtehdnehznazgod iti, da boste zaradi oslabljenega imunskega sistema imeli nekaj zdravstvenih težav. Najverjetneje bo šlo za prehlad, ki ga v teh pozno poletnih dneh zaradi spremenljivega vremena ni težko stakniti. Če bo huje kot po navadi, obiščite zdravnika, saj nimate časa, da bi se vam kaj zapletlo. Sploh, ker tokrat rokov, povezanih z vašim poslovnim življenjem, ne smete zamuditi. Prav vaš občutek odgovornosti zna biti tokrat tisti, ki vas bo gnal do cilja. Ko boste na njem, bo zadovoljstvo očitno. Tudi navzven.

Škorpijon od 24.10 do 22. 11.
Dogodek bo neprijeten, dal vam bo misliti. Spoznali pa boste nekaj zelo pomembnega. Uživati morate sedaj, nikar tega ne prelagajte na prihodnost. Če boste to počeli še naprej, denar pa nalagali na račun, se vam lahko zgodi, da nikoli ne boste uživali v plodovih svojega dela.Tudi v naslednjihdneh se boste bolj kots sabo ukvarjalizdrugimi, predvsem z njihovimi ljubezenskimi težavami. Če bodo te povezane z dogajanjem pri vaših otrocih, znajo biti na trenutke celo smešne. Zavedajte se, da se njim ne zdijo takšne. Zato jim stojte ob strani, brez moraliziranja. Tokrat bodo potrebovali vašo ramo, da se brez skrbi naslonijo nanjo. Vrnitev na delo za tiste, ki ste bili v minulih dneh na dopustu, ne bo lahko. Raje bi še imeli nekaj prostih dni, saj se še ne čutite spočiti. Želja se vam ne bo uresničila, vrnitev v resničnost pa zna biti precej boleča.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Skrivnost vam vedno uspe zadržati le zase. Kar vam prijatelji povedo zaupno, tako tudi ostane. Sploh se ne zavedate, kako redko je to. To vam bodo morali povedati na glas. Partner bo užaljen, ker tokrat niste zaupali niti njemu. A se bo hitro ohladil, saj bo razumel, da je šlo zazeloobčutljivotemo. Obtem bocelo priznal, da sam ne bi ostal tiho, sploh, ker je od tega, kako se bodo odvijali dogodki, odvisnih več ljudi. Partnerju vseeno pojasnite, da mu sicer še vedno zaupate, da se nima česa bati. Če mu tega ne boste povedali in pokazali, se bo umaknil v svoj svet, zna postati ljubosumen. To pa vas vedno vrže iz tira. Pri delu boste uspešni kot že dolgo ne, le da tega tisti, za katerega vi najbolj želite, sploh ne bodo opazili. Žal.
Kozorog od 23. 12. do 20. 1.
Dnevi bodo kar bežali. Vsak dan bolj se zavedate, kako malo časa je še ostalo do konca poletja. Sploh, ker ste letos imeli kar nekaj velikih načrtov, ki se doslej še niso izšli. A ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari, ki vam bodo vrnile upanje v prihodnost. Žal pa boste vteh dneh spoznali, da če jih nimašs komdeliti, kmalu izgubijosvoj čar. Tako botudi v vašem primeru. S partnerjem še nekaj dni ne bosta govorila istega jezika, sodelavci se vam ne bodo zdeli pravi, da bi jim razlagali svoje osebne zmage. Včasih pomaga, če misli zlijete na papir. Poskusite. Sploh, ker ste tega res vešči. Jutri boste dobili dobro ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da potrebujete čas za premislek. Ne vzemite si ga preveč. Razrešite tudi spor z enim od sosedov, da se stvari ne bodo še bolj zapletle. Če bo vsak malo popustil, bo dogovor dober. Kaj več pa ne.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Tihi dnevi, ki jih imata s partnerjem že vse od začetka tedna, vam bodo začeli presedati. Umaknili se boste v svoj svet, saj ne boste vedeli, kako naj se obnašate. Vsak dan bolj boste pogrešali klepet in veselo družbo, ki vam je krajšala čas na letošnjem dopustu. Ker je večina v vaši bližini, lahko druženje z njimi ponovite doma. Le malo volje bo treba, pa se boste hitro dogovorili. Veseli boste, ker se boste srečali nekje, kje ste v preteklih letih ustvarili veliko dobrih spominov. Počutje se vam bo močno izboljšalo v začetku prihodnjega tedna. Izginile bodo tudi bolečine, ki so vas zadnje čase spravljale ob živce. Včasih zaležejo že iskreni pogovori, saj še vedno velja, da takrat, ko boli duša, boli telo. Ko se boste sprostili, bodo tudi bolečine povsem izginile. V torek recite, da, ponudba je bolj mamljiva, kot se bo zdela na prvi posluh.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Žal se vam sanje, ki ste jih sanjali kar nekaj poletnih tednov, še niso v celoti uresničile. Še je upanje, da se bodo, a vi ga boste izgubljali iz dneva v dan. Sploh, ker bodo dnevi spet zelo kratki, saj boste imeli veliko dela v službi in doma. Verjemite, da so težavice, s katerimi se trenutnoubadate, prehodne narave.Tu solezato, kerjim posvečate preveč pozornosti. In iz njih delate preveč problemov sebi in domačim. V naslednjih dneh boste na enem od družabnih dogodkov spoznali nekoga, ki vam bo takoj zelo všeč. V misli se vam bo prikradel večkrat, kot to sami želite, saj boste ob tem imeli slabo vest. Partner bo opazil, da se nekaj dogaja z vami, a še ne bo postavljal vprašanj. Tudi zato, ker v naslednjih dneh ne bosta veliko skupaj. Zdravje? Solidno. Kaj več pa ne. Finance boste končno uredili, zato si boste krepko oddahnili.
Četrtek, 18. avgusta
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
18. avgusta 2016
Petek, 19. avgusta
Sobota, 20. avgusta
Nedelja, 21. avgusta
Ponedeljek, 22. avgusta
Torek, 23. avgusta
Sreda, 24. avgusta
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.45 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro
09.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
10.30 To naše življenje (II.), 7/8 11.40 Drevesa pripovedujejo: Kostanj, dok. ser.
12.25 Peta hiša na levi: Gremo na
morje, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio 25: Alternativna kultura v demokratičnem vrenju 80. let, ponov.
14.25 Slovenski utrinki, odd.
madžarske tv 15.00 Poročila 15.10 Mi se mamo radi, 6/13 15.45 Jani Nani, ris. 15.50 Firbcologi 16.30 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila ob petih 17.25 Zdravje Slovencev: Demenca,
dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Kal 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.15 Šampion Jon, ris. 18.20 Vem! kviz, ponovitev 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Frančišek - papež, ki hoče
spremeniti svet, 2/2, dok. odd. 21.10 Od blizu: Arjan Pregl 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Denar, bančništvo in am.
centralna banka, dok. odd. 00.55 Zdravje Slovencev: Demenca,
dok. odd. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal
05.45 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro
09.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
10.30 To naše življenje (II.), 8/8 11.45 Zdravje Slovencev: Biološka
zdravila, dok. odd. 12.25 Peta hiša na levi, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pianist v belem, portret dr. Pavla
Kornhauserja 14.25 Platforma: Kultura prostora po
domače 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Olivija, ris. 15.55 Studio kriškraš: Trgovina 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka: Razprodaja, ris. 18.15 Šampion Jon, ris. 18.20 Vem!, kviz, ponovitev 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mi ga pa žlindramo, 10 let -Ansambel Roka Žlindre, 1. del, ponov.
21.25 Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij 21.45 Na naši zemlji: Artviže, ponov. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Štirje za Teksas, am. film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov.
05.45	Poletna scena
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Bine: Svet igrač
07.20	Smrkci, ris. nan.
07.40	Nodi, ris.
07.55	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.05	Studio kriškraš: Starinarnica
08.25	Vetrnica, ponovitev
08.30	Ribič Pepe, ponovitev
08.50	Firbcologi
09.15	Male sive celic, kviz
09.55	Izgubljeni in najdeni, igrani film
10.10	Infodrom, poletje 2016
10.20	Kdo si pa ti?, 2/10
10.50	TV arhiv
12.00	Dosje: Latentna vojna, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Vodni krog Strunjana
15.10	Po kavni poti s Simonom
Reevom, dok. odd.
16.00	Zaljubljeni v življenje, izbor:
Spovednica
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Čez planke: Šrilanka, ponov.
18.15	Z vrta na mizo, ponov.
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.50	Šampion Jon, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, utrip, šport
20.00	Umori na podeželju (XVIII.), 6/6
21.35	Babičar (I.), 6/6
22.00	Poročila, šport, vreme
22.35	Poletna scena
22.55	Velika hiša, braz. film
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, ponov.
02.10	Info-kanal
O ^Z	k-—	02.10 Info-kanal
02.25 Info-kanal
TV SLO	T TV SLO T
05.55 To bo moj poklic: Veterinar,	I V 9LU	L
\iatarin:ircLi tahnil/ Hnl/ car	HA "K Tnrl/a nbch nHH
05.55	To bo moj poklic: Veterinar, veterinarski tehnik, dok. ser.
06.25	Drevesa pripovedujejo: Vrba
06.55	Krtji sestrici, ris.
07.05	Čarli in Mimo, ris.
07.10	Roli Poli Oli, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Muk, ris.
07.45	Knjiga o džungli, ris.
07.55	A ves, koliko te imam rad, ris.
08.05	Simfonorije, ris.
08.10	Olivija, ris.
08.20	Zgodbe iz Školjke: Zlatko Zakladko: Netresk, pelin, navadni gladež
08.55	Muzikajeto: Mongolija, 2. del
09.35	Olimpijske igre, posnetki
sledi	Atletika
11.25	Odbojka na mivki
12.10	Košarka (M), četrtfinale
13.10	Rio, večerna odd. olimpijskih iger
13.45	Olimpijske igre: Studio
13.55	Kajak kanu, sprint
15.10	Atletika, vmes triatlon
17.55	Vaterpolo (M), vklop v polfinale
18.40	Odbojka (Z), vklop v polfinale,
vmes badminton
20.30	Boks
21.00	Rio, večerna oddaja
21.30	Rokomet (Z), vklop v polfinale
22.00	Vaterpolo (M), vklop v polfinale
22.50	Skoki v vodo, posn.
23.15	Hokej na travi (M), vklop v finale
00.10	Košarka (Z), polfinale
01.40	Atletika
03.30	Odbojka (Z), vklop v polfinale
05.00	Odbojka na mivki (M), finale
POP
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hisa, nan. Tv prodaja
Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja KomisarRex, nan. Sanjska ženska, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur, vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. 24urzvečer Mozart v džungli, nan. Nepremagljivi dvojec, am. nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.10 00.00 00.50 01.25
©
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 09.00 Napovedujemo 09.05 Čas za nas, tabornike! Taborniške akcije
09.50 Brainobrain (26), Telovadba
možgančkov 09.55 Ustvarjalne iskrice (147) Labirint 10.15 Napovedujemo 10.20 Skrbimo za zdravje: Jasen vid 11.20 Pop Corn: Neisha, Mama rekla 12.20 Videospot dneva 12.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Brainobrain (27), Labirint 18.40 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka
19.20 Ustvarjalne iskrice (148),
Zgoščenka obešanka 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Znani obrazi: Bernarda Marovt 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža: Pajdaši, ans. Okej 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Videospot dneva 22.50 Strokovnjak svetuje: Bonton in točnost
23.20 Iz glasbenega arhiva: Yesterday band
00.10 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 00.40 Videostrani, obvestila
06.00	To bo moj poklic: Varnostnik,
detektiv, dok. ser.
06.30	Drevesa pripovedujejo: Kostanj,
dok. ser.
07.00	Krtji sestrici, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Muk, ris.
07.45	Knjiga o džungli, ris.
07.55	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.50	O živalih in ljudeh
09.10	Na vrtu
09.40	Olimpijske igre, posnetki
sledi	Atletika
11.15	Odbojka na mivki
12.05	Rio, večerna oddaja olimpijskih iger
12.55	Olimpijske igre: Studio
13.00	Atletika (M), hitra hoja na 50 km,
vmes badminton
17.55	Odbojka (M), polfinale
20.00	Rio, večerna oddaja
20.30	Košarka (M9, polfinale
01.45	Atletika
03.40	Odbojka (M), polfinale
05.15	Zabavni kanal
pop
24ur
Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Lepota ni dovolj, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24UR popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur
Sprehod v oblakih, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Bela palača, am. film Grimm, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 22.35 00.30 01.20 01.55
08.25
08.55 09.00 10.00 10.05
10.45 12.00 12.05 12.30
13.00 15.00
17:55
18.25 18.30 18.35 19.10
19.30 19.55 20.00 21.00 21.05
23.05 23.10 23.35
00.05
Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih
Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka, Pika
poka
Naj viža: Pajdaši, ans. Okej Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice 2 Miš maš, Kuhnapato Ustvarjalne iskrice (149), Sovice polnjene s sivko Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Cvetje v jeseni, gledališka predstava iz Poletnega gledališča Studenec Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila
06.15 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.05 09.10 09.20 09.35 09.55 10.05 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25
15.15 17.00 17.20
18.40 18.50 19.00 20.00 21.30 22.15 22.45 23.05
00.00 00.25 01.20
Poletna scena Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Medo in Mica, ris. Olivija, ris. Peter Zajec, ris. Traktor Tom,
.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Najboljšejutro
08.55	10 domačih, ponov.
09.40	Olimpijske igre, posnetki
09.40	Atletika
11.25	Odbojka (M), polfinale
12.50	Rio, večerna oddaja olimpijskih iger
13.25	Olimpijske igre, studio
13.30	Badminton (M)
16.00	Triatlon (Z) in gorsko kolesarstvo
(Ž)
18.40	Odbojka (Z), vklop v tekmo za 3. mesto
17.55	Nogomet (M), četrtfinale
20.00	Boks
20.25	Rokomet (Z), finale, 1. polčas
21.05	Rio, večerna oddaja
21.35	Rokomet (Z), vklop v finale 2.
polčasa
22.00	Boks
22.25	Nogomet (M), finale
00.15	Vaterpolo (M), posn. finala
01.00	Skoki v vodo, posn.
01.30	Atletika
03.15	Odbojka (Z), finale
05.15	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
sledi	Yoohoo in prijatelji, ris.
07.20	Robocar Poli, ris.
07.50	Radovednica Bibi, ris.
08.20	Gospodična Zuža, ris.
08.35	Lego prijateljice, ris.
09.00	Winx klub, ris.
09.25	Ninja želve, ris.
09.50	Slugterra, ris.
10.10	Transformerji, ris.
10.35	Tv prodaja
10.50	Naša mala klinika, nan.
11.40	Naša mala klinika, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Glavna sestra Hawthorne, nan.
13.50	Plesna scena, am. ser.
14.20	Odločilni trenutek, am. ser.
15.10	Bela palača, am. film
17.10	Naključno srečanje, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Skrivnostno življenje Walterja
Mittyja, am. film
22.10	Blidnji odnosi, am. film
00.10	Spartak, nan.
01.05	Glavna sestra Hawthorne, nan.
01.55	Zvoki noči
, ris.
Zu, ris. Robotki, ris. Pujsa Pepa, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Smrkci, ris. Bacek Jon, ris. Nabriti detektivi, 12/13 Sledi, dok. odd. Ozare
Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Mi ga pa žlindramo, 10 let -Ansambel Roka Žlindre, 1. del Umori na podeželju (XVIII.), 6/6 Poročila, šport, vreme Koncert skupine Manouche, ponov. Muk, ris. Šampion Jon, ris. Dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet, 15/16 Intervju: Meta Tavčar Poročila, šport, vreme Poletna scena
Hava nagila - zgodba o židovski pesmi, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.30 10 domačih, ponov. 07.00 Vodni krog Strunjana, potop. ser. 07.30 Le plesat me pelji 2014: Državno srečanje folklornih skupin Slovenije, 1/2 08.50 Pozabljeni Slovenci: Lili Novy 09.40 Olimpijske igre, posnetki sledi Atletika 10.40 Ritmična gimnastika 12.10 Odbojka (Ž), finale 13.40 Rio, večerna oddaja olimpijskih iger
14.15 Olimpijske igre - Studio 14.25 Atletika - maraton (M), vmes
rokomet, odbojka 16.45 Rokomet (M), vklop v tekmo za 3. mesto
17.05 Ritmična gimnastika 17.45 Gorsko kolesarstvo (M) 18.55 Rokomet (M), finale 20.40 Košarka (M), finale 22.30 Žrebanje Lota 20.40 Rio, večerna oddaja 23.10 Odbojka (M), posn. finala 00.55 Olimpijske igre: Zaključna
slovesnost, prenos 03.55 Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Robocar Poli, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Lena Lučka, ris. Lego prijateljice, ris. Winx klub, ris. Ninja želve, ris. Slugterra, ris. Transformerji, ris. Tv prodaja
Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja
Glavna sestra Hawthorne, nan. Plesna scena, am. ser. Moja punca je gangster, am. film Harry Potter in Feniksov red, am. film
24ur vreme 24ur
Očkov tabor, am. film Počitniška pustolovščina, nem. film
Spartak, nan.
Glavna sestra Hawthorne, am. nan.
Zvoki noči
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kuhnapato 09.40 Medvedek išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje
10.10 Ustvarjalne iskrice (149), Sovice
polnjene s sivko 10.25 Brainobrain (27), Labirint 10.30 Napovedujemo 10.35 Videospot dneva 10.40 Koncert ans. Biseri 1. Del,
ponovitev 11.30 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 17:55 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 18.25 Napovedujemo 18.30 Brainobrain (28), Pike in kvadrati 18.40 Pikin studio 7 / 2015 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Fantje, srečno! Jubilejni koncert
ob 45 letnici ŠFD Koleda 22.50 Videospot dneva 22.55 Strokovnjak svetuje: Bonton pri
kajenju 23.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila
05.35	Poletna scena
05.55	Utrip
06.10	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro, poletni izbor
09.00	Slovenski pozdrav
10.30	Za zadnjim vogalom ... je
televizija
11.25	10 domačih
11.55	Zapeljevanje pogleda: Alen
Ožbolt in Arjan Pregl, dok. ser.
12.20	Peta hiša na levi, nan.
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Osamljeni planet - 1000 fantast.
doživetij
14.10	Od blizu: Arjan Pregl
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.35	Medo in Mica, ris.
15.45	Medo in Mica, ris.
15.50	Danov Dinosvet, otr. nan.
16.30	Poletna scena
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Kdo si pa ti?, 3/10
17.55	Novice
18.00	Pogled na . Celjski strop, dok.
odd.
18.10	Pavle, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
20.55	Čez planke: Kitajska
22.30	Poročila, šport, vreme
22.45	Poletna scena
23.10	Glasbeni večer
00.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.35	Dnevnik, ponov.
01.25	Info-kanal
05.30 05.50 07.00 09.00 10.30
11.20 11.55
12.25 13.00 13.30 14.45
15.00 15.10 15.45 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00
18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 22.45 23.10
00.35 01.00 01.55
Poletna scena
Odmevi
Dobro jutro
Slovenski pozdrav
Za zadnjim vogalom ... je nova
zvezda
Obzorja duha
Zapeljevanje pogleda: Emerik Bernard in Sergej Kapus Peta hiša na levi, nan. Dnevnik, šport, vreme Čez planke: Kitajska Ljudje podeželja: Manuelov portovec Poročila
Mi se imamo radi, 7/13 Muk, ris. Ribič Pepe
Poletna scena, ponov. Poročila, šport, vreme Projekt Na deželi, dok. odd. Novice
Utrinek: Zadruga Konopko, izob. odd.
Jani Nani, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris. Šampion Jon, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Brez sence dvoma, 2/2 Studio 25
Odmevi, šport, vreme Poletna scena
Pričevalci: Franc Oblak, pogov. odd.
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
05.30	Poletna scena
05.50	Odmevi
07.00	Dobro jutro, poletni izbor
09.00	Slovenski pozdrav
10.30	Za zadnjim vogalom ... je tihi teden
11.35	Drevesa pripovedujejo: Oljka
12.25	Peta hiša na levi: Denar sveta
vladar, nan.
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: Meta Tavčar
14.25	Projekt Na deželi, dok. ser.
15.00	Poročila
15.10	Mi se mamo radi, 8/13
15.45	Male sive celice, kviz
16.35	Poletna scena
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Kulturni vrhovi: Ptujska Gora,
dok. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Bezgovica
18.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Svojeglava, avstralski film
21.35	Srečno pot Nedim, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.15	Afera Spiegel, nem. film
00.55	Umetnost igre: Portret režiserja
Jerneja Lorencija
01.25	Kulturni vrhovi: Ptujska Gora,
dok. odd.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Dnevnik, ponov.
03.20	Info-kanal
uu.jj uiieviiiiv punuv.
125 kan - TV SLO T TV SLO T
v	L 06 00 T° ¡¡jÄSJíií^J. del 06.00 To bo moj poklic: Slaščičar, dok.
06.00
06.30
06.55 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10
08.15
08.50
06.00 07.00 sledi 07.20 07.50 08.20 08.35 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.00 11.55 12.50 13.05 13.55 14.25 16.15
18.55 18.58 20.00 21.40
23.35 00.35
01.25
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka
09.40 Miš maš, Ustvarjanje s fimo
maso in perlicami 10.25 Ustvarjalne iskrice (150),
voščilnica za mamo 10.50 Napovedujemo 10.45 2408. VTVmagazin, regionalni
informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 800 let Dominikancev v Sloveniji 12.10 Koncert ans. Biseri - 1. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Jesen življenja: Bojan Glavač in
Velenjske zgodbe 14.20 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 14.50 Videostrani, obvestila 18.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.30 Napovedujemo 18.35 Mladi za Veleje, NAJ prostovoljec
MO Velenje 19.15 Dotiki gora: Soča 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn: Neisha, Mama rekla 21.00 Napovedujemo 21.05 Naj viža: Pajdaši, ans. Okej 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Skrbimo za zdravje: Jasen vid 00.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 00.55 Videostrani, obvestila
To bo moj poklic: Tehnik za logistiko, skladiščnik, viličarist, dok. ser.
Zdravje Slovencev: Biološka zdravila
Krtji sestrici, ris. Čarli in Mimo, ris. Roli Poli Oli, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Muk, ris.
Knjiga o džungli, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Simfonorije, ris. Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Anica in Jakob
Zgodbe iz školjke: Buba Guba: Barve
Točka, glasb. odd. 09.50 Dobrojutro, poletni izbor 11.55 Polnočni klub: Kviz 13.20 Ljudje in zemlja 14.25 Pozabljeni Slovenci: Dragotin
Gustinčič 14.55 Kdo si pa ti?, 1/10 15.35 Bela sužnja, 19/62 16.30 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 16.55 Olimpijske igre: Zaključna
slovesnost 20.00 Olimpijske igre, vrhunci 20.55 Bela sužnja, 20/62 21.40 Džihad 2.0 - spletni
propagandni stroj, dok. odd. 22.35 Spomini: Metka Skušek, pogov. odd.
00.15 Točka, glasb. odd. 01.00 Olimpijske igre, rokomet (M),
Slovenija - Egipt, posn. 02.30 Zabavni kanal
05.10 Točka, glasb. odd.
pop
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Lepota ni dovolj, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24UR popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. 24UR zvečer Črni seznam, nan. Nepremagljivi dvojec, nan. Kralji bega, nan. 24UR zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 To bo moj poklic: Slaščičar, 1. del 06.25 Zapeljevanje pogleda: Alen
Ožbolt in Arjan Pregl 06.55 Krtji sestrici, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.10 Roli Poli Oli, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Muk, ris. 07.40 Knjiga o džungli, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Olivija, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Bine: Svet igrač
08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Dobro jutro 11.55 Glasovi strahu, koprod. odd. 12.35 Tv arhiv
13.30 Mi ga žlindramo, 10 let -
Ansambel Roka Žlindre, 1. del 14.45 Kdo si pa ti?, 2/10 15.05 Pozabljeni Slovenci:
Friedriger&Czeike, dok. film 16.10 Mehekkot skala, dokum. o
Marjanu Fabjanu 17.15 DNK - Družina Na Kavču: Družina
Samobor 18.05 Bela sužnja, 20/62 18.55 Neli in Cezar, ris. 19.00 Medvedek, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.20 Fletni Gaji, ris. 19.30 Studio kriškraš: Starinarnica 19.50 Vetrnica: Hula ples 20.00 Sedem dob v življenju zvezd, 1/2 20.45 Bela sužnja, 21/62 21.30 Ogenj rit in kače, niso za igrače: dokum. portret Milene Miklavčič 22.20 Zapeljive sanje, 1/2 23.50 Imago Sloveniae 00.40 Točka, glasb. odd. 01.25 Olimpijske igre: rokomet (M), Slovenija - Brazilija, skupinski del, posn. 02.55 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.
06.25 06.55 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10
08.25
08.55 09.55 12.00 12.30
13.35 14.25
14.55 15.20 16.00 17.05
18.00 18.45 18.55 19.05 19.20 19.50
21.50 21.55 22.45
00.05 00.50 02.50
To bo moj poklic: Slaščičar, dok. ser.
Zapeljevanje pogleda, dok. ser.
Krtji sestrici, ris.
Čarli in Mimo, ris.
Roli, Poli, Oli, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris.
Robotki, ris.
Knjiga o džungli, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris.
Simfonorije, ris.
Zgodbe iz školjke: Bisergora:
Izkoriščanje
Zgodbe iz školjke: Hiša-Fahira, igrani film Točka, glasb. odd. Dobro jutro 10 domačih
Zlata dirigentska trojica: Adamič, Privšek, Krajnčan Pozabljeni Slovenci: Savin Sever Pogled na ... Celjski strop, dok.
Kdo si pa ti?, 3/10 Čudežna Johanca, dok. feljton Himalajska zgodba, dok. odd. DNK - Družina Na Kavču: Družina Buh
Bela sužnja, 21/62 Medvedek, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Fletni Gaji, ris. Ribič Pepe
Košarka, pripravlj. tekma,
Slovenija - Makedonija, prenos
iz Maribora
Žrebanje Lota
Bela sužnja, 22/62
Trije tenorji - rojstvo legende,
dok. film
Točka, glasb. odd. Košarka, posnet. iz Maribora Zabavni kanal
05.10 Točka, glasb. odd.
pop pop
24ur, ponov.
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 00.15 01.05 01.40
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05 Miš maš, Spoznajmo tolkala
10.50 Videospot dneva
10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40 Lestvica zabavnih in
narodnozab., Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 18.00 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 18.30 Napovedujemo 18.35 Regionalne novice 18.40 Zogarija 8 19.05 Videospot dneva 19.10 Jaz sem najmočnejši, gledališka
predstava Vrtca Velenje 19.30 Ustvarjalne iskrice (151),
Pomladni nakit 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Znani obrazi: Bernarda Marovt 22.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.35 Videospot dneva 22.40 Popotniške razglednice:
Avtoštoparski genij po Evropi 23.40 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.50 23.30 00.25 01.15 02.05 02.40
08.30 09.00 09.05
09.25 09.55 10.00
10.30 10.35 11.40 11.45 12.05 12.35 15.00 18.00 18.30 18.35 18.40 19.20
19.45 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 22.30 23.30 00.00
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan.
Kuharsk/dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Nedolžna vsiljivka, nan.
Kopiisarjiex, nan. Sanjska ženska, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. Preverjeno 24urzvečer Črni seznam, nan. Nepremagljivi dvojec, nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Lepota ni dovolj, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24urpopoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. 24ur zvečer Črni seznam, nan. Nepremagljivi dvojec, nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Jaz sem namočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija 7
Brainobrain (28), Pike in kvadrati Ustvarjalne iskrice (151), Pomladni nakit Napovedujemo
Znani obrazi: Bernarda Marovt Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Brainobrain (29), kapa možgani Nanovo, Mladi raziskovalci 2016 Ustvarjalne iskrice (152), Lutkovno gledališče v škatli Videospotdneva Vabimo k ogledu Varna raba interneta 2409. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Družina Hlebanja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Koncert ans. Biseri - 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.55 22.30 23.25 00.20 01.10 01.45
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Nanovo, Mladi raziskovalce 2016
10.50	2409. VTV magazin
11.10	Kultura, informativna oddaja
11.15	Videospot dneva
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40	Lestvica zabavnih in
narodnozab.
12.10	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17:55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
18.25	Napovedujemo
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Miš maš, sinhrono plavanje
19.20	Ustvarjalne iskrice (154),
Pomladna cvetlica
19.40	Videospot dneva
19.45	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn: Zlatko, Fierine
22.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
22.30	Videospot dneva
22.35	Skrbimo za zdravje: Imate težave
s krvnim tlakom?
23.35	Lestvica zabavnih in
narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 21
1B. avgusta 2016

PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
Jonasson, Jonas: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
od - odrasli / 821-311.2 Druž. roman
Knjižni prvenec Jonasa Jonassona je takoj po izidu (2013) zbudil zanimanje tako kritikov kot bralcev. Mednje spadajo predvsem oboževalci Arta Paasilinne. In če spadate mednje tudi vi, morate prebrati tako Sto-letnika, ki je zlezel skozi okno in izginil, kot
trenutki iranske zgodovine, ki so prepleteni z zgodbami iz vsakdana tradicionalne muslimanske družine.
Tolstoj, Lev N.: Kreutzerjeva sonata
od - odrasli / 821-311.2 Druž. roman
Tolstoj je Kreutzerjevo sonato pisal kar štiri leta, izšla je že leta 1891. To pripoved je takratna kritika označila za »potres med bralskim občinstvom«. Tolstoj je v njej izrazil svoje poglede na zakon in nekatere posebnosti zakonskega življenja v drugi polovici 19. stoletja (žensko nesvobodo pri izbiri moža, odsotnost kontracepcije, veliko število otrok, veliko otroške smrtnosti ...), predvsem pa to, kar pravi avtor sam: »pripoved o meseni ljubezni, o spolnosti znotraj družine«. Zgodbo Kreuzerjeve sonate
Jonassonovo naslednjo knjigo Analfabet-ka, ki je obvladala računstvo. Zaplet pa je naslednji: Allan Karlsson je malce eks-centričen stoletnik, ki svoje dni preživlja v domu za upokojence, kjer mu ob 100. rojstnem dnevu pripravijo praznovanje z županom, mediji in slavnostnim govorom. Problem je v tem, ker si slavljenec tega ne želi in pobegne v samih copatah skozi okno do avtobusne postaje, kjer se odpelje novim dogodivščinam naproti. Po eni strani spremljamo zgodbo Karlssona z vsemi trenutnimi humornimi situacijami, po drugi pa avtor obdela Karlssonovo stoletno osebno in družinsko zgodovino, v kateri se junak mimogrede udeležil pomembnih dogodkov 20. stoletja ter prijateljuje s svetovno znanimi osebami, kot so Stalin in Churchill ... Lahko pa si tudi ogledate film, ki bo avgusta v Kinu pod zvezdami.
Sparks, Nicholas: Usodni ovinek
od - odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Eden najbolj branih ameriških pisateljev Nicholas Sparks je zaslovel že s prvo knjigo Beležnica. Sledile so prav tako zelo brane in v več jezikov prevedene knjige Viharna noč, Ljubezen v steklenici, Pravi čudež, Varuh, avtobiografsko delo Trije tedni z mojim bratom ... Po nekaterih so posneli filme. V knjigi Usodni ovinek spoznamo življenje šerifovega namestnika Mile-sa Ryana in njegovega osemletnega sina Jonaha, ki si po smrti njune žene in matere nekako ne opomoreta. Miles vseskozi išče voznika, ki je do smrti povozil njegovo ženo in pobegnil. V mesto pride nova učiteljica Sarah, ki želi zaživeti po ločitvi na novo. Ker ima Jonah v šoli težave, skupaj z očetom naredijo učni načrt. Sarah vzljubi dečka, prav tako pa se zbližata z očetom. Ko skoraj zaživijo v miru, pa Miles dobi namig o pobeglem vozniku ... Sparks v svojem stilu opiše nenehno obračanje lepih in slabih trenutkov v življenju in opominja, da preredko srečamo pravo ljubezen, da bi jo smeli zanemariti. Za poletno branje.
Abdolah, Kader: Hiša ob mošeji
od - odrasli / 821-311.2 Druž.roman
Avtor romana, Iranec (1945) podpisan pod psevdonimom, je iz političnih razlogov emigriral na Nizozemsko. V svojem drugem romanu (prvi je naslovil Očetov dnevnik, 2000), zgodovinsko zgodbo preplete z lastnimi izkušnjami iranske revolucije. Zgodba se dogaja v Iranu, leta 1979. Družina Aga Džana, trgovca s preprogami, ki uživa velik ugled na bazarju, živi v hiši ob mošeji že osem stoletij. Aga Džan preudarno vodi svojo razširjeno družino skozi vsakdan. Prostor kipi od življenja, toda zunaj vre. Iran je pred revolucijo. Pod ajatoli se prebuja radikalno gibanje, svet, kakor ga pozna Aga Džan se začne krhati - prijatelji postanejo sovražniki, ljubezen se sprevrže v sovraštvo. V knjigi so opisani prelomni
narekuje ritem vlaka, ki prekorači literarno progo, da bi se usmeril na tirnice Tolstojeve življenjske zgodbe, njegovega pobega od doma, žene in samega sebe, ko je bil star 82 let in ga je smrt doletela na postaji Asta-povo. V ospredju je zakonski odnos Vasje Pozdniševa in ljubosumnost, ki ga privede do umora. Razvoj dogajanja, ki tragično izbruhne v končno dejanje, se odvija v notranji razklanosti človeka. Pozdnišev predstavi ženi prijatelja glasbenika, a ljubosumnost zaradi njune skupne ljubezni do glasbe ga začne obsesivno preganjati. Beethovnova Kreutzerjeva sonata za violino in klavir je povod za usodni razvoj samo domnevne zakonske nezvestobe, a čisto realne, nasilne smrti, ki jo krivec podoži-vlja in analizira s svojim pripovedovanjem. Tolstoj v svojih dnevnikih priznava, da je v Sonato pretihotapil vse dileme svojega zakona s Sofijo Andrejevno.
Pravljični cvet: Zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Božič
ml - mladina / L pravljice
Pravljični svet je zbirka najlepših ilustracij ene izmed največjih slovenskih ilustratork za otroke, Marjance Jemec Božič. Mladinska knjiga je ob njeni 85. letnici izdala knjigo ilustracij skupaj s kakovostnimi besedili najbolj znanih piscev slovenskega otroškega leposlovja, kot so Pavčkov Juri Muri v Afriki, Suhodolčanov Piko Dinozaver, Ribi-čičeve Nane male opice, slikanice Melje, melje mlinček Anje Štefan ter mnogih drugih mladinskih pesnikov in pisateljev. Sama ilustratorka pravi o svojih ilustracijah naslednje: »Najbolj blizu so mi vesele zgodbe. Rada imam razigranost, optimistično vzdušje, veselje. Rada rišem otroke in živali v gibanju. Vsaka žival ima svoj značaj, tako kot otrok. Tudi ko berem besedila, v katerih nastopajo, jih dojemam tako. Otroci in živali so polne življenja. Zato so mi tudi všeč žive barve - rdeče, oranžne.« Ob prebiranju zgodb in ilustracij se starejši bralci nežno vrnejo v svoje prve korake v svet branja in prebiranja knjig, malčki pa ob prebiranju zgodb in pesmi ter ugank burijo svojo domišljijo. Za konec pa še ena uganka za male možgančke: »Zaprta molčim, odprta učim, odkrivam skrivnost, lepoto, modrost.«
a Brina Zbukovnik Jerič
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 18. avgust
8.00 Velenjski grad
Dnevni tabor na Velenjskem gradu 17.00 Zelenica pred galerijo Velenje Portugalske otroške ustvarjalne delavnice 18.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Četrtkove miniature v letnem kinu ob Škalskem jezeru 19.00 Vila Bianca
Koncert: Karmen Zidar Kos, citre Petek, 19. avgust 8.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Zoo station Velenje Joga na SUP-ih 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 19.00 Vila Bianca
Koncert mladih citrark 20.00 Galerija eMCe
Saudades, odprtje razstave Nee Likar
20.00 Havana bar Velenje
Špric party 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Plaža MiaMia
Večer s Tilnom Pusarjem 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar
DJ Večer Sobota, 20. avgust
ves dan Ob Velenjskem jezeru
Paddle the lake 2016, SUP državno prvenstvo in spremljevalne dejavnosti
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 8.30 TRC Jezero
VIP cup Velenje 2016 9.00 Različne lokacije po Velenju
Moje mesto, rad te imam, likovna kolonija
10.00 Plaža na Velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne raziskovalno-umetniške delavnice 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje KUD Dudovo drevo: Najlepše darilo, premiera 16.00 Trg Šalek v Velenju
Starotrški dan 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar
DJ Večer
Nedelja, 21. avgust
7.00 Ob Škalskem jezeru
Ribiško tekmovanje, prvak RD Velenje
14.00 Graška Gora, športno igrišče Graška Gora poje in igra 2016
Ponedeljek, 22. avgust
21.00 Pred Domom kulture Velenje Kriminalka Victoria (Poletni kino Zvezde pod zvezdami)
Torek, 23. avgust
10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00
Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije - Rožnati mozaik z Mladinskim centrom Velenje
Sreda, 24. avgust
10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Zabavna sreda - lego ustvarjalnica 17.00 Plaža na Velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne
raziskovalno-umetniške delavnice 21.00 Plaža na jezeru, Lago cafe Glasba v živo
ŠOŠTANJ
Petek, 19. avgust
19.00 Gasilski dom Šoštanj
Zabava v Šoštanju (Ansambel Potepini, Dejan Vunjak in Brendijeve barabe)
Sobota, 20. avgust
16.00 Gasilski dom Šoštanj
33. tekmovanje starih brizgaln (ob 20:00 ansambel Gadi)
Ponedeljek, 22. avgust
X Odhod iz AP Šoštanj
Planinski tabor za odrasle -Bavarska (tabor)
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir
X Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj Poletni košarkarski tabor KK Elektra 2016
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. avgust
21.00 Kozolec MC Šmartno ob Paki Kino na prostem: film Otroci koruze. Ob filmu se bo pekla koruza; MC Šmartno ob Paki, Klub študentov šmarške fare
Sobota, 20. avgust
08.00 Parkirišče pri Supermarketu Mercator
Kmečka tržnica
16.00 Špančeva domačija v Rečici ob Paki Hmeljski likof - predstavitev običaja hmeljski likof v okviru prireditve in otvoritev razstave o hmeljarstvu
18.00 Prireditveni prostor v Rečici ob Paki Hmeljski likof z veselico. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 21.8.2016;
Ponedeljek, 22. avgust
7.00 Dvorana Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom;
Torek, 23. avgust
7.00 Dvorana Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom
Sreda, 24. avgust
7.00 Dvorana Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom
Lunine mene
18. avgusta, ob 11:27, poi-na iuna - šap
Napotnik v Krškem
Šoštanj - Stalna zbirka del akademskega kiparja Ivana Napotnika, ki ji je Občina Šoštanj zagotovila primeren prostor v prvem nadstropju v vili Mayer, je od 11. avgusta zaprta in bo tako vse do konca letošnjega oktobra.
Na šoštanjski občinski upravi so pojasnili, da je razlog za to gostovanje del Napotnikove zbirke v Galeriji v Krškem. Lokalna skupnost si zelo prizadeva za večjo prepoznavnost njegovega ustvarjanja v lokalnem okolju in tudi širše. Zato so ponosni, da bodo Napo-tnikova dela od 13. septembra na ogled tudi ljubiteljem umetnosti na Dolenjskem.
Prvo večje gostovanje kiparskih del Ivana Napotnika je bilo na razstavi na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju leta 2008.
a tp
41. »Graška gora poje in igra«
Velenje, 22. avgusta - To nedeljo bo na športne igrišču na vrhu Gra-ške gore že 41. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe »Graška gora poje in igra«. Začel se bo ob 14. uri. Na festivalu z dolgoletno tradicijo, ki je pri prepoznavnosti pomagal številnim narodnozabav-nim ansamblom, bo letos nastopilo 13 ansamblov. Festival vsako leto obišče več tisoč obiskovalcev, potekal bo v vsakem vremenu, saj bodo organizatorji postavili šotor.
Likovna kolonija šaleških likovnikov
Velenje, 20. avgusta - To soboto bo Društvo šaleških likovnikov pripravilo tradicionalno likovno kolonijo »Moje mesto, rad te imam«. Kot pove že naslov kolonije, bodo tudi letos udeleženci slikali mesto in njegove detajle, zato bodo ustvarjali na različnih lokacijah. Nastala dela bodo predvidoma razstavili septembra ob velenjskem občinskem prazniku.
Pekarno bo zavzel urugvajski umetnik
Velenje, 12.-27. avgust - V Velenje je prispel večmedijski umetnik Francisco Tomsich iz Urugvaja, ki bo v okviu 19. festivala mladih kultur Kunigunda v Pekarni raziskoval preteklost in prihodnost Velenja z risanjem, slikanjem, besedilom in videom. Pekarna bo med njegovim ustvarjanjem odprta obiskovalcem vsak dan med 15. in 18. uro. Tu bodo lahko spremljali nastajanje projekta Teorija #Velenje. Razvito instalacijo bo umetnik predstavil 25. avgusta ob 18. uri, na ogled pa bo do konca festivala.
u-L lámmh íhn'ú bmph) ^•b20.00Ansambel (L Al)
mesTO aoSTanj	VH LM mM
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 18.8., Biotržnica
•	Petek, 19.8., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja,21.8. se boste zabavali ob Prav zabavnem dnevu
Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite!
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV
The Secret Life of Pets Animirana komedija, sinhroni-zirana v slovenščino, 90 minut (ZDA, Japonska) Režija: Chris Renaud Glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman, Vid Valič, Lena Hribar, Tjaša Železnik, Andrej Murenc, Uroš Smolej, Aljoša Kovačič, Marjan Bunič idr. Petek, 19. 8., ob 19.00 Nedelja, 21. 8., ob 16.00 -
otroška matineja, 3D
JULIETA
Drama, 99 minut (Španija) Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Adriana Ugarte, Michelle Jenner, Rossy de Palma, Inma Cuesta, Daniel Grao, Emma Suarez, Dario Grandinetti, Nathalie Poza idr. Petek, 19. 8., ob 21.00 Nedelja, 21. 8., ob 20.00
NEVARNOST IZ GLOBINE
The Shallows
Triler, grozljivka, 86 minut (ZDA)
Režija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Blake Lively, Oscar Jaena-da, Sedona Legge Sobota, 20. 8., ob 21.15 Nedelja, 21. 8., ob 18.00
ZVEZDNE STEZE: ONKRAJ
Star treck: Beyond (ZDA) ZF akcijska pustolovščina, 120 minut (ZDA) Režija: Justin Lin Igrajo: Chris Pine, Zoe Saldana, Zachary Quinto, Simon Pegg, Karl Urban, John Cho, Idris Elba, idr.
Sobota, 20. 8., ob 19.00
JASON BOURNE
Akcijski triler, 123 minut (ZDA) Režija: Paul Greengrass Igrajo: Matt Damon, Julia Stiles, Alicia Vikander, Vincent Cassel, Tommy Lee Jones, Riz Ahmed, Neve Gachev, Alexander Cooper idr.
Petek, 19. 8., ob 23.00
MAGGIE IMA NAČRT
Maggie's Plan (ZDA) Romantična komedija, 98 minut Režija: Rebecca Miller Igrajo: Travis Fimmel, Julianne Moore, Ethan Hawke, Bill Hader,Maya Rudolph, Greta
Gerwig, Alex Morf idr. Petek, 19. 8., ob 19.30 -mala dvor.
Sobota, 20. 8., ob 21.00 -mala dvor.
Nedelja, 21. 8., ob 19.00 -m. dvor.
VICTORIA
Triler, 140 minut (Nemčija) Režija: Sebastian Schipper Igrajo: Laia Costa, Frederick Lau, Franz Rogowski, Burak Yigit idr. Ponedeljek, 22. 8., ob 21.00
Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)
■
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
uastjas
18. avgusta 2016
Nagradna križanka Proteini.si shop Velenje
SESTAVIL PEPS
PO UČINKU PLAČAN DELAVEC
OTRDELA
ZMES APNENCA IN GLINE
ČIŠČENJE DIMNIKA

MIRČE ACEV
SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI
DAREŽ-LJIVOST, RADODAR-NOST
ANGLEŠKA PEVKA (MOYET)
ZABAVLJI-
CA, DELO V PROZI IN vfr7ih
ÍNEKD. FRANC. SMUČAR-CHRISTOPER
SATURNOV NARAVNI SATELIT
ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMOBILOV
ZNANA SOMALSKA MANEKENKA
SOKRATOV TOŽNIK
ETNIČNA SKUPINA V NOVI GVINEJI
M
C
KRAJ PRI SLOVENJ GRADCU
ZASEBNA GOSPODAR DEJAVNOST
R
SPOJINA KEM. PRVINE S KISIKOM
AMERIŠKA PROFESIONAL KOŠARKA
PIVSKI VZKLIK
HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA
O
PTIČ IZ REDA UJED
NOVOROJENČEK, ROJENČEK
PRVA, NAJSTAREJ. FORMACIJA JURE
MOZOLJA-
vi r. a
OKRAJŠAVA ZA
TRANSFORMATOR
T
60 MINUT
KOKOŠ BREZ REPA
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
ZIDARSKA ŽLICA
VELIKA, RAZTEGLJ. GASILSKA LESTEV
M
24. IN 10. ČRKA
ČASOPIS
LJUBI-TELJSTVO, NESTROKOVNOST
AMERIŠKA MERA
ZA MLEKO
KRAJ PRI ZADRU
N
SLOVENSKI
TV-VODITELJ-DEJAN
STARO-JUDOVSKI KRALJ
A
PBCJTEini.SI
>ORT NUTRITION CENTER
shop Velenje
Mercator Center
Delovni čas: od ponedeljka do petka
od 10.00 - 20.00 v soboto od 9.00 - 20.00 nedelja od 9.00 do 13.00
Največja izbira izdelkov za hujšanje, izoblikovanje telesa in zdrav ter športen način življenja. Pestra ponudba kakovostnih športnih oblačil po ugodnih cenah.
Info in naročila 059 975 212
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Proteini.si«, najkasneje do ponedeljka 29. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: Olimp Gold Omega-3, Ženska in moška majica. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Želite po končani srednjjšoljl nadaljevati izobraževanje?)
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Višja strokovna šola Velenje
je prava izbira!

RADIO VELENJE
(ti , ■ "V¿/é
i r
Zdravniški nasveti: Aleksandra Vasiljevic iz ZD Velenje. Tema: referenčne ambulante
ČETRTEK, 18. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 19. avgusta
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 20. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 21. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 22. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 23. avausta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 24. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu 8. do 14. avgusta od niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g
SO /m3 zraka
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 8. do 14. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO,/m3 zraka
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 23
18. avgusta 2016
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 JAGENČKE za zakol prodam. Gsm: 031 542 798
mali OGLASI
PRODAJA eko mlade junetine, poprečni razsek, 10 kg paket 70,00 evrov. Dostava na dom. Ekološka kmetija Koprivnik Janko, Skomarje 6, Zreče, gsm: 051 728 055
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIČNINE
VZAMEM hišo v najem v okolici Velenja za daljše obdobje. Tel.: 03 5868 578
PRIDELKI
KUPIM seno v balah ali kockah. Gsm: 041 814 416, zvečer SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. in 21. 8. - Nataša Nedic, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 8. do 14. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 8. do 14. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
zahvale • osmrtnice • v slovo • v spomin
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Krajnc Alojz, Laze 44, Velenje in Sotler Metka, Lipje 47 c, Velenje.
SMRTI
Vodovnik Vera, roj. 1941, Jenkova c. 23; Plazar Slavka, roj. 1932, Velenje, Šmartinske Cirkovce 4; Dvornik Ivan, roj. 1930, Šoštanj, Lokovica 31; Ostrovršnik Miroslav, roj. 1930, Velenje, Tomšičeva c. 43; Goltnik Mihael, roj. 1960, Šoštanj, Gaberke 112; Medvešek Hermina, roj. 1938, Velenje, Bevkova ul. 4; Hudarin Štefanija, roj. 1931, Topolšica, Topolšica 60 b; Orličnik Franc, roj. 1940, Velenje,Ul. Dušana Kvedra 16.
Nagrajenci križanke »Mestna knjižnica Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 4. avgusta 2016, so:
•	Rok Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj;
•	Anton Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj;
•	Irena Marič, Kardeljev trg 9, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: POLETNA BRALNICA
¿y
iw
RADIO
vaeNje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Stanovanje, 1-sobno:
VELENJE, ŠERCERJEVA, 44,3 m2, zgrajeno 1975, 6/9 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a), prodamo. Cena: 42.000 €
Stanovanje, 4-sobno:
ŠMARTNO OB PAKI, CENTER, 122 m2, zgrajeno l. 2007, 3/3 nad., ER: Ei v izdelavi, prodamo. Cena: 150.000 €
več na
www.habit.si
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Profesionalno in s piálelo poskrbimo za vsa polrabno nb boleti izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Ustavilo se je plemenito srce naše drage mame, stare mame, ome, prababice in tašče
CECILIJA SUŠEC
17. 11. 1922 - 4. 8. 2016
V naši bolečini pa nismo bili sami, stali ste nam ob strani in nam nesebično pomagali naši dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Simoni Šipek in vsem sestram Internega D oddelka bolnišnice Slovenj Gradec za njihovo srčnost pri zdravljenju in lajšanju njenih bolečin. Prisrčna hvala g. Miranu Ahtiku za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebni službi Usar, cvetličarni Meta, pevcem skupine Flamingo, praporščakom in župniku g. Rezarju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo imeli radi in jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Njeni: hčerka Danica, vnukinje Alenka, Andreja, Natalija in Urška z možmi, pravnuki Nejc, Maja, Kaja, Maša, Ana, Eon, Naja in Lily ter snaha Anica

ZAHVALA
Prenehalo je biti utrujeno srce našega dragega očeta, dedija, pradedija
in tasta
MIROSLAV V OSTROVRŠNIK
21. 1. 1930 - 9. 8. 2016
Iskrena hvala vsem za izrečene in pisne besede sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je brez besed sklenil naš dragi
FRANCEK ORLICNIK
5. 9. 1940 - 11. 8. 2016
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ali bili samo v mislih z nami ob slovesu
našega ljubega Frančka.
Žalujoči: partnerica Jožica s sinom Danijem in hčerko Sonjo z družinama
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 24
Za igrivo otroštvo tudi v mestu
Velenjska otroška igrišča so skrbno urejena - Na obnovo čaka igrišče na Goriški 45 -Z vandalizmom ni težav
Tina Felicijan
V Velenju je največ javnih otroških igrišč na občinskih zemljiščih v stanovanjskih naseljih. Za ta - 14 jih je - skrbijo na uradu za komunalne dejavnosti MO Velenje, je povedal svetovalec v uradu Rudi Vuzem. Ostala sodijo k vzgojno-varstvenim ustanovam, kjer si skrb zanje delijo z uradom za družbene dejavnosti. Koliko je igrišč na površinah v zasebni lasti, kje so in kako so urejena, pa na občini nimajo pregleda.
skoraj dvajset let, prej pa je bilo zanemarjeno. Originalnih igral nima več, saj so jih po delih ali v celoti že zamenjali. Sedanja so raznolika in primerna za otroke vseh starostnih skupin, za odrasle pa so na igrišču tudi naprave za vadbo. Najnovejše igrišče je v Sončnem parku, ki so ga tematsko uredili v sklopu evropskega projekta, prav tako kot igrišče med bloki na ulici Koželjskega, ki so ga s prostovoljnim delom
hitekturni zasnovi in so se ohranila do danes.
Varna in urejena
Na osrednjem mestnem igrišču so ves čas prisotni sodelavci občine iz programa javnih del, ki neprekinjeno nadzorujejo uporabo in ustreznost igral. Na drugih igriščih opravljajo redne obhode, ker so dobro obiskana, pa uporabniki takoj prijavijo okvaro ali nevarnost. Sicer za vzdrževanje in pregledovanje otroških igrišč ustrezna zakonodaja nalaga tri vrste pregledov: generalni pregled enkrat letno, občasne preglede nekajkrat na leto in redne tedenske preglede, ki jih na
>
Za vzdrževanje mestnih igrišč porabi velenjska občina okoli 25 tisoč evrov letno. Nova igrala stanejo nekaj tisoč evrov, največje igralo na centralnem otroškem igrišču pa je stalo 35 tisoč evrov.
Raznolika
Največje in najstarejše, tudi eno večjih, lepših in bolje urejenih igrišč v Sloveniji, pravi Vu-zem, je centralno mestno otroško igrišče ob Šaleški cesti, ki mu na občini posvečajo največ pozornosti, saj je najbolj obiskano. Zanj sistematično skrbijo že
To otroško igrišče v naselju Gorica je potrebno temeljite obnove, saj so lesena igrala in peskovnik dotrajani. Načrtujejo jo v naslednjem letu.
pomagali obnoviti stanovalci, odprl pa ga je takratni predsednik republike. Manjša igrišča med bloki imajo le nekaj igral, sicer pa se trudijo, da niso enolična, otrokom dolgočasna, ampak da omogočajo raznoliko igro. Med njimi je tudi nekaj takih, ki jih je mesto dobilo ob prvotni ar-
uradu za komunalne dejavnosti opravljajo z javnimi delavci in koncesionarjem.
Znanje za skrb za igrišča pridobivajo na rednih seminarjih, na katerih se seznanjajo z novostmi, da so igrišča urejena v skladu s predpisi, pa tudi sorazmerno glede na število igral in uporabni-
Maklen prijel paruč
Pri Bidrovih v Dol Suhi imajo ogleda vredno živo umetniško skulpturo
Na domačiji Bider v Dol Suhi, znani tudi po neutrudnem inovatorju kmetijske tehnike Jožetu Bidru ob cesti med Žekovcem in Rečico ob Savinji, raste prav posebno drevo maklen. Ne le da je njegova krošnja oblikovana kot pravilno oblikovan klobuk gobana, v spodnjem delu njegovega debla je vraščen železni del krmilnega mehanizma nekdaj lesenega prevoznega sredstva pa-ruča. Na kmetiji Joškotovega
očeta Jožeta in mame Marije Bider so imeli takšen voz le za praznične dni in svečanosti, npr. za prevoz ob porokah ali na vseh svetih dan za prevoz družine do britofa. Ko je vozek v dotrajanosti našel prostor ob bližnjem potoku in čakal na svojo ---■. r končno usodo, ga je preraslo rastlinje. Od	™r . njega je A* .J ostal del "E""
železne sprednje preme, oje ter krmilni mehanizem, ki pa ga je drevo v svoji bujni rasti »vzelo k sebi«. Takšno zraščenost železa in lesa je opazil sedaj 72-letni Jože Bider pred skoraj petimi leti ter živi skulpturi namenil prav posebno mesto. S kopačem je drevo presadil ob lokalno cesto pred pročeljem lepe družinske hiše, da bi to posebnost videl še kdo od mimoidočih. Drevo se je tam dobro prijelo, zdaj počasi, a bujno ra-
Drevo maklen z vraščenim železjem od malega kmečkega voza, za katerega
skrbita Jože in Darinka Bider.
ste. Vanj so globoko vraščeni železni deli, ki skupaj z deblom spominjajo na umetnino kakšnega modernega kiparja.
So pa v tem drevesu ostali tudi spomini, kot je dejala Jože-tova žena Darinka, ki moža podpira v njegovi silni vnemi po ohranjanju etnografije, pristnih stikih z ljudmi ter kljub zasluženi pokojnini še vedno aktivni inovatorski drži.
■ Jože Miklavc
kov. »Na podlagi ugotovitev izvajamo potrebne ukrepe: izločanje dotrajanih igral in nadomeščanje z novimi ali redna vzdrževalna dela, manjša popravila, kot so barvanje, mazanje gibljivih delov in podobno,« je povedal Vuzem in dodal, da so velenjska igrišča in igrala na njih varna, vzdrževana in urejena.
Obraba je odvisna od vrste igrala, materiala, iz katerega je izdelan, načina uporabe, vzdrževanja. »Lahko rečem, da smo v zadnjem desetletju kupovali izredno kakovostna igrala. Razen manjših vzdrževalnih del s kovinskimi igrali nimamo posebnih skrbi. Starejša, predvsem lesena igrala, ki potrebujejo tudi več oskrbe, pa prej odslužijo, saj les hitreje propade, če v času izdelave in montaže ni ustrezno zaščiten. Novejša igrala imajo daljšo življenjsko dobo, ker so iz boljših, vzdržljivejših materialov in so zasnovana tako, da dobro služijo namenu. Če se jih uporablja skladno z namenom, zdržijo deset ali več let.«
Po meri predpisov in uporabnikov
Vsa nova igrišča morajo biti zgrajena in urejena po državnih in evropskih predpisih, ki določajo standarde za vsak tip
igrala posebej - njihovo višino, konstrukcijo, materiale, ustrezno postavitev, montažo, podlago za blaženje padcev pod njimi, našteva Rudi Vuzem. »Skrbi-
rabniki kot mi.« Opozarjajo pa tudi na nepravilnosti, česar se na občini prav tako razveselijo, saj tako lahko najhitreje ukrepajo.
mo, da zadostimo standardom in potrebam uporabnikov. Ves čas sledimo interesom občanov. Kjer moramo igrala nadomestiti, jih izberemo po dogovoru s predstavniki posameznih krajevnih ali stanovanjskih skupnosti, ker ti najbolj poznajo potrebe tam živečih ljudi. Tudi sami se pogosto obračajo na občino z zelo različnimi, a konkretnimi predlogi, v katerem okolju in na katerem mestu si želijo dodatnih igral. Denimo gugalnice za dojenčke v Šaleku. Takih pobud smo veseli, ker se tako najlažje pravilno odločimo za ukrepe, s katerimi so zadovoljni tako upo-
Poškodb igral zaradi nepravilne, nenamenske uporabe ali vandalizma je malo. Ozaveščenost med ljudmi je visoka, ocenjuje Rudi Vu-zem. »Igrišča uporabljajo tisti, ki jih potrebujejo in najbrž sami izločijo tiste, ki jih zlorabljajo. Se pa dogaja, da kako igrišče v nočnem času zavzamejo mladostniki, ki preplezajo mrežo ali ograjo. Ven jih pospremi nočna varnostna služba.« Razen tega posebnih težav pri uporabi igrišč ni.
Hmeljski likof kot ga še ni bilo
V vaški skupnosti Rečica ob Paki podoživljajo čas vonja po hmelju Poleg predstavitve hmeljskih opravil še razstava in številni gostje
Tatjana Podgoršek
Na območju občine Šmartno ob Paki se je v preteklosti kar nekaj kmetov ukvarjalo s hmeljsko proizvodnjo. Že kar nekaj let je od tega, ko je še zadnjo hmelj-sko površino njen najemnik pre-oral za druge namene. S prireditvijo Hmeljski likof v rečiški noči pa člani tamkajšnjega Kluba 81 ohranjajo spomin na te čase predvsem z zabavnim druženjem. Letos pa so se jim pridružili člani šmarškega turističnega društva ter vaška skupnost Rečica ob Paki. Za soboto, 20. avgusta napovedujejo likof, kot ga še ni bilo. Začeli ga bodo ob 16. uri pri Špančevi domačiji v središču Rečice ob Paki - domačiji, kjer so se s hmeljsko proizvodnjo ukvarjali vrsto let in jo opustili med zadnjimi in od koder je bil doma hmeljski starešina Avgust Podgoršek.
Običaji, razstava, kulinarika ...
Napovedujejo pestro dogajanje, ob katerem bodo obiskovalci ponovno doživeli čas, ko se je po tamkajšnjih hmeljiščih širil vonj po hmelju. Prikazali bodo namreč običaje, ki so spremljali obiranje zelenega zlata, pripravili degustacijo jedi in pijač, značilnih za ta čas, v Špančevi kašči s hmeljsko sušilnico pa razstavo o hmeljarstvu na območju Šmar-tnega ob Paki. V goste so povabili hmeljske starešine, hmeljske
princese, člane Društva laških pivovarjev, ki bodo predstavili vlogo hmelja pri varjenju piva in ponudili obiskovalcem nefil-trirano pivo iz unikatnega lesenega soda.
Nadaljevanje projekta
Glavno vlogo so pri tej kultur-no-etnološki prireditvi prevzeli šmarški turisti. Po besedah predsednice društva Bože Polak gre v bistvu za nadaljevanje projekta Hmelj, zeleno zlato; kaj pa danes? »Vse dokler bodo živeli na našem območju »hmeljarji«, bomo ohranjali običaj obiranja hmelja ter na ta način popestrili turistično ponudbo okolja. Razen starejših občanov malokdo ve, da je bila dejavnost prisotna na omenjenem območju od leta 1880 do 2000 in da je v naj-
boljših letih omogočala bel kruh mnogim družinam. Ne samo tistem, ki so se ukvarjale s proizvodnjo hmelja, ampak tudi izvajalcem sezonskih del v hmeljiščih.«
Kaj nameravajo organizatorji s prireditvijo v prihodnje, Pola-kova pravi, da ne more reči še nič konkretnega. Sami si želijo, da bi ta običaj ohranili in popestrili turistično ponudbo v sodelovanju z drugimi. Na primer s Turističnim društvom Braslov-če, ki že vrsto let organizira Dan hmeljarjev. Kot še dodaja, je Žalec sinonim za hmeljarstvo, a je bila dejavnost razvita po vsej Savinjski dolini. Tako kot imajo vinarji svoje vinske poti, bi jih lahko združeni v turistični ponudbi krajev imeli tudi hmeljarji.
Vsa vesla na Velenjsko jezero!
Velenje, 19. avgusta - Jutri in v soboto bo društvo ZOO Station na velenjski plaži pripravilo tekmovanje Paddle The Lake 2016. Gre za veslaški praznik, na katerem bodo poleg zanimivih tekmovanj, povezanih z vse bolj popularnim športom SUP--anjem (deskanjem z veslom), poskušali na Velenjskem jezeru zbrati čim več plovil s pogonom na vesla. Prireditev so lani pripravili prvič in je odlično uspela. Organizatorji tudi letos pravijo: »Če se boste pomerili na kakšnem tekmovanju, izpolnite prijavnico. Tekmovanja bodo potekala v soboto ves dan. Drugače pa obrišite prah iz svojega SUP-a, kajaka, kanuja ali pletne, napihnite svoj čoln in pridite v soboto ob 17. uri, ko se začne dogodek.« Obljubljajo, da bo dogodek atraktiven tudi za obiskovalce plaže, ne le tekmovalce in veslače.
■ bš
■
■