STORI SVOJO DOLŽNOST! »Mamica,a reče Marjctica, »zdaj, ko scm velika, ti bom lahko pomagala.« Mamica sc nasmchne s svojim ljubkirn, niaio utrujenim smchljajem, ki pokaže na njenem licu mnogo gubie. Da, pomoči bi bila potrubna! Včasih je tako utrujena, njene roke opravljajo tcžka hiŠna deJa.^njcne oČi pa trpe zvecer pri tankih vezeninah. Toda rožnata in plavolasa Marjctica jc še tako majhna. Ima komaj osem let.,. No. pa tudi osem let je lcpa starost. Kaj če bi hčcrko poizkusili? »Ali smern nocoj s teboj krpati?« Mamica maice odkima z glavo. Ne, Marjetica mora iti sj. at, ona mora , iti spat. Deklica vzdihne. »Pa mi vsaj dovoli, da ponesem mesto tebe zdravilo materi Kotarici. Ti si prehlajena. Čuj, kako dežuje!« Mamica pokašljuje, vendar zopct odkima. Marjetica je še prcveč majhna. Lc odrasli lahko privzdignejo mater Kotarico na njenih blazinah in ji podajo zdravilo. Marjetica našobi ustnicc in na jok ji gre. Dobra mamica vidi njeno žalost 'm ji reče: »Ker si tako pametna, boš lepo Čisto sama napravila svoje nalogc, pa pazila na ogcnj in naložila še cno klado. Ko ('se vrnem, sc bom lahko ogrela, ker imam tako pridno hčerkico.« Marjctica nič ne odgovori, toda zdi se mi, da je malo nejevoljno sedla za mizo in vzela zvezek. Mamica nočc opaziti nejevolje, poljubi deklico na čelo, si ogrne s šalom glavo, odpre vrata in pri odhodu še reče: »Misli na ogenj, moja mala Marjetica, da te bom vesela.« Vcsela! Ko je Marjetica sama, zmaje z rameni. Dobro jc razumela. Vedno jo podcenjujejo. Ce bi mogla, bi bila jako nejevoljna na mamico, ker se o njej tako moti. Pa kako sc moti! Kajti Marjetica )c povsem druga, kakor o njcj sodijo. Žalostno rcs, da mislijo, da ni za drugo rabo, kakor da racuna ali pa da včasih naloži klado na ogenj. Saj bi izvrstno opravljala tudi mnoga druga potrcbna dela: šivati zna dobro, nakupovati, pripravljati juho, peci zrczek, če je treba — no, vzameš kos mesa, dcneš ga v peč, to je zelo tcžko, kaj ne? In koliko truda bi s tem prihranila mamici! Toda ne spoznajo dobre volje Marjetične, ne spoznajo njenih sposobnosti. Vkljub temu jc «na zmožna šc mnogo vcč. Šc očka, ki je radi prehtajenja zadnjič ostal doma, je dejal, da bi bila izvrstna bolniska strežnica. V šoli najlcpŠe pojc. Čc bi ji dovolili peti v gledališču. kakor tisti lepi gospe, koje slika se vidi na plakatu, bi gotovo zaslužila dcnar. Pa bi z njim kupiJa košček vrta. iMogoče bi celo obogatela ... Ne poznajo vseh darov, ki jih ima. Samo da bi jo pustili! \n mogoČe, da bi se že v kratkcm vrnila domov v lepi kočiji, žepe polne cckinov. Takrat bi se mamica in očka lahko odpočila! Kako bi bi!a ponosna na svojo Marjctico! Kako bi jo poljubovala! Kako bi jo z milim glasom zahvaljevala..., z ne railejšim glasom, kakor jc ta, ki je zašepetal na njeno uho: »O moja draga Marjetica, tvoje naloge so danes zelo dolge!« Mamica se je vrnila. Ze\ Marjetica se je začudcna prcbutlila iz svo-jih sanj... Pred njo je papir popolnoma prazen — in z boječim pogledom je šinila k peči — ogenj v njej je bil ugasnii. Z istim glasom jc rekla mamica: »Požuri se, dragica, da nadomestiš izgubljeni čas!« In je počepnila pri peči... Štiri krat osem je trideset dva, zapišem dve, tri štejem dalje, trikrat ena je tri in tri... [ 204 Marjetica se zaman trudi. Njeno srce je težko. Za seboj sliši mamico, ki hodi sem in tja, nato vzame iz zaboja za kurjavo trske, ki so zelo drage, I>otem orftrga papir, prižge vžigalico... Da bi se "vsaj hitro vžgalo! Mamica previdno piha na plamenček. Piha in — ali jc vzrok pepcl ali se je pa pravkar še bolj prchladila — prične zopet kasljati s sufaim kašljem, ki tako boli. Zadnjič ji je zdravnik zelo resno dejal: »Gospa, ne smete kašljati!« In ona vedno kašlja in Marjetica je kriva, Marjctica, ki jc imcla toliko dobrih misli in ni znala nalagati polena na ogenj in napraviti računske naloge. In namah se začujc v mali sobi silen, obupen jok. Prcd plapolajocim ognjem je vzela mamica Marjetico v naročje. Ne kašlja več in ljubcČe tolaži svojo malo hčerko: »Mali in veliki, vsi imamo svojc dolžnosti. Odrnerjene so našim modem. Pričnimo po^umno z našo majhno nalogo, tako bomo vzgojili voljo za velike. Po^umne sanjo so le sanje, le milnat mehurcek, prazen niČ. Toda vsako dovršeno dclo ima moč. Ce bi od malega otroka do vsemogocnega vladarja vsakdo na svetu storil le to, kar je dolžan, bi izginilo skoro vse gorje. - Torej: Stori svojo dolžnost!« * (Po A. Lichtenbergerju — Slava T. )