mm«mmtmmttanmum:ttmm AWSKICAN KBWi-PAP1« PRINTED IN SLOVENE LANGUAGE mttmmammmttttmmmmtnm AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY OMOVINA S IMRUKll MONDAY WEDNESDAY FRIDAY timmmummmtot xmtmttm "American Ifflttttf" NEODVISEN LIST Z A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 28. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MARCH 9th, 1925. LETO XXVII.—VOL. XXVII Zlobni sodnik. Kot naznanja državni pravnik Stanton in policijski pro-sekutor Stacel se bo odpovedal mirovni sodnik Quere iz vasice Goldwood, blizu Cle-velanda. Ta sodnik je sedaj obtožen poneverbe državnega denarja, v zvezi s prohibicij-ski kaznimi. Ta je imel največ banditskih biričev v svoji službi, ki so hodili nadlegovat Clevelandčane. Sodnik Quere je bil poklican v urad policijskega prosekutorja Stacel-na, ki je mirovnemu sodniku povedal nekaj gor-kih. Quere je nato obljubil, da ne bo pošiljal več suhačev v mesto in da se bo odpovedal svojemu uradu. Ta teden pa bosta poklicana pred prosekutorja še dva mirovna sodnika, ki imata tudi precej grehov na grbi. Eden izmed teli je baje prodajal kotličke na debelo, in je pri tem služil lep denar. Navado je pa imel, ker je bil jako lakomen denarja, da je pošiljal svoje biriče v one prostore, kamor je kotel prodal, in je tako dvakrat zaslužil denar, prvič, ko je prodal kotliček, drugič, ko je onega obsodil, pri katerem je dobil pri njem prodani kotliček. Medtem pa je tudi velika porota začela preiskovati, zakaj velja tako ogro-•mne svotejjii mirovnih sodnikih, da doženejo "krivdo kršitelja prohibicije. Nadalje, zakaj nimajo mirovni sodniki v redu svojih knjig. N. pr. zgodili so se slučaji, da je sodnik obsodil kršitelja prohibicije na $500. Toda v knjige je zapisal, da je bil obsojen samo na $300, razliko $200 je pa sodnik vtaknil v svoj. žep. Taki tatvini pravijo: spolno-vanje postav! Nadaljne lopovščine teh ljudi so sledeče: Scdnik Hawkins je bil obtožen, da je dal svojemu agentu kvort zaplenjenega vina. Robert Wilson, suhaški agent je bil obtožen, da se je izdajal za državnega agenta. Zato je bil obsojen na 3 mesece ječe in $100 kazni. Suhaški agent Meter Wallen-stein, obtožen sleparije, ni prišel zadnji petek na sodni-jo, kjer bi se moral zagovarjati. Raditega je njegova varščina, v svoti $2000 propadla. Dolg se plača. Washington, 7. marca. Narodni dolg, ki ga ima Amerika, se mora odplačati čimprej. To je načrt tajnika zakladnice, Mellona. Tajnik zakladnice, Mellon, se smatra danes eden prvih finančnikov v Ameriki, ki je zadnja štiri Vrženi na cesto. ■"fiSEiT Cheyenne, Wyo., 7. marca. Zvezini sodnik T. Blake Kennedy je včeraj odločil, da se mora celo mesto Lavoye v Wyomingu podreti, in vseh 1500 prebivalcev mesta se mora tekom 60 dni izseliti kam rjrugam. Sodnik je dal leta z največjim uspehom to zapoved, da se naredi pro- ravnal ameriške vladne finance, in je njemu pripisati, da se zvezini davki niso povečali, pač pa precej znižali. Amerika ima poleg dolga pri zaveznikih, še mnogo tisoč milijonov dolarjev svojega lastnega dolga. Tekom zadnjih pet let se je odplačilo te- i čnem svetu1 brez ga dolga, nič manj kot $2.000. iskega dovoljenja stor ogromni industriji — petroleja. Kako je to mogoče? Ohio Oil Co., petrolejna družba, je od vlade kupila pred več časa vso zemljo, na kateri stoji dotično mesto. Svet je kompanijski, in nihče ni imel pravice naseliti se na doti-kompanij-Ker kom- 000.000, ali dvatisoč milijonov panija rabi zemljo za petro-dolarjev, kar je v prvi vrsti llejno industrijo, se mora vse zasluga Mellona. Odslej za-j skupaj podreti in ljudje mo-naprej se bo vsako leto od- rajo oditi. Kdor se tekom plačalo najmanj $500.000.000 60 dni ne umakne iz dotične-na ta dolg. Ako pa medtem ga sveta, ta bo obtožen, da se začnejo odplačevati evropske ne pokori sodnjemu povelju, države svoj dolg, tedaj bo Amerika še hitreje odplače- in bo aretiran. Vendar se prebivalci ne bodo^tako zlepa vala svoje lastne dolgove. Od- podali. Najeli so odvetnika, slej naprej je tudi Amerika ; ki je vložil priziv na višjo pripravljena veliko bolj priti-' sodni jo, in tako se bo tožba skati na države v Evropi, da vršila še precej časa, predno se dožene, ali more sodnija vreči 1500 ljudi enostavno ne samo na cesto, pač pa celo iz mesta. plačajo svoje dolgove, časa so imeli dovolj, da se pripravijo. Amerika bo kazala na velikanske stroške, ki jih imajo evropske države z oboroževanjem. Ako zmanjšajo — Časopisje je te dni polno svoje armadne stroške, si poročil o sleparijah in graf-lahko prihranijo dovolj, da tu, ki ga uganjajo mirovni plačujejo, kar so dolžni, sodniki in njih biriči. Komaj Francija, ki je tridesetkrat I obsodijo enega, se že pojavi j manjša kot Zjedinjene Drža-;drug sodnijski slepar. V pe-ve, plača na leto več za ar-;tek so aretirali pet suhačev, mado kot Zjedinjene države ki spadajo pod župana v v treh letih. Newburgh Heights, po ime- -o--nu C. E. Zimmerman. Vsi — Peter Vesel toži cleve- jSo obtoženi, da so se dali pod-landski šolski odbor na $20. kupovati. Obdolženi so, da 000 odškodnine radi smrti so nekje zaplenili žganje, po-svojega sina. Veselova dru-1 tem pa obljubili, da žganje Tatvina vode. Zverinski umor. — Za sirotnega in bolnega Louis Mohar so darovali sledeči: J os. Stampfel $5.00, nepoznan rojak nam je poslal $2.00 po pošti, John Russ $1.00, Mary Starina $1.35, skupaj $9.35. Zadnjič izkazano $109.65, danes $9.35, skupaj $119.00. Iskrena hvala vsem! — 40 policistov na motornih kolesih, in nadaljnih 40 v avtomobilih se bo spustilo te dni enkrat nad clevelandske avtomobiliste. Pomlad prihaja, lepo vreme tudi, in na cestah bo čimdalje več avtomobilov. Policijski načelnik Graul je dal posebno svarilo vsem avtomobilistom, da osnažijo licenčne plate. Sicer bodo aretirani. Kazen je od $1 do $25 za prvi slučaj, in od $10 do $100 za drugi slučaj in 30 dni zapora. — Letos je v Clevelandu 'pobegnilo že 86 mladih deklet svojim starišem. žina stanuje na 3473 Beyerle Rd. Sin Frank, star 15 let, je telovadil v šoli, ko je padel z nekega droga in kmalu potem umrl. — Pretekli teden je bil aretiran Alfred Weld, ki je na Public Square, blizu Superior Ave. povozil rojakinjo Mrs. Mary Dolinar, 6714 Bliss Ave. Mož je bil pijan, in je divje vozil v največjem prometu v mestu. Mrs. Dolinar se nahaja v Lakeside bolnici. Dvoje koles je šlo preko njene glave. — Iz Rima se poroča, da je tam umrla Mrs. Ella M. Jennings, sestra župnika katoliške fare sv. Neže v Cleve-, landu. S svojim bratom se je napotila na romanje v Rim, vrnejo, če jim lastnik plača $125.00. Dotični človek je plačal $125 agentom, toda žganja ni dobil. Sodnik Wey-gandt, od Common Pleas sodnije, se je izjavil, da so ti suhači nič druzega kot "smrdljiva sodrga". — 57 letni Joseph Takaacz, ki stanuje na 10302 Buckeye Rd. je dobil pred dvema tednoma izplačanih $600 od neke zavarovalne družbe, ker mu je umrla njegova žena. V svoji globoki žalosti nad smrtjo soproge se je skušal tolažiti s pijačo, zlasti ker je dobil denar. Pretečeni petek pa je bil aretiran radi pijanosti. Pred sodnikom se je dognalo, da je Takaacz od prejetih $600 tekom dveh kamor je tudi dospela. Spo- tednov zapil vse, razven $10. toma se je pa prehladila in je dobila pljučnico, kateri je v 60, kar mu je še ostalo. Da ni prohibicije, bi za $600 pač par dneh podlegla. Mrs. Jen- lahko malo dalje cehal kot je. nings je bila 53 let stara Truplo prepelje njen brat v Cleveland. — Plačajte račune za plin najkasneje do torka, do 1. ure popoldne, ker pozneje jih ne bomo sprejemali več. Da ga odvadi pijače, ga je sodnik Stevens za 60 dni poslal v prisilno delavnico. — Clevelandska policija bo dobila v posebnih slučajih kratke puške, katere naj rabi proti roparjem. Tudi upelje- Zlatko Balokovič, slavni hrvatski violini$t, ki bo igral v Slovenskem' Narodnem Domu v nedeljt), 15. marca, ob 8. uri zvečer, je ne samo v Evropi, pač pa tudi v Ameriki s svojo umetnostjo si pridobil srca vseh krogov. Mladi umetnik ima vse polno lastnosti, ki ga odlikuje pred drugimi, in najboljši umetniški kritiki v Ameriki in drugod so ga primerjali z najslavnejšimi violinisti, Krei-sler, Heifetz in Elman. S či-mur pa Balokovi,č najbolj ugaja publiki, in čemur se najbolj čudijo, je njegova mirna čudovita živahnost, ki takoj pade v oči, kakor hitro se pojavi Balokovič na odru. Še lansku leto, ko je Balokovič nastopil v Masonic Temple v Clevelandu, je Archie Bell, glasoviti kritik, povdarjal to nenavadno živahnost Balokoviča. Ta živahnost se poja/lja v vsem, kar Balokovič naredi. Poslušalec v dvora li je ves prevzet od njegove osebe, v trenutku, ko stopi Balokovič na oder, v trenutku, ko prime za violino, in ko se oglasijo prvi akordi njegove svečano krasne umetnosti. Njegova tehnika je briljantna, in z največjo lahkoto očara vse navzoče. Ni 'uda. da ga zahtevajo vsepovsod, ni čuda, | da ga vabijo najvišji krogi, in j sam predsednik Coolidge, kij je sicer resen in molčeč, ga je v Beli Hiši v Washingtonu i nad vse ljubeznivo sprejel in j se z njim dolgo pogovarjal. : Vrata so mu odprta na stežaj v katerokoli družbo, in dasi je velikan po umetnosti, krasen talent, dasi je vajen občevanja s prvaki na svetu, pa je konečno le iskren, priprost Balokovič, naš brat, na katerega je narod iskreno ponosen. Želeti je, da mu slovenski in hrvatski narod v Clevelandu naredi sijajen sprejem s tem, da napolni dvorano Slovenskega Narodnega Dor ma v nedeljo, 15. marca. Kot čujemo, je že stotine vstopnic za ta koncert prodanih. Pro-šeni ste, da ako hočete imeti sedež, da nemudoma pošljete po vstopnico. Cena je $1.50 in $1.00, kar je trikrat manjša cena kot pa morate plačati, kadar Balokovič nastopi pred drugim svetom. Pred koncertom zapojete Mrs. Josephine Lausche-Welf in Miss Marie Udovich nekaj krasnih slovenskih pesmic. Kot čujemo, bo Zlatko Balokovič zaigral 15 najfinejših točk na violino, več kot je kdaj še nudil na drugih koncertih. Narod, ki je ponosen na svojega sina, ker njegova čast je narodna čast, bo gotovo se odzval v največjem številu na ta izvanredni umetniški koncert. Leta 1923, pred sedem-'jo najbrž posebne telovnike najstimi meseci je bila Mrs. za policiste, skozi katere ne Katherine Burns, stara 57 j prodre kroglja let, zadeta od avtomobila. Na posledicah te poškodbe je pa umrla šele pretekli teden. Zdravniki so dognali, da jo je sunek avtomobila tedaj sicer lahno poškodoval, toda poškodba se je pozneje razvila, in je ženska konečno podlegla prizadeti poškodbi. Dne 28. marca bo cleve-landski škof, Rt. Rev. Jos. Schrembs posvetil osem se-meniščnikov za duhovne. — Glasom poročila trgovske zbornice namerava 38 clevelandskih podjetij še ta mesec zvišati število svojih delavcev. NENAVADNA OBSODBA V AKRONU. Akron, Ohio, 6. marca. Ural Sheets, 23 let star, je bil I danes obsojen, da se mora ; podvreči sterilizacijski operaciji ali pa gre za 5 let v ječo. Sheets je bil pronajden krivim, da je zločinsko napadel 9 letno dekle. Sheets sam je oženjen in ima dva otroka. Washington, 7. marca. Vojni tajnik je včeraj dal povelje, da mora mesto Chicago prenehati jemati vodo iz Michigan jezera v sedajni količini. Chicago ne sme vzeti več kot 8.500 kubičnih čevljev vode na sekundo iz jezera. . To dovoljenje je dobilo mesto samo za dobo 5 let. Stvar je sledeča: Namesto da bi si mesto-Chicago zgradilo moderni sistem za odplavo nesnage, so Chicažani jemali vodo iz jezera, in s to vodo so odpljav-ljali nesnago. Posledica tega je pa bila, da je začelo zmanjkovati vode v velikih jezerih, in tekom zadnjih let je padla površina jezer za pet palcev. S tem so pa bila prizadeta druga mesta, zlasti pa paro-brodne družbe, ki imajo svoje parnike na velikih jezer, ker zmanjšana globočina vode pomeni, da parniki ne morejo povsod zlahka v pristanišče. Vršila se je velika tožba pred najvišjo sodnijo, ki je odločila, da Chicago ne sme jemati več kot 4115 kubičnih čevljev vode na sekundo iz jezera, razven ako vojni tajnik odloči. Vojni tajnik je sedaj odločil, da sme Chicago jemati 8500 kubičnih čevljev vode na sekundo tekom petih let, potem pa vsako leto manj. Med tem časom pa mora Chicago skrbeti, da si. uredi moderni kanalski sistem, ki je pa silno drag, in bo veljal Chicažane tekom let približno $200.000.000. -o- — Vimenu svoje 6 letne hčerke Irene toži Andrew Kane mestnega zdravnika Dr. Albert Ransons na $75.000 odškodnine. Ko so lansko leto cepile šolske oblasti otroke proti kozam, so cepili koze tudi 6 letni hčerki Irene, in sicer brez dovoljenja starišev. Cepitev pa je baje tako upljivala na de-kličjo roko, da so iz slednje morali odstraniti eno kost, in da bodo mogoče prisiljeni odrezati celo roko. Raditega prosi tožitelj sodnijo, da se mu prizna $75.000 odškodnine. Nasprotno temu pa trdi Dr. Rockwood, načelnik mestnega zdravstvenega urada, da je imel zdravnik dovoljenje za cepitev, in da bo mesto pobijalo tožbo na sod-niji. — Otroci ne smejo sodelovati pri gledaliških predstavah, je odločil sodnik Penty. Pretekli petek je kaznoval Frank Mihaleka, direktorja Majestic gledališča na 1779 W. 25th St. na $20 kazni in na sodnje stroške, ker je dovolil, da ste dve deklici izpod 14 let stari, nastopili v gledališču. — Vodstvo čeških narodnih dvoran v Clevelandu je prepovedalo igrati "jazz-posko-čnice" v čeških dvoranah. Čehi, ki so veliki ljubitelji godbe in fini glasbeniki, se I nikakor ne morejo oprijeti kričeče moderne glasbe, katero primerjajo mačji godbi. — Mirovni sodnik Sam Kest se je odpovedal svojemu uradu na pritisk državnega pravnika. Kest je bil največji ro-govilež s kršitelji prohibicije. Državni pravnik ga bo se^aj prignal pred sodnijo. Kijev, Ukrajina, 7. marca. V Žitomiru, blizu Kijeva je bil sežgan pri živem telesu poljskb-katoliški duhoven Andrej Fedovkovič. Ruske 'oblasti Jiitijo zagotavljati, da so napadalci duhovna baje agenti poljske tajne policije. Morilci so polili obleko duhovna s petrolejem, nakar so obleko zažgali. Nesrečni mož se jo zvijal v smrtnih bolečina!;, dočim so njegovi napadalci niirno stali zraven in se 'smejali svojemu nečloveškemu dejanju. Rev. Fedovkovič je znani pisatelj nekega pisma na papeža, v katerem je protestiral proti udeležbi poljskih duhovnov pri anti-sovjetski kampanji. Njegoši prijatelji trdijo, da je bil umorjen od svojih sovražnikov, ker je baje oblastem dajal navodila o delovanju poljskih špijo-nov, bolj gotovo je pa, da je bil Father Fedovkovič umorjen od boljševikov, katerim je bil radi svojega gorečega j delovanja trn v peti. -o- — V jezeru v Wade parku je utonil v soboto popoldne 15 letni John Tomsik, stanujoč na 9505 Gibson Ave. Kljub svarilu, da led ni varen^ se je podal s svojimi tovariši drsat na led. Ko sta Tomsik in njegov prijatelj Julius Klein prišla na sredo, se je led prelomil, in oba sta padla v vodo. Tomsik je zginil pod vodo, predno je pomoč prišla, dočim se je Klei-nu posrečilo držati se za kos ledu, dokler ga niso rešili. — Joseph Meglin, šofer ta-xicaba, se je priznal na sod-niji krivim uboja. Na Superior mostu je povozil nekega moškega, ki je na poškodbah umrl. Kljub temu pa skuša sodnik Culi rešiti siromaka dolgotrajne zaporne kazni. Kajti Meglin je rešil lansko leto pri nekem ognju na St. Clair Ave. v lastni nevarnosti iz goreče hiše dve ženski in tri otroke, ki bi gotovo poginili v plamenih, da ni Meglin zastavil svoje življenje. To upliva na sodnika Culi tako, da ga bo najbrž spustil, potem ko odpravi postavne zapreke. — Mrs. Thomas Butla, ki stanuje v Hadden apartment hiši na E. 105th St., je dobila te dni razporoko. V prošnji za razporoko je navedla, da jo je mož prisilil delati, in da je zasluženi denar morala njemu izročiti. To je pa za moderno žensko preveč, tra-lalala, zato pa, hajd na sodnijo in na ločitev. — Na $100,000 odškodnine toži Edward Wachuta zdravnika Dr. Leslie Benson. Wachuta trdi, da ga je dr. Benson operiral na želodcu, toda namesto da bi se počutil boljšega, mu je po operaciji veliko slabše. — Cena svinjskemu mesu se je zadnje čase precej dvignila. Cena je najvišja od oktobra meseca, 1920. — Kruh v grocerijah mora biti pokrit, je odločil sodnik Stevens, ko je zadnji teden kaznoval tri groceriste na $10 kazni, ker so imeli kruh nepokrit. Farmar umoijen. Gallipolis, Ohio., 7. marca. V ruševinah pogorelega hleva, kot se poroča v Gallipolis iz vasice Vinton, so dobili popolnoma sežgano truplo poznanega farmarja George Steel. Sumi se, da so roparji zažgali hlev farmarja, da bi obrnili pozornost Steela na sebe, in ko je farmar prihitel, da bi rešil svojo živino iz hleva, so ga roparji umorili. Farmar Steel je imel tedaj pri sebi tisoč dolarjev, kar je bilo več ljudem znano, in ob času požarja se je nahajal sam v hiši. Po umoru so roparji najbrž vrgli truplo farmarja v goreči hlev, da bi tako zakrili svoj zločin. Dose-daj oblasti še nimajo nobenega sledu o lopovih. Prijatelji farmarja Steele zatrjujejo, da Steele nikdar ni vržel v banke. Neprestano je nosil ves denar s seboj. Že pred več leti je bil na ta način oropan za $500, in tudi omenjenih $1000, katere je imel sedaj s seboj, niso mogli dobiti. Zopet en nauk za one, ki ne verujejo banki. Ljudje ne zgubijo samo denarja, ako ga nosijo s seboj, pač pa največkrat tudi življenje. SITA LJUBEZNI, ZAMENJATA ŽENE. Bloomfield, Mo., 7. marca. Dva mlada zakonska farmar-ska para sta bila danes tukaj aretirana, in sicer Mr. in Mrs. Curt Wallace in Mr. in Mrs. Otis Cravens. Wallace star 27 let, in njegova žena Cora, stara 24 let, sta bila poročena pred 7. leti. Imata tri otroke. Cravens je pa star 30 let, njegova žena Nellie pa 22, in sta bila poročena pred 8. leti. Imata dva otroka. Letos fe-bruarija meseca sta pa oba farmarja mahoma žamenjala žene, in s tem so bile tudi ženske zadovoljne. Preselile so se od svojih mož in začele živeti z drugim. Ker pa kaj takega tudi na farmah ni dopustno, so bili vsi štirje aretirani. ZAPRT, KER JE POROČIL SESTRO. Johnstown, Pa., 6. marca. Stephen Balogh, 19 let star, ki je poročil svojo sestro Heleno, 17 let staro pretekli pondeljek, se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Njegova "žena" bo postala mati. Dekle se nahaja sedaj v poboljševalnem zavodu, dočim je fant v ječi. Dekle se je izjavilo, da je žalostna, ker je policija aretirala njenega "moža". Fant je bil rojen na Ogrskem, in je šele pred kratkim prvič videl svojo sestro. PREMOGARJI V W. VA. G£EDO NA ŠTRAJK. Fairmont, W. Va., 7. marca. Generalni zastopnik United Mine Workers, Bittner, je dal povelje vsem unijskim in neunijskim premogarjem v West Virginiji, da zaštraj-kajo 1. aprila. * Governer Donahey je posvaril šerifa v Akronu, da odslovi nekaj svojih pomočnikov, ali pa sam zgubi službo. Pomočniki šerifa dosledno kršijo prohibicijo, toda šerif se ni drznil odsloviti jih, ker uživajo protekcijo Ku Klux Klana. "Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČ Za Ameriko........$4.00 'Za Evropo .........$5.50 ;NINA: Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka .. .3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMJES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. P1RC, Editor Read by 25,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 28. Mon. March 9. 1925. "Ne smeš" Amerika je polagoma postala znana kot dežela s tisoči in tisoči postavami. Vse prehitro dobivamo postave, ki govore: Ne smeš! Prepovedano je! In to je nekaj čisto novega v ameriškem življenju. Kaj je vse danes prepovedano v Ameriki s postavami? Ne smeš piti. Ne smeš kaditi. Ne smeš ustavljati avtomobilov. Ne smeš postopati. Ne smeš prehitro voziti. Ne smeš obračati avtomobila v gotovih krajih. Ne smeš, ne smeš, ne smeš! Postave in pravila imamo na naši levi, postave in pravila na desni, postave in pravila spredaj, zadaj, na vrhu in spodaj. Od zjutraj do večera nam miglja pred očmi: ne smeš! In ko se vležemo k počitku, nam zopet žena zapove: Ne smrči! Kjer je toliko stvari zabranjenih, tam postane življenje kislo in dolgočasno. Življenje postane na ta način kazen. Vselej kadar mislimo, da so naše prisilne delavnice, naši zapori in ječe veliki dovolj, da sprejmejo svoje goste, ki so kršili postave, pa pridejo zopet skupaj državni poslanci in kongresmani, naredijo nove postave, in zopet zmanjka prostora v ječah, pritisne se na davkoplačevalce, graditi je treba nove zapore, ker imamo vse preveč teh: Ne smeš! Zakaj vse to! Deset postav je na svetu, ki bi zadostovale za vse človeštvo. To je deset božjih postav. Odtedaj pa, ko je dobil Mojzes teh deset postav, so iznašli na svetu seštevalne strdje in kongresmane, councilmane in prohibi-cijo, tako da imamo danes namesto deset božjih zapovedi — šestnajst milijonov, štiristopetdeset tisoč, šesto sedemnajst postav. In čim več postav prihaja v javnost, tem bolj se zdi, da se ljudje sploh zmenijo za nje. Najbolj monumentalna izmed vseh postav je: Ne smeš izdelovati, prevažati, piti ali prodajati, niti podariti kozarca vina, kozarca žganja. To je največja šala, kar si jih je kdaj mogel zmisliti naš kongres. Šala raditega, ker oni kongresmani, ki so nam postavno rekli: Ne smeš, sami kršijo to postavo in pijejo. Po kapitolu se očitno prodaja opojna pijača, v svet se pa kriči: Ne smeš! Ne smeš! Težava je v tem, ker naši postavodajaici hitreje delajo nove postave kot jih pa morejo ljudje čitati in si jih zapomniti. Zato pa imamo danes petkrat toliko odvetnikov v vsakem mestu kot, recimo, pred 50. leti. Kdo dela postave? Odvetniki. Večina posfavodajalcev so odvetniki. Tako imajo izvrstno priliko, da ž obilnimi postavami zmešajo človeka, potem pa, ko je zmešan, ga vlečejo na sodnijo in "zagovarjajo" ali pa "napadajo". In da vsi odvetniki dobijo dovolj sodnij, kjer se odločuje usoda grešnikov, ustvarjajo nove sodnije. Zlasti odkar je prohibicija upeljana. 29 novih zvezinih sodnij je bilo upeljano, in kje so državne sodnije! Postav je toliko, da če bi bil vsak zaprt, ki je prekršil eno ali drugo postavo, tedaj bi morali zgraditi ječo, ki bi se začela pri New Yorku in končala pri San Franciscu, pa bi še teško spravili vse grešnike noter. Naši postavodajaici menda pozabijo, da čimveč postav naredijo, tem več se jih prekrši. To obilico novih postav rabimo, ker so ljudje pozabili na deset kardinalnih postav, ker se ljudje odstranjujejo od božjih postav, pa skušajo s posvetnimi postavami preprečili zlo in gorje, kar se pa seveda nikdar ne more posrečiti. • -o- V SPOMIN MRS. AGNES , trplenja in skrbi, ki nas dru-PIŠKUR. ige še čaka. Oni v krsti nam A. F. M. pa jasno govori: Glej, člo-- vek, kaj si! Danes meni, jutri tebi. j Tako je neizprosna smrt Stara-pesem, katero poje be- ugrabila iz naše srede rojaki-la žena smrt dan za dnem. njo Agnes Piškur. Po dol-Ta nikdar ne počiva in miru- j gotrajni in mučni bolezni je je, vedno je na bojnem poho-j mirno in udano se ločila od ru, noč in dan mori in kolje tega sveta dne 2. februarija, brez usmiljenja. Nič ne izbi- 1925, ob 9.55 dopoldne. Bila ra, mlado ali staro, revež ali je mirna in znaeajna Sloven-bogatin, kteregakoli si izbe- ka, zvesta in dobra žena, lju-re za svojo žrtev, ji ne uide beča mati svojih otrok, kdor-več. Danes nam ugrabi tega, koli jo je poznal, jo je moral jutri druzega, naše vrste se ljubiti.' zmanjšujejo, grobovi se mno- Ranjka je bila rojena 27. že. In kadar potrka ta ok»t- ianuarija, 1871, v vasi Rate-na žena na te ali one duri, te- če na Gorenjskem. Ker je daj šele midrugi spoznamo, bilo v tej družini poleg Neži-kako ničevo je naše življenje, ke še par bratov in dve sestri To je pač tako, tu ni nobene- ter je kruha pomanjkovalo, ga izgovora ali vprašanja. In j se je naša Nežika podala leta 1903 v Ameriko za kruhom. Sreča ji je bila v tej deželi mila, dobila je takoj ob priho- pet otrok, katerih prva — Agnes — je umrla v nežni starosti 14 mesecev. Drugi preostali otroci so John A. Piškur 18 let star, Mary 15 let stara, Frank 13 in baby-Rose 11 let. Poleg otrok in moža, zapušča v Jugoslaviji še dva brata in dve sestri ter mater Heleno Martelj. Čudna so pač pota usode. Ravno na isti dan je umrla tudi njena največja prijateljica Mrs. Mary Šepic, soproga slovenskega trgovca v Collinwoodu. Bili ste sosedi v domači vasi, skupaj ste potovali v Ameriko in tudi umrli en in isti dan. Mrs. Šepic zapušča sina Jim, 17 let star, Charlie 12 let in hčerko Rose 9 let, staro. Kako teško more biti, ko zadene družine taka nesreča, mož zgubi zvesto in vredno soprogo, otroci skrbno in ljubečo mater, to zna le oni, ki to okusi. Da je bila Mrs. Piškur res priljubljena med «ami, videli smo na dan pogreba pri krsti, obloženi s krasnimi, svežimi venci. Pogreb se je vršil 4. febr., pogrebni obredi so se vršili v cerkvi sv. Stanislava. Kdo ne bi imel solzne oči, ko smo gledali kako milo plaka-jo otroci za ljubečo mamico, mož za zvesto ženo. Še en pogled, in črna zemlja, trda gruda zabobni na krsto, da je nas groza, odprti grob se pa veseli svoje žrtve. In zemlja je zopet dobila nazaj, kar je njena last, kajti prah si bil in v prah si se povrnil. Nam pa še vedno zvezni v ušesih tisti glas, ko smo ga culi iz groba, namreč: spominjaj se smrti! Memento mori! -o--— MODERNI ČUDEŽ — RADIO. " pri tem smo mi vsi zemljani enaki ter pridemo do spoznanja, da človek ni rojen, da živi, ampak da umrje. Vse kar se rodi, smrti zori! Ob mrtvaški krsti šele začnemo ceniti samega sebe, po du v Lorain, Ohio, službo pri ugledni ameriški družini. Kakor, pač vsa naša dekleta dolgo ne ostanejo samice, tudi stanemo nekako otožni, v sr- Nežika ni dolgo čakala, in 8. cu čutimo notranjo bol, ne- februarija, 1904, je obljubila vidna moč tlači nas k tlom, večno zvestobo do groba ter pri vsem tem pa zavidamo poročila Johna Piškur. V. tem onemu v krsti, kajti rešil se je srečnem zakonu se je rodilo Lansko leto so gotove kom-panije v Ameriki prodale za $400.000.000 nekakih aparatov, katerim pravimo — radio. To je poseben stroj, poln baterij, žic, razne električne napeljave, opremljen s slušalnikom in sposoben, da vam prinese v vašo hišo glas bodisi iz kateregakoli dela sveta. Ta radio je v resnici moderni čudež. Vi sedite lepo doma v gorkem kotu, pa dobite najlepšo godbo, po 300, 500 ali tisoč ali 5000 milj daleč. Če ne želite godbe, obrnete gotov del radia, pa ste kmalu skupaj s kakih u-čenim predavanjem, ali pa z orgljanjem v kakih 1000 milj oddaljeni cerkvi. Koncerti, igre, debate, predavanja, vse to dobite lahko v vašo sobo iz vseh krajev sveta, in kar je poglavitno pri tem - vsa ta zabava, koncerti, godba, da cclo cerkvena opravila -— vse to jc zastonj. Niti centa ne plačat^. Ako greste v gledališče, morate plačati $1.00 ali $2.00 ali več, da celo $5 in $10, če hočete slišati slavnega umetnika, kako poje, kako igra, kako svira. Moderna znanost pa vam je povzročila, da vam ni treba iti niti i z doma, vse to dobite na dom — zastonj. Tudi naši Slovenci so se že precej dobro seznanili z radio aparatom. Mnogo Slovencev v Clevelandu in drugod ima na svojem domu radio aparate. In prepričani smo, da bo sčasoma radio postal ravno tako popularen kot je grafofon. Saj vas radio ne stane več kot grafofon. Mogoče je celo cenejši. Na vsak način so pa stroški vzdrževanja radia veliko manjši kot stroški grafofona. Pri grafo-fonu morate neprestano kupovali' nove plošče, pri radio vam tega ni treba, ker dobite gedbo zastonj. Nekaj malega vas veljajo od časa do časa baterije, to je vse. Kaj je radio? Odkod prihajajo glasovi skozi solidne stene, skale, iz neznane daljave, po/žraku, direktno v vašo sobo, na vaša ušesa? Glasove vam prinaša na vaš dom radio valovanje vetru. Ti valovi neprestano valovajo v zraku. To valovanje si najbolje lahko predstavljate, ako mislite na valovanje v vodi, v potoku, ali jezeru. Ako ni nobenega vetra, je površina vode popolnoma mirna. Če pa udarite z roko ali s palico po vodi, tedaj opazite valovanje na površini vode. To valovanje se vedno bolj. oddaljuje od vas, krogi valovanja so vedno večji. Vselej kadar udarite po vodi, bo nastalo tako valovanje. In če udarite po vodi zaporedoma, tedaj nastane cela vrsta teh valovanj, ki se podijo eden za drugim proti drugemu koncu vode. In ravno tako je s pošiljanjem godbe, petja ali glasov potom radio postaj, s to razliko, da glasovi valovajo po etru, v zraku, namesto po vodi. Radio postaja pošilja ven nepretrgano vrsto glasbenih valov. In če imate vi doma radio aparat, tedaj vaš radio aparat prevzame te valove iz zraka ter jih spremeni v glas, tako da lahko slišite. Je to kot pri valovanju vode. Če ste vi na enem koncu jezera in udarite v vodo, da začne valovati, tedaj bi oseba na drugem koncu vode videla prihajati te valove k sebi, in če bi vi in oseba na1 drugem koncu vode imela kako dogovorjeno znamenje, glede velikih in malih valov, tedaj bi bil to nekak signal, s katerim bi se sporazumela. In to je, kar delamo pri radio. Potom radia se pošilja iz razpošiljalne postaje glas po zraku do radio aparata, ki te glasbene valove vlovi in vam jih prinese na ušesa. (Nadaljevanje) -—o- Ameriška zgodovina v marcu. Foreign Language Information Service. Jugoslav Bureau. 2. marca, 1829—Karl Schurz, eden izmed najznamentejših in proslavljenih ameriških državnikov tujega rojstva, se je tega dne rodil v vasi Liblar, blizu mesta Cologne na Nemškem. Schurz je biLzapleten v politiko takorekoč od svojih deških let. Kot dijak vseučilišča v Bonnu se je vdeležil nemške revolucije leta 1848-49 skupaj s svoji mprofesorjem Kinkelom. Ko je pruska vojska leta 1849 osvojila mesto Rastadt, oporišče revolucionarjev, je Schurz ušel, ali njegov profesor in prijatelj je bil ujet in obsojen na dosmrtno ječo v neki trdnjavi. Kari Schurz je.na to postal glavni junak neke epizode, ki je tedaj vzbudila ogromno senzacijo po vsej Evropi. Sklenil je osvoboditi svojega ljubljenega učitelja in se mu je to posrečilo na način, ki se čita bolj kot kak roman nego kot resničen dogodek. Schurz in Kinkel sta zbežala na Škotsko. Leta 1852 je Schurz prišel v Združene države ter se najprej nastanil v Philadelphiji in končno v državi Wisconsin, kjer je kmalu začel izvrševati velik upliv na javno življenje. Pridružil se je "republikanski" stranki in zastavil ve ssvoj upliv, da se Abraham Lincoln izvoli za predsednika. V znaku pripo-znanjn njegovi hzaslug, ga je Lincoln leta 1861 imenoval za ameriškega poslanika na Španskem. Schurz pa se je že istega leta odpovedal tej službi, da vstopi v vojsko in se vdeleži civilne vojne. Dobil je leta 1862 šaržo generala-brigadirja in poverjeno mu je bilo poveljništvo neke divizije v armadi generala Franz Sigel-a, onega samega, ki je leta 1848-1>19 poveljeval nemškim revolucijonarcem. Kasneje je Kavi Schurz postal "major-general." ' Po civilni vojni je bil Sigel prvi general, ki je odložil svoje častništvo, Schurz pa drugi. N ato se je posvetil žurnalizmu, postal urednik lista "Post" v Detroit in nemškega lista "Westliche Post" v St. Louisu. Leta 1869 j ebil izvoljen za kongresnega senatorja z adržavo Missouri. Tri leta kasneje je predsedoval narodni konvenciji liberlacev, ki je imenovala Horace Gree-ley-a za predsedniškega kandidata. Kari Schurz je bil sploh prvi politik v Združenih državah, ki je začel neodvisno politično akcijo. Pod predsednikom Hayes je bil imenovan za tajnika notranjih zadev in je bil eden izmed najboljših tajnikov notranjih zadev v Združenih državah. Začel je mnogo reform; on je bil prvi, ki je začel stalno izvajati načelo stalnega uradništva v javnih službah (civil service) brez ozira na politične spremembe, in je bil tudi prvi visoki uradnik, ki je začel omejevati potratno raz-gozdovanje. Schurz j« bil eden izmed najboljših govornikov svoje stranke. Govoril je angleščine in nemščine z isto dovršenostjo. Nekoliko let je bil tudi urednik newyorskega lista "Evening Post." Ponovno je bil izbran za predsednika vse-narodne organizacije za reformo državnega uradništva. Njegova glavna litei*arna dela so bila življenjepis Henry Glay-a, proslavljenega ameriškega državnika in govornika, in njegovi "Spomini iz dolgega življenja," v katerih opisuje svojo delovno in burno življenje. Ta znameniti tujerodec in veliki ameriški patrijot je umrl leta 1906. Dne 9. marca, 1862. — Tega dne se je vršila znana slikovita bitka pri Hampton Roads med bojnimi ladijami "Monitor" in "Merrimac," ena izmed najznamenitejših morskih bitk v svetovni zgodovini in v zgodovini te dežele. "Monitor," ki je bil zgrajen v treh mesecih po načrtih švedskega inženirja John Ericson-a, je odplul iz newyor-ške luke dne 6. marca, 1862 in je po svoji viharni začetni vožnji prispel v Hampton Roads v Virginiji dne 8. marca. Tega dne je bila oklopnjača "Merrimac" južnih konfederirancev več ali manj vničila lesene fregate, ki so spadale k severnim državam; le noč je rešila tri izmed Jeh ladij. Rano v jutru dne 9. marca se je začel dvoboj med "monstrom" iz juga in "cheesebox" (zabor za sir) iz severa, kakor so v šali nazivali novo oklopnjačo "Monitor." Bolj čudne bitke ni bilo gotovo nikdar na svetu. Po 41 strelih iz dveh "Dahlgreen" topov (tudi švedska iznajdba) na vrtečem se stolpiču ladije "Monitor," se je hudo poraženi "Merrimac" umaknil. Izid tega dvoboja je izzval ogromno zanimanje po vsem svetu, ker je brzojav — tedanja novotarija -— raznesel vest vsepovsod. Dne 11. marca, 1832. — Prvi naseljenci Oregona so se spravili na pot proti Zapadu. 21 pi-jonirjev, pod vodstvom Nathaniel Wyeth-a, je tega dne zapustilo mesto Boston in se podalo na pot. proti skrajnemu zapadu preko Baltimore, Pitts-* burgh, Cincinnati, St. Louis in zapadne poti, ki je kasneje dobila ime "The Oregon Trail." Le osmorica izmed njih je dosegla reko Columbio koncem oktobra istega leta. Ti so bili prvi beli naseljenci severnega zapada, ki so prišli iz vzhoda. Dne 15. marca, 1767. — Rojstni dan Andrew Jacksona. Jackson, ena izmed najpomembnejših oseb v ameriški zgodovini, se je rodil v Waxhaw, North Carolina, dne 15. marca, 1767. Šolske izobrazbe ni imel veliko. Ko je bil 14 let star, je vstopil v vojsko ameriške revolucije in je bil ujet od An-1 gležev. V 17. letu svoje staro- i sti je začel študirati pravo in tri leta kasneje je bil odvetnik. Preselil se je v Nashville, Tennessee, kjer je bil leta 17901 imenovan za federalnega pravd- j nika dotičnega okraja. Postal je tedaj pristaš političnih na- ukov Thomas Jeffrerson-a, velikega zagovornika ameriške demokracije. Kasneje je postal sodnik višjega sodišča v državi Tennessee. Leta 1812 je izbruhnila vojna z Angleško in čudno je, da edini vojaški poveljnik, ki je v tej vojni trajno zaslovel, je bil Andrew Jackson, kateri sploh ni imel nika-kega vojaškega šolanja in tudi jako malo splošne izobrazbe. Ali izkazal se je bil za velikega bojevnika proti Indijancem. Jackson je zmagal nad Angleži v bitki pri New Orleansu, kateri dogodek je tem bolj znamenit, ker se je bitka vršila 15 dni potem, ko je bil mir že podpisan; vesti so tedaj potovale jako počasi. Britanska armada je obstojala iz 12,000 izurjenih angleških veteranov, Jackson je poveljeval nad 6,000 možmi, od katerih le 600 so bili redni vojaki, drugi pa so bili pijonirski naseljenci. Dne 8. januarja so v tej bitki trpeli Angleži odločen poraz, ker so zgubili 2,600 mož, dočim so jih Amerikanci izgubili le osem. Vsled te zmage je Jackson postal popularen. Leta 1824 je bil imenovan za predsedniškega kandidata s strani demokratične stranke, nove skupine iz prejšnje demo-kratično-republikanske stranke. Dobil je največ glasov, ali ker ni imel absolutne večine, je izvolitev predsednika prešla na poslansko zbornico kongresa, katera je izvolila John Quincy Adams-a. Leta 1828 je bil Jackson ponovno imenovan in tudi izvoljen za predsednika Združenih držav. Štiri leta kasneje je bil ponovno izvoljen za drugo četrtletje. Umrl je 8. junija, 1845. Andrew Jackson-a smatrajo za ustanovitelja sedanje demokratične stranke. On je pa tudi začel oni sistem v ameriški politiki, po katerem zmagovita stranka zaseda vsa važna mesta s svojimi pristaši, takozvani "spoils system" (sistem plena), češ, da plen spada k zmagovalcu. Dne 17. marca. — Tega dne je prvi podmorski čoln ameriške vojne mornarice in sploh prvi izmed modernih submari-nov izvršil svoj prvi potopni poskus v Staten Island Sound-u, ob vhodu v newyorško luko; ime temu prvemu uspešnemu podmorskemu čolnu je bilo "Holland No. 9" po njegovem iznajditelju Johnu P. Holland iz Newarka, N. J. Dne 18. marca, 1837. — Rojstni dan Grover vCleveland-a, 24 predsednika Združenih držav. Rodil se je tega dne v Caldwell, N. J., od koder se je njegova družina kasneje preselila v Clinton, N. J. Leta 1855 je začel pravniške študije in štiri leta kasneje je bil sprejet v seznam odvetnikov. Leta 1881 je bil izvoljen za župana (mayor) mesta Buffalo kot kandidat demokratske stranke. Prihodnje leto je sprejel kandidaturo svoje stranke za gover-nerstvo države New York in je bil izvoljen po ogromni večini. Tekom svoje vlade na čelu države New York je veliko prispel k temu, da je bil sprejet zakon o organizaciji državnega uradništva (civil service). Leta .1884 ga je demokratska stranka postavila za svojega kandidata za predsedništvo Združenih držav. Nekoliko dni je bi! izid volitev v dvomu, ali kon- Samo 6 dni preko I'r«ko U,\VJlli — V»ri&KcBa print»nioč» c ogromnimi paniiki nt olj« FRANCE Mar. 21 PARIS .................... Mar. 28 - A. Kubinr tretjoR« ruaredu z umivalniki in tckoi'o vodu r.u 'i, 4 ali (i oseb. l'runcobka kuhinja in pljuča. Sreoefi JQne 19 STATE ST. NEW YORK ali lokalni fifantj*. KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA'S razkužovalno mazilo. Olajša rasdraienje, odpravi srbečico in drugs srbeče izpuščaje na kssi. Gena 50 centov. Poskusite naprej pri lekarju. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * 0 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 1 4 ♦ « C O ♦ o 4 O ♦ W F. SI CEDAR RA ■VERA CO. PfDS, IOWA ojfe PESEM %. ljuba v in veselje pridobite do nežne stvarce kanarčkov tedaj, ko pričnete z rejo sami. Sedaj je najugodnejša prilika! Izborne samce in samice, pojasnila in druge potrebščine dobite v vašo zadovoljnost le pri poznanemu F. E. LUNKA 1037. Addison Road. (v Želetovi hiši) 1 h if £ i L s fUJl it ii | I Jf PELINKOVAC GKENCICA Delan in odposlan iz ZADRA R. VLAHOV. Največja dalmatinska greii-čica, ki se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. lidini agenti: V. LANG-MAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YOKK, N. Y. Priporočilo. Slovenska trgovina z modnim blagom in obuvalom za moške, ženske in. otroke. Popolna zaloga 'nizkih rubar-jev, golaslics in rubber boots, od tittl* Hiunjie do največje številke. Blag" prve vrstd. Vsak par garantiran- AK» niso dobrjp. dobite druge. Zuižanc cene na hišnih copatah iu nogavica!'; Pri nas dobite čevlje vsako mode, t ud j l če imate najbolj nerod'no tjogo. l>rj nas se lahko obujete in oblečete o-| vrha do tal. Naše cene bodo odslci naprej šo nižje. Se priporočam Nove mode spomladanski čevlji P° $2.75. Jos. Koss, 16803 Wuterloo Ud. (36) eno je bil proglašen izvoljenim. Kot predsednik Združenih držav je pokazal veliko neodvisnosti s tem, da se je pogosto-ma posluževal svoje pravice do "veto," t. j. neodobritve kongresnih sklepov. Bil je zagovornik svobodne trgovine (free trade), to je uvoza brez carine, in zlasti radi tega vprašanja je bil štiri leta kasneje ob ponovnih volitvah poražen od "republikanskega" protikandidata, Benjamin Harrison. Ali leta 1892 je bil zopet kandidiran, porazil je Herrisona in je zopet postal predsednik Združenih držav po štiriletnem odmoru. Tekom njegove druge administracije je nastal resen razpor v demokratski stranki med skupino, ki je bila v prilog prostemu kovanju srebra (free silver), m skupino, ki je zagovarjala zlato valuto (gold standard). Predsednik Cleveland .je bil na čelu druge skupine. Srebrnjaški demokratje (silver Democrats) so trdili, da je zlata podlaga valute kriva vsega gospodarskega zla, na katerem ljudstvo trpi, in zagovarjali so rabo srebra kot podlago valute v razmerju 16 k 1 (to je 16 enot srebra naj se potom zakona proglasi kot enakovrednih eni enoti zlata). Ta spor je tedaj veliko razburil duhove in je končal s tem, da je bil zlati standard definitivno sprejet; stvar je dandanes le zgodovinskega pomena. Izmed vseh predsednikov Združenih držav je bil Cleveland eden izmed najmočnejših značajev. Držal se je trdno starih tradicijonalnih načel svoje stranke, tako da se še danes rabi fraza "a Cleveland Democrat," da se označi demokrata starega kova. 23. marca, 1775. — Tega dne je Patrick Henry držal svoj zgodovinski govor. Leta 1775' se je sestala druga revolucijo-narna konvencija države Virginia in Patrick Henry, ki je že slovel kot izvrsten govornik, je predložil resolucijo za oborože-^H-je- virginijske milice. Bolj konservativni člani so nasprotovali tej resoluciji, češ, da ni še prišel čas za tak korak, na kar je Patrick Henry izustil oni sloviti govor o svobodi, ki ga vsak ameriški šolski otrok pozna na pamet, in ki se zaključuje z besedami: "Ali je življenje tako dragoceno in mir tako sladek, da ju kupimo za ceno verig in suženjstvo? Bog ne daj! Ne vem, kako so bodo drugi ravnali, ali kar se mene tiče, dajte mi svobodo ali dajte mi smrti! (Give me liberty or give me death!)" Resolucija je bila sprejeta. Izvzemši Websterja, je bil Patrick Henry najslavnejši ameriški govornik. Dne 25. marca, 1631. — Na-seljenje Marylanda. Cecil Cal-ver, s plemiškim naslovom Lor dBaltimore, je dobil od angleškega kralja Charles nekoliko ozemlja ob reki Potomac. Cim je dobil.to darilo (grant), je njegov brat, Leonard Calvert, zbral 20 "gentlemenov dobre vrste" in 300 "delavskih niož" ter z njimi odplul v novo pokrajino, da ustanovi tam kolonijo. Novo kolonijo so krstili z imenom Maryland v čast Henrijeti Mariji, angleški kraljici. Kolonisti so d rte 25. inraca, 1634 dospeli na rtič Point Comfort, Va., in dva dni kasneje so začeli graditi kraj uli mesto St. Mary's ob St. Mary's reki. Lord Baltimore in večina kolonistov so bili katoličani. Leta 1642 je precejšnje število puritancev, ki niso našli verske svobode v Virgini-.ji, prišli v Maryland in se naselili nedaleč od naselbine izvirkih kolonistov. Kmalu je prišlo do prepirov med obema skupinama in v zmedi, ki je nastala so puritanci iztrgali vlado i/, J"ok Lorda Baltimore in sprejeli zakon, s katerim se odvzemajo vse svoboščine rimskim katoličanom in članom angleške cerkve. Ali kmalu za tem je Lord Baltimore pridobil nazaj svojo Pokrajino in poslal iz Angleške zakonik, obstoječi iz 16 postav. Najznamenitejša izmed teh je takozvani Toleration Act, ki je stopil v veljavo leta 1649. Ta zakon je določal, da je vsak kristjan svoboden častiti Boga na način, kot mu njegova vest veleva. S tem je bila kolonija Maryland prva kolonija, ki je uvedla versko strpnost. Dne 27. marca, 1513. — Odkritje Floride. Španec Ponce de Leon je odplul iz otoka Por-torico, da najde čudotvorni otok, kjer se baje nahaja "studenec mladosti." Dne 27. marca, 1513 je odkril novo pokrajino — Florida. Bila je onega dne Cvetna nedelja in ves kraj je bil v cvetju. Zato je Ponce de Leon pokrstil novo pokrajino z imenom "Pascua Florida." Florida v španščini po-menja "cvetni." Dne 29. marca, 1638. — Naseljevanje Delaware. Delaware je bil izvirno švedska naselbina. LLeta 1637 je Axel Oxenstier-na, veliki minister kralja Gustava Adolfa, oživel stari načrt svojega pokojnega kralja, da bi se ustanovila švedska za-padno-indijska družba. Za to je poslal Petra Minuit v novi svet, da osvoji in naseli kako pokrajino ob ameriškem obrežju. Minuit je dne 29. marca, 1638 pristal ob obrežje in si izbral za naselitev oni polutok, na katerem danes stoji mesto Wilmington. Zgradil je fort, ki ga je na-zval Christina v čast švedski kraljici-deklici, vso pokrajino pa je nazval Nova Suecia ali Novo Švedsko. Dne 30. marca, 1842. — Dr. Charles T. Jackson iz Bostona je tega dne prvič rabil eter kot anestetik (omotilno sredstvo pri operacijah). Dne 30. marca, 1867. — Tega dne je bila podpisana pogodba med Združenimi državami in Rusijo, po kateri je poslednja država odstopila Alasko za $7,200,000 v zlatu. Bodite zdravi! X-žarki preiskava IZ DOMOVINE. Smrtna kosa. V Dobrini pri Žetalah v rogaškem okraju je umrl dne 9. tega meseca Anton Peklič, posestnik. Pokojnik je bil inteligenten in vzoren kmetovalec. Od leta 1906. je bil član krajnega šolskega sveta, 18 let župan občine Dobrina, nad 25 let pa odbornik. — V Slov. Bistrici jc umrl v starosti 27 let Alojzij Pintar, edini sin trgovca Pintarja. Tragičen slučaj. V neposredni zvezi s požarom v Hrastju pretekli četrtek, se je zgodil v sosednji vasi istega dne tragičen slučaj. V hiši št. 20 v Šmartnem stanuje vdova Frančiška Podboršek, mati dveh otrok, ki hodi na meseca. Mali vodovodi na deželi. Poljedelsko ministrstvo je prejelo iz Nemčije večjo količino materijala za male vodovode. Materijal se bo porabil za napravo vodovodov na deželi v onih krajih, ki jih bo predlagala posebna za to določena komisija. Tiskarna za bankovce v Beogradu. Vprašanje domačega zavoda za tiskanje bankovcev je že dalj časa na dnevnem redu. Kakor poročajo beograjski listi, namerava finančni minister Stojadinovič rešiti to vprašanje na ta način, da se pod državno upravo ustanovi zavod za tiskanje vseh vrst naših novčaoic. V to svrho je poslal v inozemstvo posebno komisijo, ki naj prouči velika tiskarna podjetja ter svoja izkustva uveljavi potem v domovini. V Beogradu jc finančno ministrstvo že nakupilo«svet, na katerem naj se zgradi zavod za tiskanje bankovcev in poštnih znamk, ki naj bi tudi dobavljal državi potrebne tiskovine. Kakor se zatrjuje, bo projektirani zavod odgovarjal vsem modernim zahtevam, češki otroci ob Jadranu. ne slabosti, visokega pritiska krvi, Jetrne neprilike in vse bolezni, ki izvirajo iz slabe krvi. Pri kroničnih, krvnih in kožnih boleznih rabim slavno iznajdeno zdravilo prof. Ehrlicha (606) in (914). Pri zdravljenju sladkorne bolezni rabim novo iznajdeno zdravilo Insulin. Poleg vseh teh modernih zdravljenj, sem opremljen z vsemi električnimi aparati, kakor so "Violični žarki," X-žarki, High Frequency Auto Condensation, diathermy and galvanski električni tok. Ako vas sploh kaj boli, pridite k meni, in dajte, da se odkrito pomenimo. In sicer v vašem lastnem jeziku. Gotovi uspehi po najbolj nizki mogoči ceni. Ženska postrežba. DOCTOR BAILEY, specialist 1104 Prospect Ave. Second Floor, Room 212 ;Ako niste bolni danes, izrežite to in hranite za vašeprijatelje v bodočnosti. — X-žarki vidijo znotraj vašega telesa kakor vidijo oči na zunaj. Tu ni treba nobenega ugibanja. Moje zdravljenje vsakovrstnih akutnih i'n kroničnih bolezni pri ženskah in moških je bilo jako uspešno. Petindvajset let popolnega študija efektov in zdravljenj mi daje zmožnost, da pomagam tisočim moškim in ženskam, ki so že obupali. Kar sem storil za nje, to lahko storim za vas. Dobro zdravje je bogastvo. Ako je vaša bolezen neozdravljiva, tedaj vam to takoj povem. Pridite k meni z zaupanjem in ozdraveli boste v najkrajšem mogočem času. Dobra kri vam daje moč. Pridite v moj urad in dajte, da vam vašo kri popolnoma preiščem, tako da zveste resnico. Jaz privedeni serum direktno v kri, in to deluje točno, zlasti pri zdravljenju obisti, brezkrvnosti, želodca, neuritis, sploš- Preiskava z X-žarki. Uradne ure od 9:30 dop. do 7:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—1. Čehi imajo v Baški na otoku Krku dobro urejeno kopališče za deco. Kakor vsako leto, pride tudi letos več sto čeških otrok v Baško, da se okrepe v morskem kopališču. Štiritedenski boravek v Baški s potnimi stroški vred stane 850 češkoslovaških kron. Nujno potrebno je, da se tudi za slovenske otroke, ki so potrebni morskih kopeli, uredi ob Jadranu potrebno kopališče. Eiektrikacija Ptuja bo kmalu dovršena. Glavni kab-lji so večinoma že položeni. Sedaj so v tiru instalacijska dela v posameznih hišah. Kakor vse kaže, bo težko pričakovana električna razsvetljava začela funkcijonirati že v drugi polovici prihodnjega delo v tovarno za klej. Mlajšega, 2 letnega sinčka Tončka, je puščala vedno pod nadzorstvom 14 letne hčerke Helene. V četrtek pa je Helena, ko je zaznala za ogenj v Hrastju, hitela tjakaj, doma pa otročička, ležečega v zibelki, zaklenila. Tekom popoldneva se je močno zakurjena peč tako razbelila, da se je v sobi zasmodila žimnica. Ko je prišla zvečer nesrečna mati domov in stopila v sobo, ji je udaril v obraz smradljiv dim, v zibelki pa je našla svojega otroka mrtvega, zadušenega od dima. Ncvosadska Zadružna banka ustavila plačila. Nedavno je iz Novega Sada pobegnil direktor Biko delniške družbe Julius Hirschbein, zapu-stivši nad milijon dinarjev dolgov. Pri tvrdki je bila močno angažirana Zadružna banka, ki je vsled tega morala ustaviti plačila in zahtevati prisilno poravnavo. Banka skuša sedaj prodati svoje novo poslopje, ki je baje vredno 15 milijonov dinarjev. Govori se, da namerava kupiti poslopje država za poštno direkcijo. Avtomatična telefonska centrala v Zagrebu. Kakor javljajo zagrebški listi, se bo v smislu sklepa ministrstva pošte in b|;zojava v najkrajšem času instalirala v Zagrebu avtomatična telefonska centrala, ki bo ena najmodernejših in najpopolnejših v državi. Skoro 70 let stara. Pravi, da se počuti mlada. Mrs. S. Wenzel, 362 Kingsley St., Buffalo, N. Y., piše: "Prosim, pošljite mi še eno škatljo vašega Bolgarskega Zeliščnega čaja, ker je najboljša medicina, kar sem jo kdaj imela. Pomaga mi vselej. Tudi moji prijatelji poskušajo to medicino. Jaz sem skoro sedemdeset let stara, in moje prijateljice se čudijo, zakaj tako dobro zgledam in se tako mlado počutim, in vsakomur - kjuuiuvaiije ri Iepe> velike sob6i kopališče, elektrika, gorkota, gorka voda. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (29) Hiša se poceni proda radi odhoda v staro domovino. Lep bu'n-galow, 5 sob. Za gotov denar. Po-izveste pri Martin Mulina, 19108 Cherokee Ave. Nottingham, stop 126. (28) Nariirftftaiie grocerija in mesnica i icipiwut4Jjako dober prostor, iz-. vrstno poslovanje. Se m,ora hitro prodati radi bolezni. Lepa in čista zaloga blaga. Na lahka odplačila. Vprašajte na 3619 E. 78th St. blizu Union Ave. (28) Mpeni^a naprodaj v jako dobrem MC;>HH,akraju Vprašajte pri Aug. Kaušek, 1028 E. 63rd St. vogal S't. Clair Ave. in 63. cesta. (28) PAluKltvn za front sobo se proda. l unsatvu Samo dva nieseca rab. ljeno. Proda sc radi selitve v drugi kraj. Vprašajte na 1023 E. 61st St. zgorej. (28) --.—i-,_ jako čedna, se odda enemu ouua, fan(u_ u0(3 E 03rd Street) zgorej. (28) Kje je "Yace" (Ignac?) Vrk ali Virk, ki je stanoval nekje na 60. cesti? Lansko leto septembra je bil priča pri neki nezgodi s cestno karo. Oglasi se v uradu tega lista.__(29) Dva inta sem Primoran prodati na iVUl West ParkU) nasproti nove slovenske cerkve. Hitremu kupcu pod ceno. Vprašajte na 14707 Hale Ave. Collinwood. (29) ISK0V1NE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Naznanilo. Dr. Baron Vega je sklenilo na mesečni seji, da bo za mesece februar, marc in april prosta vstopnina. Tu imate priliko stopiti v društvo, moški kot ženske. Za 60c. mesečnine dobite S5 na teden podpore, za $1.00 se dobi S7 in za $2.00 pa $14. Usmrtnina znaša $150.00. August F. Svetek, tajnijc, 15222 Saranac Rd. (Mon. Fri. 50) Jaz MARY šTALCiT CLEVELAND, O. Naznanilo. Naznanjam članicam društva Danica, št. 11. S. D. Z., da smo podaljšali čaš kampanje za dva nieseca. Sestre, agitirajte za nove članice. Vsaka naj pripelje vsaj eno novo članico. Vsestransko se'vam nudi leu prilika pristopiti -v dobro društvo, zdravniška preiskava in pristopnina jc prosta. Sestre, na delo, da bo močnejše društvo. Tajnjca. Preklic. Spodaj podpisani Andrej Valenčic tem potoni izjavljam, da nj nikdar bil moj namen kaj žaljivega govoriti proti Tomaž Želetu, in ako sem kaj izrekel, bil" je to izrečeno ne namenoma in isti žaljivi izrazi niso resnični. Jaz njega poznani kot poštenega človeka. Andrej Valenčič. PrthiŠtvft naprodaj, 6 komadov za l Viiiol/V U oHednico, jako poceni. Naslov: 15242 Lake Shore Boulevard, Tel. Eddy 4419-M. (29) Soba se odda za enega fanta ali dva. Poseben vhod, gorkota. Pozve sc 'na 1257 E. 60th St. (28) Fa Fit IP sc vzamei° na stanovanje l ainjc jn |,rano. Naslov se pozve v uradu tega lista. (29) [Maohh>o jako dobro upeljana, jc IHCBIlK/a, naprodaj poceni. Vzrok prodaic bolezen. Oglasite se na 67U4 St. Clair Ave. (28) Hiše naprodaj. Dve hiši na enem lotu, cena $8500, takoj $1000, drugo na zelo lahke pogoje. Rent 'na mesec $110. Hiša za dve družini, t) sob, cena $5400, takoj $1500. Hiša llLsob, n a66. cesti, cena $8200, takoj $2000. Imam še več hiš naprodaj, tu ali v Collinwoodu. Pridite k Pikš & Sterle, 1176 E. 71st St. ali na 0711 Edna Ave. Penn 095-J. (28) sem rabila Wahči-čevo Alperttinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse izgubila, ako ne bi rabila VVahčičeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase, zakar sc g. Wahčiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa, bradavice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St. (blizu Wade parka) CLEVELAND, O. NAZNANILO IN ZAHVALA. V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem našim številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt ugrabila našega nadvse ljubljenega soproga in očeta Frank Preveč Po dolgi in mučni, skoro leto in pol trajajoči bolezni je umrl dne 5. februarja, 1925. v starosti 68 let. Doma je bil iz Loža na Notranjskem. V Ameriki je bival 26 let. Pokojni jc bil član društva "Slovenija". Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo sledečem darovalcem krasnih vencev: družinam L. Turk, Fr. Kovačič, J. Ulle, družini Smrekar, A. Smole in društvu Slovenija. Posebno se zahvaljujemo tudi družinam za vožnjo avtomobilov brezplačno — F. Ažman, R. Maver, A. Smole in družini Smrekar. Lepa hvala pogrebniku Josipu Želetu za dobro urejen pogreb. še enkrat se srčno zahvaljujemo vsem, ki so ga tolažili v bolezni in ki so ga v tako obilnem številu obiskali ob mrtvaškem odru ter ga spremili k večnemu počitku. Odšel si od nas, toda Tvoj spomin bo ostal vedno med nami in nikoli ne bcš pozabljen! Žalujoči ostali: ANA PREVEČ, soproga, FRANK in JOHN, sinova. FANNY, omožena Hočevar, JENNIE, cmožena Gorenčič, MARY omožena Debevee, TILIE, omožena "Sweeney, ličere. Cleveland, Ohio, dne 5. marca, 1925. A. Grdina Trgovina s pohištvom in Pogrebni Zavod. 6017-19 St. Clair Ave., 1053 E. 62. St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Telefonska služba dan in noč: Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849. © Frank J&akrajiek Slo-VensKj VogrebniK. 1105 Forlutojd "Road 'Randolph 4-985 <§>r POZOR! Pi f»Ča za grozdje z mlinom vred se cao proda. En ton preša. 1245 551 h St. (30) Stanovanje, *£ffw ne naprave, se da v najem. 1209 E. 176th St. (30) Cleveland Local, št. 51. American Federation of Railroad Workers, ima sejo vsak drui in Četrti petek v mesecu v Dunlavies dvorani, vogal St. Clair in E. 72nd St. Cleveland, Ohio. (35) NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 61st St S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar Je trebs v n&jboljil lekarni. Naznanilo. SE JE ČAS, da m odločite, d« kupite hišo, za katero ie že dolgo pripravljate. Ako pridete k 'aam, vam po-kaiemo posestvo, kakor ga vi telite, in t našim poslovanjem boste popolnem« zadovoljni. A. P. LUČIČ, Heal Estate, 1174 Addiaon Rd. nil .............jI III——........II lin....... Pravi Hluc Diamond premog $8.75 tona malo pepela, gori kakor Pocahontas. Pocahontas Lump $10.50 ton. Dober lump premog $0.75 in $8.00. Vsakovrsten koks. Najstarejši prodajalci premoga v Clevelandu. THE YATES GOAL CO, 1261 Marquette St. Randolph 280 Main SOI Vsem cenjenim slovenskim in hrvatskim društvom iz Collinwooda in Clevelandu naznanjam, da kadar prirejate izlete ali piknike, se vam nudi krasna prilika za najemnino dvorane Slovenskega Društvenega Doma v Euclid, Ohio. Vprašajte pri Dragotin Massokatto ' 618 E. 200tn ST. Telephone Kcnmore U36 K. i> C- ZGODOVINSKA POVEST. SPISA 1.: Jaklič. H w ^ UM rn & M isr^ P"* I i ij ..... ..... . - "Cesar naj se sam vojskuje s Francozi," so si mislili mladeniči. "In obrst naj postavi svojega psa pod mero, denar naj pa obdrži." Le malokdo se je javil. Bili so le lahkomiselni mladeniči, katere je premamila bleščeča uniforma ali ki so vedeli, da jih graščina gotovo z doma potisne, pa taki, ki so imeli Hudodelstvo na vesti in so se z begom k vojaštvu odtegnili sodbi; jeznoriti pobalini, ki so živeli v sporu z domačimi in so se polakomnili ponuja-nega denarja, da so lažje pi-jančevali. Ko se je po zadnji maši ob enajstih izpraznila še cerkev, v kateri so se že od ranega jutra brale svete maše in so pobožni sejmarji od blizu in daleč napolnjevali prostorno cerkev, je bilo na semnju najbolj živahno. Sklepali so kupčije pri vseh štantih. Prodajalci so hvalili blago, kupci pritiskali ceno. Kdor je bil že nakupil, je pa še hodil po semnju, iščoč znancev in prijateljev, da bi šli v gostilno. V istem času pa nastane v spodnjem koncu trga velik vrišč in krik, jokanje in vpitje. Naenkrat je nastala velika gneča na cesti, po kateri so štirje biriči pehali pred seboj žensko, ki je jokala na ves glas, vila roke in prosila: "Pustite me, jaz nisem ničesar naredila. Nikoli nisem bila na Kleku!" Vrgla se je na tla in se ni hotela premakniti: "Usmilite se me, ljudje božji! Mojih otrok se usmilite! Kje je moj mož?" Biriči pa niso smeli imeti usmiljenega srca. Suvali so jo, da je vstala, in jo pehali pred seboj, dokler se ni zopet vrgla na tla. "Ne grem, pa ne grem. Pustite me! Usmilite se me! Jezus, Marija! Moji otroci! Kaj sem pa naredila?" Biriči so imeli dosti dela, da so jo pregnali zopet nekaj dalje. "Kaj pa je naredila Reva!" so ljudje sočutno vpraševali in jo pomilovali. "Boste že videli," so odgovarjali biriči. "Ni tako nedolžna, kakor se dela." V tropu, ki se je motal in prerival za eskorto, so posamezniki dvigali pesti in slišali so se glasovi: "Vidite jo! Še eno so prijeli! Točo je delala. Ti hudičeva baba, ti!" Vmes so se pa razlegali jokajoči otroški klili: "Mati! Mati! Naša mati! Izpustite jih! Oče, pomagajte! Oče!" Sejmarji so se umikali na obe strani in radovedno zrli, sočutno vpraševali: "Kaj pa je naredila?" "Coprnica je!" "Izpustite revo! Kaj pa mere baba narediti!" so se oglašali posamezniki. "Kaj? Izpustiti jo? To, ki točo dela?" so odgovarjali iz krdela in prigovarjali: "Hitro jo zaprite, dokler ne dobi pomoči! Le v kejho! Pa na grmado!" Ženska se je zopet vrgla na tla, jokala in vpila: "Ne gt^m, pa ne grem! Pustite me!" Biriči so si zastonj prizadevali jo vzdigniti in spraviti naprej. "Kar primimo jo in nesi-mo," je zavpil močan dedec iz krdela in se pognal k biri-čem. "Sam jo nesem, ako ni drugače." Ženska je kričala in otepa- la z rokami, ko so jo prijemali, a vse zaman. Bilo je preveč rok, ki so posegle po njej. Tedaj pa z vsemi močmi zavpije: "Pomagajte! Pomagajte! Gregor! Gregor! Reši me, Gregor!" Ljudem se je ženska pač smilila in pomagali bi ji bili, jako bi ne bila coprnica, ki je Is hudičem v zvezi. Tam "Pod jablano" so imeli robo lončarji iz Nemške vasi. Med njimi je bil Krznič Iz dvema dečkoma, ki sta pomagala očetu razpostavljati M ago in sta pazila na ženske, ko so prebirale posodo. Kupca je bilo dosti. Zlasti Kra-jinčanke iz Strug in tam čez so poznale Krzniča, ki je to-voril z lonci po onih krajih, in pritiskale okrog njega. "Ni Vas nič več k nam! Kaj smo se Vam zamerili," so ga ogovarjale ženske. "Bali-te skoraj!" Krznič se je šalil z znankami. Obetal jim je, da pride tudi tja s piskri, ko bo dovolj velike napravil, zakaj v Krajini imajo velike peči in so velike ženske, pa morajo biti tudi piskri veliki. Tedaj mu je priletel na ušesa obupni glas žene, da se je kar zganil. "Jezus! Moja ženska! Kaj ji je?" je jeknil prestrašen, i se ozrl na cesto, in ko jo je ugledal, izpustil skledo in j skočil v gnečo na cesti. Kar metal je na desno in levo ljudi. ki so mu bili na poti. "Kaj pa hočete moji ženski?" je zavpil in položil roko na ramo bližnjemu biriču. "Ali je ne izpustite takoj?" "Ljubi moj mož! Reši me!" je zajokala žena otroci so pa i zagnali krik: "Oče! oče! loče!" Birič mu je nastavil bodalo in rekel: "Še tebe zvežemo in odpeljemo!" Ko se je Gregor pognal, da bi dosegel ženo in jo rešil, je poseglo polno rok, biriških in drugih, da so preprečili njegovo namero. Gregor se jih ni mogel otresti. Obupno je vzklik-kal: "Lucija, beži! Kar ugrizni ga! Kaj pa je naredila?" Tedaj se je pa gov sosed Kovač: laš nevednega ? hodila!" | "Moja baba? Nikoli! Nikoli! Izpustite jo! Nedol-jžna je!" Silil je za njo, pa ni 1 mogel naprej, ker so ga krepko držali. Nekateri so se zakrohotali lin drugi se /e oglasil: "Tako je nedolžna, kakor vsaka ta-| kal" "Krvavi rihtar bo resnico I dognal!" je vpil Kovač. "Sedaj vem, zakaj mi je lani krava poginila." "Kaj ni bila branjak požrla?" ga je zavrnil Gregor razdražen. "Za vrtmi tudi ni nič rastjo, koder je tvoja baba hodila," se je oglasil drugi. "Sedaj je vse očitno!" "Prav ta prava je! Coprnica!" so vpili drugi. "Na gr-Imadi naj se scvre, hudičeva dekla! Le hitro na rihto ž i»» njo! "Ljudje božji! To ni res! Zmotili ste se! Izpustite jo! Moja žena je! Svojo dušo zastavim, da ni coprnica. Nikoli ni bila na Kleku. Lucija! Lucija! Lucija! Reši se!" je vpil Gregor brezupen, ko je spoznal, česa so obdolžili njegovo ženo, in izprevidel, v ko- oglasil nje-"Kaj se de-Na Klek je liki nevarnosti je njeno življenje. "Otroci, pomagajte materi!" Sam je napenjal vse moči, da bi se otresel ljudi, ki so ga zadrževali, da ni mogel planiti k ženi med biriče. Ti so pa ria pol nesli, na pol vlekli njegovo ženo, ki je vpila in klicala na pomaganje, jokala in tarnala, trgala in grizla, kogar je mogla. Tako so prišli na trg, do sramotnega kamna, ki je stal pred gradom. Tedaj je prev-pil nekdo vso množico: "Na kamen ž njo!" "Alo, na kamen! Vsi naj jo vidijo!" so mu pritrdili drugi in biriči so jo postavili na kamen, na katerega so sicer postavljali le tatove in vlačugarje. "Pa naj jo vidijo!" Tako so jo brez obsodbe postavili na sramotni kamen. In ko se je zgrudila,'so jo zopet postavili in držali z rokami, da so jo videli sejmarji. "Lejte jo! Lejte coprnico!" Lucija si je z rokami zakrila obraz. In ko so ji surove-ži roke trgali z obraza, je nagnila predse glavo, in ker ni imela več rute na glavi, so se ji usuli razpleteni lasje čez obraz. "Pokažite, kje je zazname-novana! Razgalite jo!" so vpili vse vprek. Lucija se je upirala novim napadom, grizla in suvala one, ki so hoteli potegniti obleko ž nje. "Gregor! Gregor! Pomagaj!" je ponavljala venomer. "Človek krščanski, reši me! Pomagajte, ljudje božji!" Mož ni mogel do nje. Sto rok se je stegnilo po njem, ko se je pognal proti nji. Živa stena se je pomikala pred njim, ki je ni mogel podreti. Znoj mu je tekel po obrazu, moči so pojemale. "Žena . . . coprnica ... ječa .. . tezalnica . . . rablji . ." Otroci so jokali in klicali očeta in mater. Vse to mu je živo pred oči, stiskalo mu srce in ga sililo: "Reši jo! Reši jo!" Gregor se je .zopet pognal, da je podrl nekaj ljudi in jih celo vrsto pustil za seboj, pa je padel in kopica ljudi se je navalila nanj. Obupni klici ženini so ga spravili zopet kvišku. A vse zastonj! Na "kamnu" so jo držali, a on ni mogel do nje. Klicala ga je na pomoč, a pomagati ji ni mogel. "Usmilite se je, saj ste ljudje!" Ozrl se je poln obupa po ljudeh, ki so ga zrli brezsrčno in topo. • "Pusti babo, boš pa drugo dobil!" mu je rekel nekdo in sto se jih je odurno zasmeja-lo. "Otrok se usmilite!" "Za njo naj jih pomečejo v ogenj. Zatre naj se coprni-ški zarod!" Ko vse prošnje niso nič izdale, je Gregor začel klicati pekel na pomoč. Odpre naj se in požre vse, ki so brez srca. A takoj potem je obrnil oči v nebo in obupno klical: "Jezus! Križani! Usmili se me! Reši jo! Ti jo reši! Ti veš, da ni coprnica! Reši jo, reši!" Na trgu je prenehalo sleherno barantanje. Sejmarji so pritiskali od vseh strani na trg, da bi videli, kaj se godi. Prodajalci so pustili štante in prišli bliže, okna v hišah so se odpirala, iz gostiln so prihajali radovedneži. Gledalcev je bilo glava pri glavi. Množica je valovila sem in tja kakor morje. Obupni klici moža in žene so tonili v kričanju in krohotanju zbes-nelih preganjalcev. Tuji sejmarji so mislili, da so zalotili tatove, ki so zrni-kali sejmarjem mošnjičke in odpirali pasove. Ženskam se je smilila žena na kamnu, vsa razmršena in obupana, v pesteh trdosrčnih, sirovih biričev. "Reva! Kaj pa je naredila? Pustite jo, saj ima dušo! Psi!" Na pragu svoje hiše pride pogledat gostilničar Miklovc, čigar hiša z gostilno je bila najbližja kraju., kjer se je godil ta prizor. Bil je sosed tedaj vsemogočnega gradu. Gostje so pustili pijačo in tiščali glave v malih oknih ali pa šli past radovednost pred hišo. Tedaj je stopil ,za njimi, da bi videl, kaj se godi. Ženske na kamnu ni mogel spoznati, pač pa je spoznal po glasu lončarja Gregorja. "Kaj pa je ta naredil," je vprašal osupel; "ali je tat?" Nato je posluhnil. In ko je razločil posamezne vzklike iz množice in celo spoznal po glasu one, ki so vzklikali, je srdit zavpil: "Sramota! Na semanji dan vlačite v ječo nedolžne ženske. Pred vsem svetom odkrivate našo zaslepelost!" Mož je bil iznenaden. Bil je že večkrat priča, kako so prignali mimo vogala njegove hiše biriči ženskoč ki je bila obdolžena copranja, in jo vlekli v grad. In za njimi je drevila besneča drhal, kličo-ča: "Smrt coprnici! Na grmado ž njo!" Tudi je videl, kako so ljudje sami prignali in privlekli nesrečno žrtev v grad, kjer jo je čakala tezalnica in obsodba. Ko je pa zapazil nesrečni-co, ki še ni bila obsojena, na kamnu, se je pognal med ljudi, ter se s silo in prošnjami preril do besneče množice, ki se ie prerivala okrog kamna. "Ali je to pravica? Ta še ni bila sojena, pa ste jo postavili na kamen," je zavpil na vso moč, da je prevpil hrum in šum. Za hip je divjanje ponehalo in biriči so se osupli ozrli vanj. Ko je nesrečnica na kamnu zaslišala znani glas in uzrla Miklovca, je stegnila roke proti njemu in proseče zaklicala : "Oče Miklovi! Rešite me! Rešite me!" "Ne delate po postavi!" je zagrozil Miklovc biričem. "Kdo vam jo je ukazal postaviti na kamen? Kdaj je bila obsojena?" Biriči so se spogledali in njihov poveljnik ga je zavrnil: "Cesarski sodnik je ukazal jo prijeti!" "Pa ne postaviti na kamen!" ga je prekinil jezno Miklovc. Roke biričev so omahnile. "Mi smo jo obsodili! Coprnica je!" so vpili okrog njega ljudje. "Sodba je taka, da pride vsaka na grmado, ki je coprnica!" je zavpil Kovač, ki se je bil preril do kamna, in na-daljeval: "In njen prah naj se razprši na vse vetrove. Meni naj jo dado na nakovalo!" Množica je začela tuliti, kar je dalo Kovaču pogum, da je vpil: "Tudi tisti naj bodo obsojeni, ki zagovarjajo in pomagajo coprnicam. V zvezi so z nijrni! Coprniki so! Tudi tebe bi bilo treba prijeti!" Miklovc je spoznal nevarnost, vendar je še dejal biričem : "Zatožil vas bom, da delate proti postavi! Peljite jo tja, kamor je ukazano!" Te besede so streznile biriče, da so jo potegnili s kamna. Miklovc pa je dejal Kovaču: "Norec! Ti bi lastno mater na grmado spravil." "Sodba mora biti za vse enaka!" ga je zavrnil Kovač. "Pa tudi tebi ne odide!" Miklovc se je razburjen obrnil in vrnil skozi gnečo v hišo, a za njim so žugali in grozili: "Coprnik! S hudičem si v zvezi! Tega primite!" Biriči so vlekli Krzničevko j v grad. Zastonj se je upirala, zastonj klicala na pomaganje; nikjer ni bilo usmiljenega srca, nikjer pomoči. Množica se je razmikala. Privlekli so jo do grajskega mostu in ker ni bilo nobene gneče več in so imeli biriči dovolj prostora, so jo dvignili in ročno nesli čez most. Jetnišničar je odprl vrata. Biriči so pahnili Lucijo Kr-zničevo k drugim nesrečnim žrtvam, ki so že v strahu in obupu čakale sodbe. Tudi Gregor je hotel za njo, toda na mostu so ga ustavili biriči. "Ženo mi dajte nazaj! Vrnite mater otrokom!" je vikal in prosil; a otroci so jokali in klicali: '.'O, mati, mati! Kje so naša mati!" A biriči so bili možje postave, mrki in neizprosni ljudje. Ko ni Gregor opravil ničesar s silo, je padel pred biriče na kolena, povzdignil roke in prosil: "Oh, usmilite se me! Dajte mi ženo nazaj, dajte nam mater! Kakor Boga vas prosimo! Pustite me k ženi! Zaprite me ž njo v ječo! Slišite! V ječo me vržite! .Pred , gospoda rihtarja me peljite, da mu povem, da je moja žena, moja Lucija, mati teh otročičev, nedolžna. Slišite! Nedolžna je!" Toda biriči so bili gluhi in trdi. Samo birič s priimkom Šamut, je obrnil oči proč, pogledal na Bistrico in potem gori v grajska okna, kakor bi od tam pričakoval kakšnega I ukaza. Pa se ni nič ganilo. Tedaj je zazvonilo poldne. Najprej v zvoniku sv. Štefana, potem je zapel zvon pri cerkvi sv. Rožnega venca in i na to se je oglasil še v grajski kapelici s svojim drobnim bim, bim, bim . . . Sejmišče se je nekoliko pomirilo. Moški so se odkrili in v gručah se je molilo angelovo češčenje. Posebno glasno je "naprej molil Kovač in ko je nehal in želel somolilcem * srečno popoldne, je pogledal še enkrat Gregorja pred vrati in dejal: (Dalje prihodnjič) tir SLOVENSKI DQM 15810 Holmes Ave., Cleveland, O. Redne direktorske seje se vršijo vsak drugi in četrti torek v mesecu, ob 7. uri zvečer. Redne delniške seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani. EDDY 8337 FRANK J. LAUSCHE, ========================== od-VminiK L Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 5530 $^:mmm:m;mmmumrotmmmmtmmnmim«n:m:««mtmtt:mmmmf' Velika tioč — praznik pirtthov i n "že g na" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji najlažje daste duška, ako jim naznanite da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo Vaše darilo imelo zaželjen učinek, obrnite se PRAVOČASNO na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiijatve izvršimo po znano zmernih cenah. FRARK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t St. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. Vso našo ogromno zalogo, vredno do &,QQ0 moramo sedaj razprodati po najnižji cena. Manufakturno blago in vse potrebščine za moške se prodaja sedaj po najnižjih cenah. 79c 59c 7c 19c Moško zimsko spodnje perilo ...... Moški union suits, teški .. Moške hlače, vredne S2.00, sedaj Moške overalls Moške praznične srajce Moške delavske srajce Moške nogavice Ženske hišne obleke Ženske vests.....-...... Ženske lisle nogavice .............- -..... Ženske svilene nogavice, vredhe §1.00 do $2.50, sedaj po . :;1 ... Otročje blue serge, cena S5.98, sedaj po Otročje pralne obleke po 79c in Otročje nogavice Md Otročje Union Suits po Suknje za dečke po polovični ceni. Deške nogavice po Deški Union suits po Deške bluze, redna cena si.25, sedaj po Flanel, sedaj jard samo 59 29c ______98c $1.49 i) St-in več in več in več 79c in več in več in 79c S2.29 naprej in več 59c 19c 79c 79e 16c 11