i ■ « « » mniiHinviiii Posamezne številke j Ka» vaiine Din —'50, ob ne> l'—, UItp:iNI.>T,G a« tiauaia v ,Vitri-uoru. Jurčičem ol. 4, J. uucj-s-rop j«. ielMjon uitocurb. št. 276. IjRKaVA se u.ih.ja v Jurčičevi ulici .št. i, pritličja desnu. ide« ojj št. 24. Sll3 po^močekoviii račun štev. 11.78 4.. Mu naročila ore/v denarja *« na jsirn, — Rokopisi s« ne vračajo. Leto: lil. Maribor, nedelja 23. fuSija 1922. Številka: 164. Tržaško pismo. Trst, 20. julija. l esar smo se bali, se jo zgodilo — Razdor med našo doslej enotno narodno Pouti&no organizacijo, je dovršen. Po-uticnoga društva »Edinost«, ki jo Združevalo pod svojim okriljem vse 11 gosi oven e v Julijski Krajini, od O-Ipatije do Predela, ni več. Mesto njega imamo danes tri samostojna politična 'ustva, eno za Goriško, drugo za Trst J51" .tretj© za Istro. Klerikalno seme Goriških ^ »novostrujarjev« je obrodilo ®a^«ije, ki bi združevala v sebi vse 'otilGerikaln0 kroge, ki se ne stri-riJi-° 8 se3«n.io skupno klerikalno go-SiV® organizacijo. Tako se zdi. da po-iUjfZ11 bi- julij, dan, ko se jo na Opči-tič ^tanovilo posebno goriško poli-L*° društvo »Edinost«, začetek raz-, a v vrstah Goričanov samih. Ena-Ijn?? bdri. Dne 10. t. m. so jo vršil v c-'hni^ občni zbor istrskega pododbo-bop 3S !?v lani pavšalno naprtili nam J Slovencem. Začela se je proti našim' | ljudem na Kobariškem prava aločin-> ska gonja, katera je zalite vala obilo Fašistovska strahovlada v Italiji. Fašisti hočejo onemogočiti sporazum z Jugosia- < ^ev našim ljudstvom« .. j h asmi so napravili »kazensko ekspe- . . ' I ličijo« v Ibobarid, razdejali spomenik Rim, 21. jul. Glavni odbor fašistov- delati, ker bo sicer fašistovska armada; našega skladatelja Volariča, pobili in ske stranke je sklenil, da se bo stranka 30.000 mož zasedla mesto in delavstvo upria ratifikaciji sporazuma z Jugosiavi- prisila k delu- Mussolini obenem odreja ker ogrčža državne finančne interese, o- mobilizacijo vse fašistovske armade. — škoduje italijansko narodno ozemlje in Ljudstvo beži iz strahu, vlaki so polni beguncev. V mestu pričakujejo jutri krvavih bojev. Oblasti so brez moči. Rim, 22. jul. (Izv.),Generalna stavka v Milanu je končana. spreminja ranallsko pogodbo, Milan, 21. jul- Posebna izdaja fa-šistovskega glasila objavlja proglas Mussolinija, da mora delavstvo jutri začeti Po nemirih na zapadnem Ogrskem. B u d i m p e š t a, 22. julija. (Izv.) Na da se zadeva, ki bi lahko povzročila današnji seji narodne skupščine je pred resne nemire, bliža svojemu koncu in so prehodom na dnevni red podal zunanji vsi, ki so kršili madžarski zakon, oddani minister grof Banfv sledečo izjavo: Pred sodišču. Poročila o tem gibanju so bila par dnevi je sprejela vlada poročilo, da zelo pretirana. V poštev prihajajoče sku-se opaža na zapadni meji sumljivo gi- pine so bile v svojem skupnem številu banje- Iz nekaterih krajev so prispela .po- le neznatne in tudi oni, ki so zbežali na ročila, da se zbirajo prostovoljci, ki kora- avstrijska tla, so že v rokah naših oblasti., kajo pod različnimi izgovori na zapadno V imenu vlade pa izjavljam, da bo vsa- ’ bami. se ie moralo naše ljudstvo sesta mejo. Vlada je naročila policiji, da zadevo kdo, proti kateremu zamoremo dvigniti I>Ted spomenikom na Krnu ter ga na ranili nekaj naših ljudi, ene pretepli in. pregnali, drugim pa požgali hiše. Vsi klici po zaščiti s strani orožništva, so ostali brez pravega uspeha; fašisti so nemoteno izvrševali dalje svoja divjaštva. Da preprečijo nodaljno divjanje fašistov po naših vaseh na Kobariš-škean. Sklenili so, da se mora v nedeljo dne 16. t. m. vršiti na Krnu in v Kobaridu pri vzpostavi spomenika slavnost, na kateri bodo morali naši ljudje javno obžalovati zločin, čeprav, ga niso izvršili. V nedeljo se je sedaj res vršila ta »slavnost« in seveda, kakor vedno pod patropanco fašistov, ki so prispeli v Kobarid in na Km iz Be-nečanskega, Gorice, Trsta in celo iz Reke. Pod divjaškim terorjem fašistov, oboroženih z noži, samokresi in bom- pojasni. Danes pa že lahko ugotavljam, zakonito obtožbo, stavljen pred sodišče. 23. Julij*. Svoje bivanje do te^a dne PRED URADNIŠKO STAVKO NA TRENTINSKEM. Rim, 2!. julija. (Izvirno.) »Epoccs* poroča iz Trenta: Med državnim urad-nižtvom vlada radi postopanja pri izenačenju uradništva med novimi in starimi provinci jami kraljevine Italije veliko nezadovoljstvo. Uradništve še pripravlja na stavko. NA IRSKEM SE VEDNO BOJI. slovesen način nanovo odkriti ter zaobljubiti, da ga bo odslej dalje čuvalo ter prevzelo vso odgovornost, da se mu nikoli več ne zgodi nič žalega. Pii hoče porabiti za izmenjavo misli z raz- j »slavnosti« v Kobaridu so morali raznimi državniki obesiti Slovenci brez razlike italijam- s ske zastave, peti z njimi laške himner BOllZA, ; blagoslavljati italijansko zastavo ter Zagreb, 22. julija. (Izvirno.> Pariz 70'—, Curih 16'—, London 397*—, Berlin 16Va, Dunaj 23V4, Praga 176*—, ItalHa 397’—, dolarji 70’—, Budimpešto Curib, 22. julija. (Izvirno.) Pariz 23'28 ~ ' ------ Dublin, 21. julija. (Reuter.) Cete 44’-—, London 23'28. Zagreb 'l52Vu svobodne države so se polastile po Berlin 104l/a, Praga 11*30, Dunaj 0'01s/4-aaljsem obstreljevanju mesta Limerick. žig. krone 0-02, Italija 24'45, Newyorlc iregularne čete *p nmiirflio nrnti iiio-n f»9i2V.. RiirUrmi*?*!! n-591/ Bukarešta Regularne čete se umikajo proti jugu. 522%. Budimpešta ’0'32V3, RUSOM SE NE MUDI IZ HAAGA. 3'40, VsrSava °‘09’ ^aaK>.2I. julija. (Havas.) Ruska delegacija je odgodila odpotovanje na jo poljubljati in zaklinjati udanost in pokorščino Italiji. Srca so krvavela našemu ubogemu ljudstvu pri ten# strašnem ponižanju, toda moralo ga jo pretrpeti, kajti ako bi sc bilo uprlo, bi bilo postalo žrtev razdivjanega fašizma iu od Kobarida in okoliških vasi Ih bili ostali le žalostni ku:pi pepela A vse to se jo vršilo ob asistenci — o-rožništva. To ponižanje, ki so ga tirjalši Italijani od našega naroda, je bilo težko, najtežje izmed vseh dosedanjih, toda tolaži nas, da ni ostalo in ne l>o ostalo brez Škode za Italijane. Oni kt «o se morali do zemlje ponižati pred »iAiiUitv ___________ Maribor,',ZJ. julija inza- .-■ . M»I m 1M — ■ n i Tli Iif IH im* -*a*77m*-rm*^niv*?rw'1* u*. . r.a.'l..-CI V A-.., 1*^ i Hilwi,wuiiiwWi,m :iw,—.ir—. .m kompromisna lista in na njen tudi ne* kaj komunistov. Kmetje so se odločno 8£ran S._________ Italijanskim zločinstvom, so v sren prisegli maščevanje za ta dan in ako ga ne bodo izvršili oni, izvršili ga bodo njihovi potomci, ker trdno smo prepričani v zmago pravice nad krivico jin nasiljem. :./iS. G. Italijanska vladna kriza Dnevni red, ki je bil dosedaj fatalen za vsako vlado v Italiji, dnevni red, ki poziva vlado na strogo izvršitev zakonov, je izpodrinil stolec tudi ‘Factovemu kabinetu. Zaupnica vladi m je z 288 proti 103 glasovom izpreme-nilg. v nezaupnico. Za kabinet so glasovali edino nacijonalisti in demokrati. Povod za glasovanje pa so dali spopadi v Cremond in splošno oživljeno rfašistovsko divjanje v Italiji. V Cre-moni so fašisti razgnali socialistično 'zastopstvo mesta, vdrli v prefekturo, ■iv hišo socialističnega poslanca Migli-jola, zmetali pohištvo in spise na cesto fter jih zažgali, od vlade pa so zahteva- li, naj dodeli v Cremono sok vestna, ki ga je srvojčas odpoklicala oziroma premestila. V resnici je vzbujal socialistični mostni zastop v Cremoni s svo-;jim gospodarstvom in novimi dokladami med prebivalstvom ogorčenje, ki je dalo povod za nemire in napade. Prišlo je do demisije, Nazadnje so vdrli v Cremono celi oddelki fašistov in se tam utaborili, pred njimi pa so bežali i socialistični voditelji s svojimi družinami na vse strani. Vlada pa je imela še to »smolo,« da so karabinerji na po-lihodu v Cremono ubili enega fašista. •Vsi ti dogodki so povzročili v zbornici dolgovezne razprave. Vlada je izdala odlok, da morajo fašisti izprazniti Cremono, kar pa se je zgodilo šele pod pritiskom mitraljez, kakor se fašistovski poslanec Mussolini sam hvali. Tako je Cremona porušila že samo ob sebi slabo steblo Factovega kabineta, te predno je v Genovi cvetoči, v Londonu razvijajoči se sad dogorel. Sioer pa je po Bonomijevi krizi le še provizomi Factov kabinet že itak bil obsojen na smrt. Že spomladi se je računalo, da bo preživel le še 'Genovsko konferenco, nakar bo de Pačita zamenjal Schanzer ali kdo di-ugi. Giolitti radi vete ljudske stranko ne pride več v poštev. To nesigurmost političnih razmer v Italiji je posvedočila že sama strankarska povojna konstelacija v parlamentu, ki jo je hotel Giolitti popraviti z novimi volitvami Toda te volitve so rodile dve močni in organizirani skupini, s katerima se italijanski nacijo-nalni elementi, ki zastopajo tradicije stare Italije, pa tudi demokrati niso mogli spoprijazniti. Ti dve skupini tvorijo socialisti, ki majo 122 mandatov in klerikalci (ljudska stranka) s 106 mandati. Ostale stranke imajo po največ 40 mandatov. Teh’ pa je vse polno; zbirajo se krog znamenitejših oseb, a ravno zato ne morejo jamčiti za podlago močne vlade, ki bi mogla izvesti odločno notranjo politiko. Po volitvah so se nekatere meščanske stranke grupirale v demokratsko skupino, druge pa so se ori jentirale socialistično, oziroma, so si zavarovale proste roke. Nitti se je s svojo skupino formalno ponudil socialistom, klerikalci pa so čakali na ponudbo socialistov, med tem ko so liberalci premišljevali, kako bi se uprli socialistični koaliciji, ali z Nittijevci, ali s klerikalci, ali pa z obema. Socialisti so se vedno bolj oddaljevali od taktike pasivnosti in se pripravljajo za vstop v vlado in v aktivno politično delo. Že ob priliki volitve parlamentarne komisije, ki se vrši vsako leto na koncu računskega leta, to je 30. junija, je imela vlada težko borbo. Nitti je hotel izpodriniti vladne kandidate ter v-riniti svoje, sebi pa pridobiti mesto predsednika komisije za zunanje zadeve. Toda to se mu ni posrečilo. Izvoljen je bil sicer v komisijo za zunanje zadeve, a ž njim tudi Giolitti, Sa-landra in Orlando, ki je bil izvoljen za predsednika. Tokrat pa je ogromna večina premagala vlado. Ali so temu res vzrok dogodki v Cremoni'? Da. Notranje življenje Italije je polno kriz, a državljanska vojna traja v Italiji sedaj že tretje leto, enkrat hujše, drugič zopet slabše. Fašistov sko-nacijonal jetična struja dominira v notranji in zunanji politiki. Klerikalci in socialisti smatrajo, da je sedaj prišel pravi trenotek, da prevzamejo vladno krmilo v svoje roke. Pa če se jim to tudi posreči, se bodo li fašisti in ostali elmenti spoprijaznili z režimom tako koalicije1? Bo li to doprineslo Italiji toii potrebni mir? Veliko so pripomoli k padcu Factovega kabinete tudi neuspehi v zunanji politiki. Mnogo upanja je stavila Italija v genov, konferenco; kakor druge države, ječi tudi Italija pod težkim bremenom povojno draginje in slabe valute. Najpozitivnejši rezultat — itali-jansko-rusika pogodba — je splaval po vodi. Boljševiki so italijanske usluge slabo nadradili. Ravno toliko neuspehov je žel Schanzer na svojem zadnjem potovanju v London in Pariz. Kriza italijanske vlade pa je tudi za nas zelo važna. Te dni bi se morala izvesti rapallska pogodba. Nili namen te krize preprečiti izvedbo rapallske pogodbe? Na meji se koncentrirajo laške čete. Italijani sicer naglašajo, da so to samo manevri, verjetno pa je, in ni izkjučno, da tiči za tem »manever -skim« grmom kak drug zajec. Ne pozabite naročnine! Kam vodi razvoj do« godkov v Rusiji? Poznana ruska narodnogospodarska in zadružna delavca, S. N. Proko-povič jn J. D. Kuskova, ki sta ustanovila v Rusiji odbor za pomoč gladujo-čim, kateri je bil v kratkem na pritisk črezvičajke razgnan, sta začetkom julija odšla iz Rusije v tujino in sta nedavno bila nekoliko dni v Pragi. Imela sta tam več predavanj o položaju v Rusiji. Podajamo tu nekaj temeljnih misli iz njunih izjav: Najprej treba podčrtati, da je verstvo v ruskem narodu silno ojačilo. Obenem pa se je pojavilo med kmečkim ljudstvom neobično hrepenenje po izobrazbi. Kmetje bi radi pošiljali deco v šole. Zahtevajo pa, da naj odgovarjajo šole njih potrebam in nazorom. Silno je narasel antisemitizem. V tej smeri je zelo mnogo zakrivilo odvzemanje cerkvenih dragocenosti s strani sovjetskih uradov. Sovjeti so trdili, da so te dragocenosti v prid gladujo-čim, a ruska javnost tega ne veruje, kontrole pa nima nobene. Monarhistične ideje v Rusiji tudi med kmeti ni več. Vzrok temu je, da priprosti človek spaja pojem carja z veleposestnikom ter bi značil zanj povratek carja tudi povratek »pomješči-kov« veleposestnikov), česatr pa si noben »mužilc« ne želi. Popolnoma drugače pa gleda industrijsko delavstvo na povratek bivših tovarnarjev, lastnikov industrijskih zavodov, veletrgovin itd. »Z zvonenjem bi jih sprejeli!« Tudi mnogi komunisti so tega nazora, da je treba razlaščena podjetja vrniti bivšim lastnikom. Javno seveda tega ne povedo. Nagnjenje k individualizmu v industrijskem gospodarstvu se n.pr. javlja tudi v zadružnik podjetjih: ma- slarske zadrugo v Voiogdi (v središču ruskega maslarskeg-a zadružništva) dajejo stare zadružne maslame v najem privatnim osebam, poedimcem, ki se bolj znajo prilagoditi razdrapanim razmeram in vedno se menjajoči denarni' vrednosti itd. Seveda še vse to (ne pomeni, da je reakcija politično doslej kaj pridobila. Na raznih shodih, kjer delavstvo kliče, naj komunisti odstopijo, nastopijo komunistični govorniki z grožnjami kot poslednjim triumfom. Dobro, pa gremo — pravijo —, odpremo meje in vrne se črnosotenska emigracija. In nedvomno ta grožnja že vedno Upliva. Vendar pa jo gotovo, da je delavstvo in kmečko ljudstvo že zdatno prepojeno s protikomunističnim duhom; zlasti kmečko ljudstvo skoro bolj nego inteligenca. Početkom 1. 1922 se je vršil v Voiogdi zadružni kongres, na katerem je bila predlagana za odbor kjer se je pustilo ženske brez zaščite. Praksa, nepristranska preiskava, je dognala, da postanejo prav redke ženske brez lastne volje nezakonske matere, ker je vsako občevanje, ki ne spada pod akt posilstva, brez predhodnega dovoljenja ženske absolutno nemogoče. Obilo pa je celo še slučajev, ko postanejo moški žrtve žensk in ne obratno, kajti so tudi ženske, ki si hočejo priboriti zakon ravno po tej poti. Dokler bo torej ženska edina zaščitena, moški pa. bo brezpraven v tem ozira, se število nezakonskih otrok in mater ne bo zmanjšalo. Dokler bo ženska vedela., da jo mora moški v slučaju, da postane nezakonska mati, poročiti ali pa vsaj vzdrževati otroke, se ne bo veliko bala postati nezakonska mati in bodo torej tudi pogoji za številno naraščanje novih slučajev ugodni. Ko pa ženska vč, da, je brezpravna, se no uda ja več tako zlahka jn število slučajev pade. Vzemimo le, da se izvrši zahteva kongresa ženskega saveza ter da se nezakonske matere zaščiti še bolj nego so zaščitene sedaj, tako n. pr. da bo moral nezakonski oče vzdrževati oboje, mater in o-troka ter da bodo državne uslužbenke, ki postanejo nezakonske matere, dobivale še državno podporo, oziroma doklado za te otroke, potem se pač nobena ne bo pomišljala, postati nezakonska mati, saj bo imela kot taka celo več ugodnosti n ego zakonska, predpravice pred to. S teko zaščito ne bomo, nikoli dosegli moralne sanacije v’> vprašanju nezakonskih' otrok in ako b se to tiralo dalje, bi bili kmalu ner uprli in komunistični kandidati niso debili niti enega glasu. Povdariti je treba, da. je ljudstvo ol revolucije sem politično zelo dozorelo. Kaže več zanimanja za praktična v-prašanja nego mestno prebivalstvo. Skoro povsod se sučejo pogovori kme* tov krog političnih zadev. Gospodarski razpad se širi. Kako daleč je že dospel finančni polom, kaže dejstvo, da na pr. v Voiogdi javni nameščenci že 8 mesecev niso dobih plač. To veliko pomanjkanje denarja, potrebnega za izplačila, povzroča,^ da inteligenca trumoma zapušča službe v uradih, ker ji ne nudijo niti nap skromnejše eksistence. Prokopovič in njegova žena Kuskova smatrata za svojo giavno nalogo u-stanovitev »Republikanske zveze«, ki naj združi vse ruske činitelje, pripravljene, da sprejmejo sledeča načela bo* doče (boljševiške) vlade v Rusiji: 1. Izločenje političnega maščevanja iz dejanj vlade. 2. Izločenje sil, ki streme za restavracija carstva in za vrnitev velcpos®" stev prejšnjim lastnikom. 3. Izločenje brezsmotrenih socialističnih poskusov. To je tudi po našem mnenju srednja pot med carizmom in boljševizmom, ki si bo končno utrla pot in na' pravila konec sedanji nesreči bratsk0-ga ruskega naroda. Politične vesti * Razmejitev med N. Avstrijo 10 Madžarsko. Svet zvezo narodov je zf' slišal zastopnike Nemške Avstrije_ Madžarske ter razpravljal o razmejitvi obeh drržav. Končna odločitev je P v®' ložena do prihodnjega sestanka koncem avgusta, da se morejo skupno zastopniki obeh zainteresiranih drza proučiti vso podrobnosti. * Hejas zopet na delu? Zlogi39, madžarski nadporočnik Hejas Pij1' pravlja na Burskem nove nemire, h 3 intervencijo avstrijske diplomacji® 1 bil Hejas včeraj v Budimpešti »zo5 šan«. V zvezi z dogodki na zapado0^ Ogrskem so zaprli šestdest oseb, ki nabirale prostovoljce. * Kriza na Poljskem traja v zmanjšanem obsegu napirej. Korfau 11 je sioer ostavil vlado, a državni Pre ' sednik Pilsudski vztraja na svojem PT' votnem stališču, da s Korfantyjem ^ more sodelovati, in noče potrditi K°i" fantyjeve ministrske liste. Odločitev 1 sedaj pri sejmu, to je pri poslanci'1' Zdi se pa. da Korfanty ne bo imel večine, ker je 11 poslancev desnice pilo im prešlo na levo. Tudi cent J110 se je izrekel proti Korfantiju. tonski očetje prisiljeni iskati zašed®* Stvar izgleda smešna,, je pa kruto nična. Končno pa je še nekaj drug®^ kar prihaja tu v poštev in s čeme* v treba računati. Ženske se bore ved3" bolj za enakopravnost 2 moškim in , •to enakopravnost deloma ali pa P00^ kod celo popolnoma že dosegle. enakopravnost in enakovrednost _td povsod naglašajo — zakaj naj bi ie ■ne? Zakaj naj bi le v tem vprašani bile one »zapeljanke«? Ako so enak0 vredne z moškimi, namreč duševn enakovredne, p ritem pač ne more_ 01 govora o moški nadmoči in »zapeli0^ n ju«! In ako moški sam lahko jL žuje ženo in otroke, zakaj ne bi ^ ska, ako je enakovredna in enakoip*3.',; na, mogla tudi sama vzdrževati svori otrok, katere je dobila prostovoljno? S popolno zaščito nezakonskih’ ter in otrok se torej ne da rešit? sociri. nega in moralnega vprašanja. Z za,s^L to se rešuje res socijalno stran. nP1 _ pašča pa se še bolj moralno. Brez ščite se pospešuje sicer deloma sCCi.T • no bedo nezakonskih mater in °-r°^ pobija pa se temeljito nemoralnost . razširjanje s tem se na obenem šuje tudi socijalno bedo, neposi-er- ^ sicer, toda vendar. Sploh pa bi 0 , najpravičneje uvesti tudi pri nas G'1’ g ooski sistem, po katerem se sihe_a0 mesece >odpraviti plod brez kazni- Styri°u *-o- Nezakonske matere. Kongres Jugoslov. ženskega saveza v Ljubljani je vrgel zopet na površje vprašanje zaščite nezakonskih otrok ‘in nezakonskih mater. Javnost sicer ni reagirala posebno, vendar pa smo čitali V por listih tudi obširnejša razmotri-•vanja o tej temi. Vprašanje je važno 4n zato je treba da se razčisti vsestransko, da se čuje oba zvona; predvsem pa da se najpreje odgovori na dve temeljni vprašanji, ki ste: Ali zaščita iz čistih sooijalnih nagibov? Ali zaščita z namenom', da se omeji in zatre nezakonsko materinstvo? Kongres v Ljubljani vprašanja ni ločil na ti dve opazovalni točki, zato je storil s tem veliko in neodpustljivo napako: hotel je namreč odgovoriti na obe vprašanji skupno ter rešiti oboje z eno in isto metodo — z najširšo zaščito, kar pa ni mogoče, ni pravilno in ne more roditi dveh uspehov, ampak kvečjemu le enega. Ako premotrimo problem nezakonskih otrok in nezakonskih mater s stališča socijalnega čuta, potem moramo popolnoma na stran pustiti vprašanje morale. V tem slučaju moramo računati z dejistvom kot takim, ne da bi ga skušali odstranjevati ali pa sploh spreminjati v pomanjševalnem smislu. 'Nezakonski otroci so tu in tu so nezakonske matere — to je fakt, ki pride pri opazovanju s tega stališča edini v poštev. Za te nezakonske otroke in matere je treba poskrbeti, treba jih je zaščititi, ker ljudje so kakor vsi drugi, enakovredni in enako potrebni Čisto drugačne zaključke pa dosežemo, ako opazujemo vprašanje nezakonskih otrok in nezakonskih mater z moralnega stališča. Kakor •hitro se postavimo na to stališče moramo popolnoma zavreči socijalni čut ter se vdati edino in izključno le etičnemu. Nezakonski otroci in nezakonske matere so moralno zelo, katerega je treba zatreti, odstraniti. Kako? Ker se vsako zlo zatira ravno s kaznijo, se ga torej nikoli ne more zatirati z zaščito in podporo. Zatreti ga jo treba s tem, da se nezakonske otroke in matere pusti poj>olnoma brez vsake zaščite, pred vsem pa, da se reši očeta vsake kakršnekoli odgovornosti ter se nezakonske matere postavi na sramotni pranger, kakor delajo še dandanes nekateri narodi. Prazno in enostransko teoretiziranje je ravno v tem vprašanju, v vprašanju nezakonskih otrok in mater, skrajno neumestno. Življenje se ne drži torij in se radi tega tudi ne da izmeriti po teorijah. Ako ga hočemo spoznati in vtisniti v statistične predale, ga moramo meriti z mero prakse, resničnosti. Oni, ki so ga merili s to mero z ozirom na nezakonske otroke in matere, so jasno spoznali, da to zlo ne izhaja toliko od moških, kakor od žensk samih. Praksa je pokazala, da se je tam, kjer so postavili le moške kot krivce ter jih pustili brez pravice obrambe in zaščite, zaščitili do ski*ajno-sti pa ženske, število nezakonskih mater in otrok silno povečalo. To vidimo deloma celo tudi pri nas v Sloveniji. Nasprotno pa je število padlo tam, Marmor, 23. juHja 1921* .TIBO RiT mx£2 ... SFraiti 3 ^TEnx«v»«:i »KrtK/c- — DRUŠTVA OPOZARJAMO, 'da *ttorajo z noticami, k3 naznanjajo veselice in druge prireditve proti vstop, nuii, vposlati obenem znesek za davčno pristojbino in sicer od krajših notic Po 1 Bin., od daljših po 2 Din. Če taksa n> v pismu priložena (jo lahko tudi v zaamkah), se notico ne objavijo. ',7' Tiskovna zadruga v Maribora !>i‘ične v doglednem času izdajati raz- znamenite publikacije. V nekaj tednih bo imela občni zbor. Poaivanno ?en.\ somišljenike, ki še niso pristopili ,°t člani zadruge, naj to kmalu store ln se prijavijo pri g. Stanku Detela, Ravnatelju Mariborske tiskarne. De-le55v.ie 200 K. Želeti je, da zlasti premožnejši vzamejo po 5—10 deležev, da !0 ustvari za publikacije močna finan-eQa podlaga. , — »Srbšiei u Slovenačkoj.« Pod fr® uaslovoan prinaša beograjska »Politika« 20. t. m. leno pisan članek, kot rflpJS h Rog. Slatine, o sprejemu in ^ivaujm srbske siroSadi v Sloveniji, Vlasti v Rog. Slatini. —Knjige kupuje po naj višjih ee-S5n.Ii »Ljudska knjižnica« v Mariboru, •Narodni dom, I. nadstropje. Ponudbe Ei>rejemajo knjižničarji mod uradnimi uraaij, — Trgovska Sanka, d. d. podrnžni- v Mariboru otvori s 15. avgustom *• *• v Slovenski Bistrici svojo ekspozi-■■ro in bodo razširila svoj delokrog z ekspozituro v Konjicah, za kar so pri-®ravljalna dola tudi že v teku. (S tem popravljamo tudi našo včerajšnjo no-,co v katero so je vrinila pomota. d:>. stvori v Slovenski Bistrici podružnico "Hubljanska kreditna banka. Podruž-11100 osnuj© le Trgovska banka. Op. ur. ~7vJužna železnic« in obrtništvo. Iz .»-odisea smo sprejeli sledeči za južno 2e!esnic° zelo značilen dopis: Naši o-i.rtnilvi so v veliki množini izrekli žejo, oa prirode skupni izlet na Falo ter i tam ogledajo velikanske moderne 7oc*ne ja električne'naprave, ki jih kot ‘^rtnike naravno morajo intoresirati. • društvo je vzelo zadevo v roke vršil0 priprave. Ker je videlo, da je “U5sQa jštezmica zadnji čas dala polovič-lQ vožnjo raznim organizacijam, n. ^r' -^evski zvezi, Hnr. - »lav. gospodar-r^^u društvu, veterin, ud razenj u, ženskemu koaigresu itd., in ker 60 clani obrtnega društva v Središču povečini mali .in revni obrtniki, je u-Pfaviee.no smatralo, da bo južna želez-^}ca tudi v tem slučaju, ki je za obrtnike najmanj tako va.žen kot za Pov- 0 zvezo njena prireditev v Oelju ali Pa kaka Orlovska polomija, dala polo-vožnjo. Toda na svoje veliko za-‘Ufienje je dobilo društvo od obratnega ‘avinateljstva v Ljubljani negativen odgovor. Prošnja je bila brez navedbo azlogov odbita. Sedaj res več ne ve-°’ ltaa jo važnejše za državo in njen apredek: ali razvoj naše obrti in go-Podarskj Tazvoj sploh, ki se s takimi poučnimi izleti brezdvomno pospešuje, 7~ ali pa pevske skupščine in Orlovski ^ i- Vidimo pa iz tega slučaja, da južni železnici nimajo •Razumevanja za’interese male-niti! 1 n va> dobro bo, si to zapom- ee Z ?ršnl0Vrw?m-zlptu v Sr®dS8u. ki 5«? I™ l imenom »katoliški« s.iod, smo dobili sicer nekaj poročil, Pa ros nima smoda tratiti prostor. Kot kuruozum * vseh teh poročil bodi samo navedeno da nehudomušna godba kot eno izmed prvih took zaigrala ono slovečo: »Čuk se pe oženil, hopsasa, nalala..— kar ne v naprednem Središču zbudilo vseobči smeh in. zabavo — Obmejna planfneka veselica g9 ^r§i v nedeljo 30. julija pni Sv. Duhu *|a Ostrem vrhu, v prid ubogi obmejni |’c'i. Planinci, pohitite ta dan v našo Pksponirano trdnjavo ob okrajni državni meji! , — Objasni Savez Bobrovoljaca v Mjubljani poziva vse one dobrovoljce-oticirje, ki so služili v 18. p. polku v . il' J012.—1018., da pošljejo svoje fo-agrafije v 18. p. 'p, kraljeviča Gjorgja ijeograd, da se priložijo že zbrani 8 odo vini polka v popolno sliko junakih roodvisrav, za kr&lia in domovino. — Kralj in kraljica ostaneta na Bledu še mesec dni in se udeležita tudi vsesokolskih slavnosti v Ljubljani. — Na državni bolnici v Murski Soboti je imenovan za upravitelja g. Fr. G amer c, dozdaj nadotficijal pri drž. dobrodelnih zavodih v Ljubljani. — Jugoslovanska gasilska zveza je imela v nedeljo v Ljubljani občni zbor. V zvezi je včlanjenih doslej 375 društev, v kratkem jih pristopi še 26 iz Prekmurja. — V Središču se je no dolgotrajnem prizadevanju tamošnjih obrtnih krogov, zlasti g. Zadravca in obrtnega društva, posrečilo dobiti privoljenja za otvoritev prepotrebne obrtno-nadalje-valne šole. Trg Središče ima. veliko število večjih in manjših obrtnikov z ze- lo mnogo vajencev, ki so potrebni .strokovne in splošno naobrazbe. Šola se o-tvori v nov., in sicer za enkrat pripravljalni tečaj in prvi letnik. Vodstvo prevzame šol »ki ravnatelj g. Kosi, pouk pa domačo učiteljstvo. — Prostovoljna požarna bramba v Radvanju priredi v nedeljo dno 6. avgusta v gostilni Anderle letno veselico z raznimi zabavami. Ker se nudi izletnikom razveii dobrega jela in pila mnogo zabave, se priporoča, da se te veselice udelže. Ako bi bil dež, se preloži veselica na drugo nedeljo. — Za hitrejše poslovanje carJnar-nfc. Ministrstvi za finance in promet sta sestavili skupno komisijo strokovnjakov, ki ima nalog. dejstvo, da jo občinska pisan*«* šo Aancs v njegovi branjariji. Radovedni smo le, kako dolgo bo to še traiaVj. Ali. morda bodo zonet rekli kakor zadnjič: »Dos moht nilcs, bon di žandarm kuman, gibst inan a par glazln most und die kšiht is vida fa- tušt.« Selnica ob Dravi. Slučajno sem se bil zadnjič približal prostoru, katerega je uporabila »selniška požarna hramba« za svoje vaje. Jako pa sem se začudil, ko sem že od daleč slišal nemško povelje gospoda P. Mladini, katero vzgaja naše izvrstno učiteljstvo v pravem narodnem duhu gotovo ni im-poniralo njegovo: »ITalt! Wasserin istellen! neue Sohlauche ankuppclul« razstava v Mariboru.-- (Od 8. do 17. septembra.) Bolo na razstavnem prostoru lepo napreduje. To dni se prične nasipava-njo zemlje na izložbenem prostoru z? vrtne izdelke, nakar se postavijo med •tem že pripravljeni plotovi z reklamnimi ploščami, tako da bodo vsa pred dela za razstavo kmalu končana Reklamne ploščo, napisi itd. Opozar jamo vse one, ki so naročili reklamne plošče na ograji oziroma kake druge napise itd., da jih nemudoma naroče pri pooblaščenih slikarjih, da jih lahko ti pravočasno izvedejo in da ne bod/ v zadnjem trenutku preobloženi z de. lom. Razstavni katalog bo vseboval popis vseh razstavi j aloev s primernim vodnikom, po razstavi in mestu, tako, da bo našel v njem vsak posetnik razstave vsa potrebna navodila. Oglasi za razstavni katalog se sprejemajo najkasneje do 15. avgusta, nakar se nabiranje oglasov zaključi.^Ker je prostor že zelo omejen, opozarjamo vso trgovce, obrtnike, industrialce, gostilničarje in drugo ponovno, naj ne zamude ugodne prilike za najuspešnejšo reklamo. Oglasi se naročajo pri! pooblaščenem oglasnem zavodu R. Sušnik, Maribor, Slovenska.ulica 10. Razstava vajeniških del. Vse mojstre, ki imajo vajence, ponovno opozarjamo na razstavo vajeniških del. Razstavni odbor je dal v to svrho na razpolago brezplačno poseben oddelek. Prijavnice za vajeniška dela se sprejemajo do konca avgusta. V prijavi naj se navede razen imena va-jcuca in mojstra tudi učna doba, stroka in razstavni predmet. Mojstri! Dajte svojim vajencem prilike, da izgotovijo primerno delo, sebi v ponos, mojstru na čast! Najboljša vajeniška del?' se bodo nagradila. Ocenitev razstavnih predmetov bo izvršila posebna komisija tile pred o-tvoritvijo razstave, tako. da izdelovatel j ne bo nobenemu članu komisije znan, da se na ta način prepreči vsak očitek pristranosti. Opozarjamo pa vso razstavijalce..da prepozno došli predmeti za ocenitev pod nobenim pog(r jem ne pridejo več v poštev. Dovoz razstavnih predmetov. Vsi razstavni predmeti morajo biti najkasneje do 3. septembra t. 1. na razstavnem prostoru, da se zamorejo pravočasno razvrstiti. Opozarjamo vse razstavi jalce, da so zakasneli razstavni predmeti izključeni od ocenitve in podelitve diplomov in priznanj. Na razstavnem prostoru' bo posebno v zadnjih dneh ogromno dela, ki pa ga bo mogočo izvršiti le tedaj pravočasno, če bodo vsi razstavljale! v dostavljanju razstavnih predmetov točni. Pravic« do polovično vožnje na vseh progah južno železnice ter na progah Radgona—državna meja—; Lju tomer, Bare:?—Pokrac- Grolielno—Rogatec. Ljubljana—Vrhnika. Poljčane— Žreče, Slov. Bistrica kol.—Slov. Bistrica mesto imajo vsi obiskovalci, ki m izkažejo z legitimacijo in znakom » isto številko. To ugodnost uživa tudi vse razstavno blago, čo je naslovljeno na: Pokraj. obrtno razstavo v Maribo-ru. — Legitimacije In znaki bodo te dni dovršeni tor jih lahko'že danes vsakdo naroči pri razstavnem odboru v Mariboru. Da si jih zamorejo nabavi :tl V51 zunanji obiskovalci, so razpošljejo pasu vo časno .vsem zastopnikom v vseh večjih krajih, Imena obiaviron rm-avoča.- Sifjrn 9 S B D K\ Maribor, 23. julija 192* mo. Lastnik legitimacije ima pravico do polovične vožnje na vseh progah južne železnic© in prost vstop v vse razstavne prostore. Vsa pojasnila glede razstave daje razstavni odibor, Maribor, Alesandrova cesta št. 22, kamor se je obrniti v vseh zademh, bodisi ustmeno, pismeno, a.li telefonično (tel. štev. interurban) 268). Mariborske vesti. Maribor. £5. jali.ja 1922. m Davčna modrost prve vrste se je naselila na naš mariborski davčni Tirad ter si sedaj naenkrat izmislila, da bi bilo treba plačati ineeratni davek tudi za vsa poročila, katera prinašamo o pripravah za Všesokolsiki zlet v Ljubljani, za Velesejm v Ljubljani tor za našo pokrajinsko obrtno razstavo. Ker se nam je ta modrost zdela že sumljiw> perverzna, smo se informira- li v Ljubljani, Zagrebu in drugod, če imajo morda tudi pri tamkajšnjih davčnih uradih tako brihtne glave, odgovorili pa so nam, da smo tako srečni le v Mariboru, kajti s takimi davki listi po drugih mestih Jugoslavije še niso osrečeni. Seveda se tudi mi ne pustimo »osrečiti«, ampak smo raje zaprosili finančno delegacijo pri pokrajinski upravi v Ljubljani, da pošlje našim brihtnim glavam pri davčnem u-radu »patent« ter jih obenem primerno pouči, do kod lahko jaha uradni šl-meJj in do kod ne sme. Pika. m Pobiranje davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn. Mestni magistrat razglaša: Glasom sklepa občinskega sveta in po § 1. naredbe o pobiranju občinske davščine v Mariboru na. ponočni obisk gostiln, kavarn in barov, so dolžni plačati obiskovalci gostiln, kavarn in barov, ki so po 22. uri v gostilnah in po 23. uri v kavarnah in barih, občinsko davščino v iznosu 1 dinar. Ker se dogajajo slučaji, da se gostje, ki pridejo med 22. in 23. uro iz ene gostilne v drugo oziroma med 23. in 24. uro iz ene kavarne v drugo in so v prvi gostilni oziroma kavarni že plačali občinsko davščino v drugih gostilnah oziroma kavarnah z izgovorom, da so davek že enkrat plačali, se opo-sarja, vse obiskovalce gostiln, da so po <33. uri dolžni plačati to davščino v vsaki gostilni, ki jo obiščejo' po tem času in obiskovalci kavam po 23. v vsaki kavami, ki jo po tem času obiščejo. Kontrolni organi mestne občine imajo nalog, da vsakega gosta, ki bi se upiral tej uredbi prijavijo mestnemu magistratu v svrho kaznovanja. m Znak jugoslovanske dobrote. V Mariboru živečim Tržačanom je Kotovo še v živem spominu tržaški zločinec Freno, ki je bil zaradi umora nekega stražnika obsojen v Trstu — menda 'še pred vojno — na večletno ječo, ki bi jo moral odsedeti v Kopra, enani avstrijski kaznilnici za bivšo avstrijske južne pokrajine. Ob izbruhu vojne z Italijo je sodna uprava preselila med drugimi kaznjenci tudi Frena F. V Jelenc: 1914-1918 V založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani je izšla pred nekaj dnevi zadnja posmrtna knjiga novinarja, pisatelja in borca za jugoslovensko svobodo in edinost, Feodorja Vitomirja Jelenca: >1914.—1918.« Lepa knjiga je to, lepa po svoji zunanjosti, a še lepša po vsebini. Take knjige doslej mi Slovenci še nismo imeli in treba bi bilo, da bi jo čital vsakdo, pred vsem pa vsa naša mladina. Z umetniškega in jezikovnega ali še kakega dragega takega stališča, je ne mislim ocenjevati, čeprav bi ocena tudi s te strani ne izpadla slabo, pokazati pa hočem na njeno pravo vrednost, ki leži v nepopisni ljubezni do domovine in do našega osvobojen j a in ujedinjenja, ki presega vse, kar se je kdaj napisalo v našem slovenskem narečju. Feodor Vitomir Jelenc je po dovršenih študijah, bilo je to ravno po balkanski vojni, ki je prinesla svobodo Kosovemu polju in Makedoniji, v času, ko je pri nas v Sloveniji, posebno med dijštvom, nenadoma vzplamtela jugoslovenska ideja v mogočen požar, odšel v Srbijo, v naš Piemont, da se tam na svobodnih tleh posveti ves in popolnoma delu za osvobojen je in odrešenje tudi še one j ugaslo venske mA*. ki ie ostala, v Hremutljili habsfcus- v Maribor v tukajšnjo kaznilnioo. Tu je živel Freno kot navadna kaznilniška številka brez ozira na to, da je postal med tem državljan kraljevine Italije ter odsedel svojo kazen, v inozemstvu. Sumarično pomiloščenje kralja Aleksandra je zadelo kot kaznilniško enoto te dni tudi Italijana Frena in v par dneh bo mož deležen blagoduanosti našega kralja, kot prost, državljan kraljevine Italije začel v Trstu novo življenje. Ko sem to danes zvedel od ne kega državnega fimkcijonarja, sem se spomnil onih državnih uslužbencev v Trstu, med temi sem tudi jaz, ki so po 4. novembru 1918 ostali v Trstu brez službe in plače ter bili prisiljeni, da »simpatizirajo« v Jugoslavijo, ker niso bili rojeni na ozemlju Avstrije, zasedenemu po Italiji. Zakaj pa naša sodna uprava, ni »simpatizirala« takih gostov, državljanov naše ljube južne sosede1! Jeli bilo res treba, te ljudi na naše stroške hraniti ter jim .celo omogočiti deležnost milosti kralja države, katero bi vsak Italijan raje danes nego jutri videl razbito1? Za vsakih 10 izgnanih Jugoslovanov iz Italije bi bila naša sodna uprava vsaj po enega kaznjenca lahko poslala nazaj na rumeno univerzo v Koper med brate Lahe. — Morda je še kaj takih tičev v naši državi in ne bi škodilo, če bi se državna pripadnost večletnih kaznjencev revidirala, če se to doslej ni zgodilo. Slučaj Freno kaže, da se ni. Ali pa smo navzlic temu bili tal«? gostoljubni? »Rim-patriiran« Jugoslovan. m Zadeva »Marburger Hutte« še vedno ni urejena. V smislu pravil pripade premoženje razpuščenega »Deu-tscher Bergvereina« mariborskemu »Mannergesangvereinu«. Ta pa denarja, v znesku 30.000 Din. noče sprejeti, ker še menda upa, da bo »Bergverein« zopet oživel in dobjl nazaj mariborsko kočo. Pa bo menda še dolgo čakal! Sodišče je imenovalo za oskrbnika tega premoženja dr. Škapina. m Iz ljudske knjižnico nam poročajo: Naša knjižnica tudi v dneh počitnic prav pridno posluje. Pretečeni teden smo dobili iz vezave zopet večje število knjig, za katere smo morali plačati samo za vezavo čez 4000 K. Knjige večinoma novejše slovenske in hrvat-ske, so že vpisane. Te dni pa smo kupili za 3000 K nemških beltrističnih knjig, večinoma prevode svetovnih romanov kot Dostojewskya, Rasmussen, Peladan, Gor ki j, Tolstoj, D’Annunzio, Strindberg, Rabindranath Tagore itd. Sedaj se bo sploh — seve po razpoložljivih sredstvih — spopolnjeval nemški oddelek ker imamo že vse slovenske knjige, ki se še dobo po knjigarnah in tudi hrvaitska literatura začasno v naši knjižnici zadostuje mariborskim potrebam. Obisk v knjiž- nici je kljub počitnicam ii^ vročemu poletju zelo zadovoljiv. m Ljudski knjižnici so darovali: Lesna družba »Drava« podmora 2000 K in deske za novo omaro, dr. Reisman 400 K iz kazenske poravnave P. proti škega dvoglavega orla. Odšel je tja, da pomaga pripravljati dan velikega, ve-solnega osvobojen ja in ujedinjenja Ju-goslovenov. Ni pričakoval, da bo ta dan prišel tako kmalu, toda prišel je že v poletju leta 1914., ko je Avstrija napovedala mali Srbiji vojno iz katere je vzplamtel velikanski svetovni požar. Vse, kar je tedaj v mali a junaški Srbiji moglo hoditi, je vzelo puško na ramo in šlo v boj za svobodo še nesvobodnih bratov in med njimi, ki so šli na težko križevo pot osvobojevanja. je bil tudi on. mlad slovenski emigrant — Feodor Vitomir Jelenc. Stopil je kot dobrovoljec v komitsko organizacijo ter od prvega dne vojne do zadnjega zmagoslavnega in triumfalnega pohoda od Kajmakčalama do Triglava, o-stal na bojnem polju. Preživel je prve boje ob Savi in Donavi med avstrijsko in srbsko vojsko, doživel ,ie prvi vpad Potiorekovih čet v Srbijo, njegov strašni poraz, zmagoslavje srbske vojske ter njeno strašno katastrofo, ko so jo z boka napadli verolomni, izdajalski bratje Bolgari in potem ono nepopisno pot preko albanskih gor v izgnanstvo, otok Krf in končno Solun, zmago in osvoboje-nje. In vse to je Jelenc opisal v tej knjigi. V njej je marsikaj, česar doslej še nismo vedeli in ko prečrtamo to knjigo, nam ©ostane jasnega mnogo- K., veletrgovec Ivan Šoštarič platno za omare v vrednosti 300 K, špedicij-ska tvrdka »Balkan« je zastonj pripeljala knjige iz moške kaznilnice, knjigarni Weixl v Jurčičevi ulici in Heinz v Gosposki ulici pa dajeta knjižnici pri nakupu knjig 10 % popusta. — Kakor poročamo na drugem mestu, ima knjižnica radi horendne rastoče draginje knjig — sedaj stanejo boljše knjige po 100 do 200 K — vedno velikanske izdatke. Prosimo torej kulturnemu delu naklonjeno javnost za na-daljmo podporo, da moremo to važno kulturno institucijo spopolnjevati in vzdržati na primerni višini. Dosedanjim podpornikom pa iskrena hvala! Vodstvo. m Mariborska gasilska župa (Jugosl. gasilska zveza) ima svoj letošnji drugi občni zbor v nedeljo, dne 6. avgusta na Pobrežju pri Mariboru. Popoldne se vrši na čast navzočih kolegov iz Sp. štajerske in Ljubljane velika veselica istotam. Predpriprave so v najboljšem teku. Prosijo se vse požarne brambe v mariborskem okraju, da pridejo ta dan polnoštevilno na Pobrežje. Tudi draga cenj. društva se uljudno naprošajo, da ne prirede ta dan nikakih veselic. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, 13. avg., občni zbor pa ostane na 6. avgusta. m Obrtno gibanje v Mariboru. »Jutro« poroča, da je g. Rosina kupil trgovino Nemca Stadlerja v Vetrinjski u-lici. Kolikor nam je znano, je g. Stadler bil vedno zaveden Slovenec, ustanovni član Sokola, član vseh slovenskih narodnih društev itd. in mu pri-stoja pač prej vsak drag titel kakor pa Nemec. m Velikodušen dar za obrtno razstavo. Razstavni odbor je razposlal tvrdkam prošnje za podporo. Izmed prvih se je odzvala tvrdka Freund, tovarna usnja, Maribor, z zneskom 4009 kron. Posnemanja vreden vzgled! m Železarna Smev v Belovaru jo dala po mestu nabiti listke, da išče delavce. Tukajšnja borza dela opozarja delavstvo, da je .v tem podjetju stavka in da organizirano delavstvo postopa z vsakomur, ki bi tam delo prevzel, kot s stavkokazom. Zato se naj delavstvo ne da zapeljati! mStanovanje 5n hrano iščejo pri boljših uradniških rodbinah 3 gojenke državnega ženskega, učiteljišča v Mariboru v starosti od 15 do 17 let. Podrobnejše informacije daje ravnateljstvo vsak delavnik med 10. n 11. uro dopoldne v pisarni zavoda v i. nadstropju. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo. Zena mu je med vojno umrla in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebe in otroke, je razpečal že skoraj vse premičnine, sedaj pa ga je vrh vsega zla še doletela bolezen, tako, da se z družino vred nahaja v naj večji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! kaj, česar si poprej nismo mogli razložiti. Pred vsem pa je ta Jelencev opis srbskih l>oj©v za jugoslovensko svobodo in ujedinjenje v letih 1914.— 1918., nedosegljiva himna čiste narodne in pafcrjjotične ljubezni. Da, to knjigo smemo brez pomisleka nazvati slovensko Ilijado svetovne vojne. Jelenčevi opisi posameznih postaj neizmernega križevega pota srbskega naroda v strašnih letih 1914.—1918., prijemajo človeka do dna in ako poprej ni občudoval neizmernih žrtev, katere so molče, z mučeniško glorijolo prenašali naši srbski bratje za svojo in našo svobodo, mora ob njih vztrepetati. Ta poglavja bi morali čitati pred vsem tisti naši hujskači in sovražniki ter nasprotniki srbskega dela našega naroda, ki' sodijo tudi Srbe po sebi, misleč da je tudi Srbom, kakor njim. padla, svoboda v usta kakor pečena piska. Ako si preči tajo poglavje Jelenčeve knjige »1914.— 1918.«, potem bodo morali od sramu zardeti ter ee poskriti sami pred seboj, ako imajo še količkaj poštenja in ako niso še bolj propadli kakor so bili naši tlačitelji Nemci, ki so se, dasiravno sovražniki Srbov, klanjali pred veličanstvom njihove ljubezni do domovine in pred njihovim junaštvom, ki presega^ vse herojske čine, ki jih je kdaj izvršil kak narod. Jelnčeva knjiga, je, kakor sem že m Maribor. V mariborski »Volk® stimme« z dne 13. julija 1922 je napa." del izza plota neki nemškonacioualn' internacionale c nekega J. Ž. kot Sokola., nacionalista in Zvezarja. Ker se ped J. sumniči razne tovariše in ker je celoten dopis nesramna laž, pozivamo zaplonika, da nastopi v dopisu s polnim imenom in da dokaže točnost svo' jih trditev. Dokler tega ne stori, ga smatramo za nesramnega lažnjivca^n denuncijanta, Nemški pregovor o oe-nuncijantu in šuftu mu je menda znafl< Torej na dan z dokazi. Podružnica Maribor Z J Z. m Vožnja z avtomobili in motornimi kolesi. Mestni magistrat razglaša-1 V zadnjem času dobiva, mestni magistrat številne upravičene pritožbe rani hitre vožnje avtomobilov in motornih koles. S to hitro vožnjo, ki se nikakor ne more odobravati, se ne ogroža mo telesna varnost pasantov. anapa* škoduje tudi zdravju prebivalstva 3 tem, da umetno razvija nadležen PriJl1, •Številni hitro vozeči tovorni avtomobili— posebno oni z železnimi kole®111®1 obroči — so že v večih ulicah tem®lji . pokvarili vozišče. Tudi mnogi hlSvnl posestniki se pritožujejo, da povzto^ hitra vožnja s težko obloženimi av‘°' mobili na, hišah škodo, ker radi tres®' n.ja ne odpade samo omet am pak ce. deli okraskov na cesto. Zaraditega mestni svet primoran vsem v vedno? izdati sledečo odredbo: 1. V mesta 3e premet s tovornimi avtomobili, ki i’na’ jo železne kolesne obroče, prepoved^ Posestniki takih avtomobilov moraJ najdaije do 1. septembra t.. 1. oprem^ iste s kolesnimi obroči iz gumija. tega ne store, se tem vozilom ne bo ve dovolil promet po mestu. 2. Največ® obtežnost tovornega avtomobila 110 sme presegati 4000 kg. 3. V smislu za' lres‘:an*- kazni izgnana iz dr- m Vo’lka fenvsrna. Najmodernejša kvarna v Sloveniji. Na razpolago tu mozemski lis!i. Eleganten Bar. — Unevno koncerti. 'i m v mestnem parka. 0:1 '•aes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. Ure. — ^ Kavarna »Rotovž«. Opozarjamo rfn^ gesta na lep prahu prcet vrt. .nevno koncert. Cirkus Slavijjj v Mariboru. Pri-dospe iz Prage v Maribor s Slavi ja •% ki priredi na trgu tik ničevega drevoreda več predstav. /, 151 Koncert »Pri rdečem ježu.« Da-®s, v soboto in jutri v nedeljo kon- 09 "Prvovrstna bela in rdeča vina od u- Iv naprej. 1221 •Cii Jtteraln umetnost -v kcncert vokalnega kvarteta »Pri-iij-f!.v. Slatini. V nedeljo 2. ^ so no vršil v .veliki dvorani .»Žira _ Siiega doaia« prvi koncea-t tekočo impT'6" ^avaa,tei3Stvo zdravilišča je i-v' v izberi srečno roko. Vokalni ciH 1 1 ^Primorje« je častno otvoril lioiio'1 '^ošnjih koncertnih prireditev. —. r'C?!'t. ee imel — kot napovedano iiah*^ soboto 1. julija. Vsled ne- jj;ia akutne obolelosti i. tenorja ga. i.aicvca, ^ je mogel kvartet nastopiti y>v'v> c, dan v nedeljo. Ravno ta ne-d.iVr‘';ovan\ kruti slučaj, ki jo prire-2j'. l36?1 občutno škodil v gmotnem 0-^ ^ z one strani jasno dokazal ^1!]- 0 Pr'&dnost, discipliniranost in uyn° .zavest mladih slovenskih 11-JUl'-? T’ z dm®e strani pa osvedočil hlett“ll.°s*. nopojmovanjo kultiinjih za-elj 1!* .nezainteresiTancst tukajšnjih kn-eB ^ krogov za našo stvar. Pre-PolnUa *1Voi‘ana, ki slovi vsled svoje hji ^ ustiko širom Jugoslavije, ne Pat* • Polovice zasedena. Razven Slnt; c.i;)0'n^ zastopnikov Rogaške dvrr116 m 'lekaj domačinov so zasedli ? orano edinole navzoči bratje Srbi, na in nn?.1™ slV0l^i Prota g. Trifunovič doeoi’j'a? ,eost°v'tajeev. Pogrešali smo jOCeia takozvanili rodoljubov iz deže- bLVtJ ^žalo kako žeg- bili častnoin Žalec so f&tkf na^S?trwlL Edor tora.i s»i S Rl *• * , f^oeptimt v Rogaško Blatmo. Zoneleoe-tujce. razne proslu-e ^rodence m umetnjake svetoZa poveša pa v.sak cas radi spre’ poseln jo bil p^i pro- «ovesa pa vsak čas radi sprejemi Joncert sam posebi je bil^S^ pamni koncert - krasno upeS fa,T ^na prireditev Program, ki j0 obse-častno število naših najznačilnei umetnih proizvodov, med njim' .mojstrsko dovršenih in rafinirano /I . skladb Josipa Prohaaka, Emila ^ anaiča 'n Josipa Michla ter slovenju in srbsko narodno pesem v origi-harmonizaciji g. Marolta, jo bil ral >n° i?brm- Kvartet1 ga je absolvikal 1?rec™° ubrano in s takim muzi-ei v™ razumevanjem, da je težko tre-te' ^am je bolj ugajalo. Preko la- gtnv-i barmomj in priproste melodiko in v 1Z°*^aoev Hajdrihove »Cerkvica« aricevoga »Izgubljenega cveta« j£,ni ugajala lepo zaokrožena. Ei->>rTebe zlato ja milu jem«. Van -m°n"11 /2ar^-i° jo z lepim razume-odlično odpel g. Rajer. Narav- nost frapiral pa je Foersterjev »Spak« ki s svojimi dramatičnimi efekti, izvrstno peljanimi melodičnimi linijami in zn.ačiino podanim baladnim tonom v-pliva na poslušalca, slično kot na gledalca živa dramatična slika. Kvartet je % dovršenim prednašanjem te-skladbe, ki zahteva glaso\rne potence in tehnične preciznosti v vsakem posameznem glasu, v celoti pa popolne skladnosti, in ubranosti, jasno dokazal, kje leži moč njegovega izraza. — V »Katrici« in »Jutru« — krasnih liričnih proizvodih primorskega mojstra Vasilija Mirka srno imeli priliko občudovati ubranost celote in izborno šolane, Obsežne za polprazno dvorano, skoro premočne glasove posameznikov. V »Katrici« je posebno ugajal mehki i^ictalično barvani tenor g. Banovca. V »Jutru« pa smo občudovali, mogočni, poln in razsežni bas ga. Zupana. Notranja, glasova II tenor ga. Pečenka in bariton ga. Ra-jerja sta se ubrano prilegla zunanjima in tvorila ž njima celoto, ki je na posameznih mestih uprav klasično-ubrana. To je kvartet dokazal posebno v sledeči Proliaskovi »Moravski narodni«, ki se mi zdi od vseh podanih skladb muzikalično največ vredna. V Adamičevi »Kregata 'se baba in devojka«, ki bi bila bolj prikladna za zbor, sta bila prav dobro pogodena oba dueta in štirigiasni kanon. £>kladba je vsled glasovnega obsega razsežni h posfopov in nenavadnih harmonij dokaj težka in za muzikalnega laika težko razumljiva, dasi prav izrazita in lepo zaokrožena slika iz »Bosanskega perivo-ja«. Michlavo balado »Atila in ribič« najtežji del programa, je kvartet ab-solviral .s čudovito lahkoto in ubranostjo. Oscb.ito so ugajali kontrasti in stroga izpeljava temna. Učinkovit je bi! posebno srednji del in. lapidarni sklep, zanimivi pa do- malenkcst.i izpeljani recitativi. Prav posebno je u-gajiala tu kot pri vseh pesmih jasna, razločna vokalizacija rjn dosla^DO na-1 taačna intonacija celote in posameznikov. .Izmed okusno in originalno har-nvoniziranih narodnih ga. pevovodje Marolta, sta vzbudili pozornost predvsem »Zai* je morala doč« in »SflJbdnški boben«, kjer je g. Zupan briljiral s svojo sonorno polno nižino. Ne bo odveč, če končno omenim - m- poudarim mirni, skromni, dasi zavestni nastop celoto, komaj opazna intonacija brez zadržkov, absolviranje celega programa na pamet so dejstva, ki smo jih imeli priliko občudovati le pri prvih čeških zborih. —vin. x Slovensk«, *Eeat?iee nemškega pc-rnika. Te dni je slavila v Brežicah ob Savi svojo osemdesetletnico ženska, katero je kot mlado deklico vroče ljubil nemški pesnile Anastasiiis Grttn, grof Auersperg, ali kakor ga) je imenoval Prešeren, ki mu jo bil vzgojitelj in učitelj, Anastazij Zelene — gospa Marija Cerjak. Mlada Mann j a je bila pesnikova Reatrice, njegov ideal, »bela vrtnica«, kakor jo je imenoval v svojih pesmih. Pa. tudi še na stara leta mu je bila edina tolažba in v njenih rokah je Gr vin izdahnil svojo dušo. Najgloblje se je pesnik spominjal svojf> »Mirni« kakor jo je klical, v pesmi »Na verandi«; spesnil na ji je že' obilo'drugih.'— Jubilantka je kljub visoki starosti še vedno čila in -priljubljena, posebno v krogu razredčene nemške gospode brežiške okolice. Ob jubileju ji je baronica Gagern, sedanja posestnica Grunovega gradu pri Brežicah, poklala lastnoročno risbo gradu ter sledečo pesem, katero prinašamo a7 slovenskem prevodu. Pesem sicer ni umotvor, je pa literarno - zgodovinski dokument, ki zasluži, da se ga položi t-udi v ;vMv našo kronike. Pesem se glasi: Mimi gradu tem mladosti i ' Auersperg-Griirf, pesnik-grof, davno že je legel v grob, , živ pa še njegov je spev, hvala zanje lic usmev. x Novo gksdaJižče v Beogradu. »Samouprava« poroča, da. se namerava v Beogradu razen državnega gledališča zgraditi s privatnim kapitalom še eno I povsem moderno gledališče. To gledali-i šče, za katerega so angažirane baje že | najboljše moči, se zgradi v okolici KaH-I megdana. Kapital je po večini židovski, j x Slab uspeh umetniške razstave v j Beogradu, tz beograjske i Tribune«! ! posnemamo sledeče podatke o uspehu j V. ju gos 1 cvenske umetniške razstave v j Beogradu, ki je bila zatvorjena v pon-i deljek 17. t. m. V vsem je posetilo ;raz-j stavo krog 4320 ljudi s plačano vstop-i nino ter krog 100 brezplačno, večino-i mn, novinarji, pisatelji in umetniki, I dijaki itd. Celokupen obisk je znašal ‘ krog 5320 oseb. To je silno malo, pose-j bno ako se pomisli, da je IV. jugoslo-j vensko razstavo 1. 1912. v malem pred- i vojnem Beogradu posetilo že krog 4500 j oseb. Slik in skulptur se j prodalo 1 vsega skupaj komaj krog 50. Nekatere j slike in skulpture si je zabeležila obči-) na, jih pa do danes še nji kupila. Parla-!; ment je posilal na razstavo nakupovat ! tudi posebno komisijo, ki pa tudi še ■ ni napravila definitivnega kupčijske-| ga sklepa. Tako je V. jugoslovenska umetnška razstava, ki se je vršila ob najugodnejšem času, ob priliki poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra, končala s fiaskom. Kdo je tega kriv? Ali res beograjska publika, publika naše državne prestolice nima več smisla za domačo umetnost1? x Trezvenost. Prejeli smo 7. številko letošnjega letnika »Trezvenosti« revije za moralni preporod naroda, ki izhaja mesečno v Beogradu. Ta številka prinaša Sledečo vsebino: S. juna 1922. (pesem). — Nepismenost ili mraza. — Dr. Smilja A. Kostič: Prolaz alkohola kroz posteljicu. — Dr. Janko pl. Thie-rry: Alkohol i Veneričke bolesti, — Dr. Miloš .Dž. Popovič: Alkoholizem. — Dr. Ivan Robida: Boj alkoholu! — Žrtve alkoholove: — Lijeipe pojave. —. Listak: Jedan dogodjaj u grantovnici. — Vi-jesi,j.. — Bilješke. — Nove knjige. — Urednikove poruke. o Za obrtni in trgovski naraščaj Sokola v Mariboru so darovali bratje Kravos,, sedlarski mojster 400 K, Hinko Kosič 100 K, in Emanuel Ilich 20 K, za. kar jim odbor Sokola izreka naj-iskrenejšo zahvalo. o Za koli jahačev sokoljega društva v Mariboru je nabral br. Pavle Breanec na fantove čini br.Stane Kenda znesok p.o 500 K. Nabiratelju kakor darovalcem so načelstvo iskreno zahvaljuje. -'•'■oživela je nekdaj, ■ akor srna semintja ,ie veselo skakala. , Mimi« vsak jo klical j , Mimi 'sem in Mimi tje; v. em je rada ustrezala, <;d vseh enako ljubljena Pridne njene so roke delale od dne do dne s sladko radostjo v oče!’-v nežnih licih lahen s: ••meh’ ta njen veseli je »esniško vedril srce na življenja križpoteb. v vazdv.ojenih težkih dneh!, g Razmišljevanje o vinski trgatvi 1921 Pod tem naslovom je objavil »Tabor« z dne 6. maja 1922 ponovno, a žal popolnoma nestvarno in zato zgrešeno kritiko iz peresa gospoda državnega vinarskega ravnatelja Antona Puklavca v Mariboru, Maistrova ulica št. 3, v zadevi grobanja vinske trte v starih nasadili. Na gro-banje v izjemnih slučajih sem bil svoje-časno mimogrede opozoril v daljši strokovni razpravi pod" zgornjim naslovom in sem na prvo kritiko z dne 29. decembra 1921 v tem listu svojo trditev utemeljeval še-le dne 17. marca 1922 tudi v »Taboru«. Stvar je vbudila nepričakovano mnodo zanimanja pri praktičnih vinogradarjih; z vele-važnim vprašanjem se pa sedaj bavi tildi »konferenca strokovnjakov«, ki jo 0 pozval kritik sam na pomoč- Ker mariborskemu kritiku nikakor ne morem niti ■e maram slediti na poti javnega osebnega napadanja in blatenja, opozarjani zanimance na stvarne zadevne raz-:-r.ve v ■ »Kmetovalcu« kot strokovnem iasilu Kmetijske družbe za Slovenijo v ' iubljani. Doslci je priobčil »Kmetovalec« !va članka: »Grobanje cepljenih trt« v 'tev. 11 z dne 15. junija t. 1. spisal kmečki svetnik Ivan Belle, ravnatelj kme- -ke šole v Št. Juriju ob juž. žel., in -Grobanje trt« v št. 13 z dne 15- julija t. 1., '-'i?al kmetijski svetnik Bohuslav S k a- 1 i c k y, ravnatelj kmetijske šole na Grmu , pri Novem mestu. Nadaljne razprave sle- i dijo, kakor vazni predmet zasluži — Andrej Žmavc, ravnatelj ..vinarske in sadjarske šole v Mariboru. g Žitne cene. Na borzi v Novem Sa> du so bile 19. t. m. sledeče cene: baška pšenica (stara) 1555, koruza 1230, mokj? (0) 2220, oves 1220. g Pčslarenje. Uputa u pčelars.tvo napisao poznati pčelarski sfcračnjak Pv Wittmann. Uza svu veliku korist, ko-ju donosi racionalno pčelarenje nije so kod nas još danas ovoj unosnoj gra-ni privrede posvečivaia ona pažnja, koju pčelarenje zaslužuje. Pisac, koji se sam u veliko bavi pčelarenjem, iz-liio je u ovoj knjiži sve, sto je potrebno, da se valjano nauči pčelariti, pa čo tako iz ove knjige i početniei a i več izkusniji pčelari vrlo mnogo naai-čiti te i od ove grane privrede veliku korist i prihod dobiti. Knjiga je raz-dijeljena uz na četiri djela te sadržaje:' 0 pčelarstvu i košnicama, o gradnji 1 pčelarenju položenom košnicom, pčeilci medovinjaci pi-aktične (poduke, hrv. širokoniska košnica. Kinjizi je priloženo 11 slika. Prvo izdanje ove knjige bilo je u kratko vrijeme razgrabljeno, a sama knjiga našla je i kod stručnjaka u inozemstvu veliko priznanje. Pčelarenje izišlo je u seriji gospodarskih knjiga što ih izdaje: Cirilo« Metodska knjižara, Zagreb, Prerado-vieev trg 4, gdje se knjiga i naručuja uz cijenu od 12 dinara, postom 1.50 di* nai-a više. SdoiI : Prvak’ Koroške v Mariboru. Za so boto in nedeljo se obeta mariborski športni publiki po daljšem presledku1 z gostovanjem koroškega prvaka KAC iz Celovca — lep in interesanten šport. Odlično kvaliteto KAC iz Celovca nami izpričuje rezultat 3:2 s katerim je v; prvenstvu porazil svojega celovškega] rivala KAC. — Protivnik mu bo v soboto ob 18. uoi SSK Maribor, v nedeljo ob 17. uri SV Rapii V očigled izborni formi obeh udeleženih strank ee pričakuje igra, ki bo tehnično im taktična vsekakor na višku. Zahtevajte d vsaki go-* stilni „Wabor“. Zdravstvo. AmbuEatorij Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. ' (Konec.) Storjen je bil sklep, ki naj priča sirom sveta o narodovi kulturni dospelosti: postavi se ambulatorij z vsemi pridobitvami modeme higijene in medicine, ki nad tudi najrevnejšim omogoči hitro in uspešno zdravljenje in iz katerega naj se med narod širijo uspešne preventivne socialno - higijenlčn« odredbe. V zvezi z ambulatorijem 66 postavijo tudi primerni uradni prostori, kateri se bodo sukcesivmo, kakor se bo stvarno razširjalo soc. zavarovanje, vporabljali v uradne svrbe. Mo-mentano odvisni prostori pa se oddajo v najem raznim pisarnam, agencijam, itd., da se tako zagotovi t-udi hitrejša rentabiliteta poslopja in hitrejša amor tizacija investiranega kapitala. Na stavbišču ob Miklošičevi cesti v Ljubljani je začelo živahno delo, ki ima biti posvečeno najvzvišenejšim namenom: ljudskemu zdravju; delo, k> naj bo izraz narodove kulture, medsebojne ljubezni in vzajemne podpore. Poslopje naj postano visoka akade* rnjja ljudske higijene, kjer naj bo o-sredotočena dolga, desetletja, tja v stoletja vsa skrb in vse delo za ohranitev zdrasrja. narodovih' produktivnih sil Poslopje naj bo eno na.jlepšrh’ spomenikov. katero si je postavila, trezna volja, delavcev, industrijo in obrti — nuo naj bo vez. H druži delavstvo in industrijo pri sknirmem delu za mirno socialno soži+.ie. Poslopje naj bo živa bp^^da vsem, ki bodo mimo hodili, ds jo skrb zn. narodovo zdravje skrb za narodovo bodočnost, in da more biti ta skrb le takrat učinkovita, ako sloni na pn^Tam' široke vzajenr^nisti. podoben joopis tega Kulturno in 20- -T S BO K? ’5!a®; S3; julija 1922.' spoSarsEoi, velevažnsga poslopja po damo prihodnjič. Glede finančno podlage omenjamo danes samo, da z zgradbo tega poslopja interesi delodajalcev in delojemalcev niso prav nič ogroženi; jasno je, da more zgradba že v bližnji bodočnosti zelo blagodejno Vplivati na višino socialno-zavaroval-nib prinosov. Finančna podlaga sloni na zavarovalo o-tehničnem računu, ki hoče investirati samo razpoložljive ro-servne kapitalijo nezgodnih rent. Kapitalije iz naslova bolniškega zavarovanja iz previdnosti niso vzete v kalkulacijo, glavno z ozirom na dejstvo, da novi zakon o socialnem zavarovanju predpisuje znatno višje podporo kakor so sedanje, prispevki pa so relativno čelo znižani, in so zvišani samo absolutno, v kolikor so se povišale mezde. Radi tega so reserve iz naslova bolniškega zavarovanja zelo malo verjetne. Nezgodno zavarovanje sloni na najeto kapitalnega kritja, t. j. vsaka renta, ki se prizna za nezgodo, mora biti takoj kapitalizirana. Kapital pa se v obliki rento ponesrečencu izplačuje mesečno, ostanek pa mora biti plodo-nosno naložen, tako, da izplačevanje rente do smrti rentnika oz. do vrnitve 5 delazmožnosti ni ogroženo. Ako so investirajo razpoložljive rentne kapitalijo radi tega ne bo o-škodovan niti delavec niti delodajalec. Kajti prispevki in podpore iz naslova nezgodnega zavarovanja so v zakonu jasno določeni in slone prispevki na natančnih statističnih podatkih o nezgodah, ki se pripete tekom, enega leta. Prispevki tega lota morajo biti tako visoki, da krijejo rentne kapitalije za vse nezgode v tem letu. Ako se bodo nezgode v bodočih lotih zmanjševale, bo treba zanje nižje kapitalije in zakon bo moral znižati prispevke. Ali narobe. Na ta zavarovalno - tehnični račun investicija razpoložljivih kapi-ialij (kapitalizinanih rent) nima prav nobenega vpliva. Radi gnadbe poslopja se nezgodno-zavarovalni prispevki ne tnorejo zvišati niti za dinar. Razpoložljive kapitalije .so po svojem značaju dolgoleten dolg rentnjkom, ki so odplačuje mesečno in ki se prav pod nobenimi pogoji ne more znižati. Rentnih radi tega. če se kapitalizirani znesek njegove rente tako previdno investira, da donosa vsako leto za odplačevanje rente potrebne zneske, ni v svojih pridobljenih pravicah tudi za dinar ne oškodovan. Čisto neutemeljeno je naziranje, da bo zgradba oškodovala neposredne interensento ali da se zazidava čisti dobiček. Za v arovalno-tehn i-čna bilanca nezgodne zavarovalnice izkazuje zelo neznaten dobiček, ki bij pa tudi odpadel, ako bi bili kreirani j vsi po starem zakonu predpisani po- j sebni fondi. Vsa naša javnost more na j to zgradbo gledati z največjim zaupanjem, ker prinaša gospodarskim in delavskim ‘slojem sarho koristi, matere mora z največjo vestnostjo ščititi. Imred sodišča. Maribor, 21. julija. Tatvina. '.v*; i Danes se je zagovarjal pred tukaj-šnim sodiščem 1. 1890. v Knittelfeldu v Nemški Avstriji rojeni in tja pristojni j elektrotehnik Franjo Novak radi tat- j vine. Dno l(i. junija je ukradel tvrdki 1 »Kovina« na Temu,, kjer je bil usluž--ben, 100 metrov elektrovodne žice, vredne 5000 K. Prisodili so mu šest tednov težke ječe. Kaznovan nasilnež, ' te:1' Radi javnega nasilstva so je zagovarjal danes Stefan Sluga, trafikant v Lajferšperku št. 94. Ker so njegovi otroci pred stanovanjem v bližini stanujočega železniškega nadzornika Alfreda Formacherja preveč kričali, jih je ta nagnal. Ker opomini niso nič zalegli, je enega izmed kričačev prijel tudi za ušesa. To pa je Slugo tako razjezilo, da je prišel s sekiro nad Formacherja ter grozil, da bo vse pobil. Pri tem pa je nabijal po zaprtih vratih, da so prestrašeni stanovalci pri balkonu poskakali na dvorišče. Štefan Sluga, ki je radi nasiistva že pi-edkazno-van, je dobil za to 1 mesec težke ječe. Razžaljenje časti. Pred okrajnim sodnikom se jo zago-vai'jal v četrtek gostilničar in poštar Rudolf Lorber iz Žalca radi razgaljenja časti. Raznašal je o uredniku »Marburger Zeitung«, Rihardu Watz-lavecku neresnične, žaljive vesti radi česar je končno imenovani vložil tožbo. Obtoženec jo inkriminirane žalitve zanikal, potrdile pa so jih zaslišane priče, radi česar je bil Lorber obsojen na 1000 K globe ozir. pet dni zapora. san § 104. kaz. zak. Orožuištvo v Zg. Sv. Kungoti jo doznalo, da namerava nek Jurij Jarc, posestnik pri Sv. Križu, ki je na glasu kot star tihotapec, spraviti čez mejo dva konja. Komandir postaje jo odredil orožniško patruljo, ki naj mu za-1 pleni označena dva konja. Ko sta prišla orožnika k Jarcu ter mu povedala namen svojega prihoda, se je jJarc raz-hudil ter pričel zmerjati orožnike na' prav ostuden način, pri čemur mu je! seveda pomagala tudi njegova žena Marija Jarc. Sodba se glasi za Jur ja Jarca na 6 tednov, za Marijo Jarc pa na 4 dni zapora. Partija št.. .. Trebitsch memorialturnir Dunaj 1911. t Ruska partija. Beli: Dr. Perlis. Crni: Dr. Krejčik, 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sj?.8—ff> 3. Lf3Xc5 d7—dfi 4. Se5—d3 Sf6Xc4 5. g2—g3 d6—do 6. Lfl—g2 Lf8—e 7 7. 0—0 0—0 8. Sbl—c3 17—f5 9. b2—b3 Le7—!6' 10. Lel—a3 Sc4Xc3 (Bolje Tf8—e8.) 11. d2Xc3 Lf6Xc3 12. La3Xr8 .Lc3Xal 13. Lf8—e7! Dd8Xe7 14. Lg2Xd:X- Kg8—f8 15. DdlXal 1 De7—fS 16. Dal—dl Sb8—d7 (Bolje c7—c6.) , 17. Tfl—el c7—c6 18. Tel—e6 Df6—f7 19. Ld5—c4 b7—b5 20. Sd3—o5!! Crni se uda. Ljubljana. Ljubljanski šah. klub J je nedavno izvolil nov odbor s pred?"3' nikom Pleničarjem na čelu. Dne 16. < m. se je vršila slovesna otvoritev nove? kluboveop lokala v »Narodni kavarni • Dr. Milan Vidmar odpotuje 23- j. fl' v London na veliki moisterski turnir.^ Šahovsko glasilo „Šah“, kateroi*' daja mariborski šah. klub za jugoslo*-šah. savez, začne izhajali 1. avgust*-Prva Številka je že v tisku in 16 strani s zelo zanimivo tvarino. Lslf se v »Mariborski tiskarni". fz šahovskega sveta. Na Duti®jB sta nadavno mojstra E. Griinfeld in aJ S. Tartakower igrala match, ki je v3f neodločen, ker je vsaki dobil eno psmJ0’ ostale 4 so bile remis. Pos!erčo.® V raznih političnih in gospodar^ listih so jo objavilo, da jo bil Franc Verdnik držabnik tvrdke Durjava in drug v Mariboru. I®1® & dokaze, da jo gospod Franc Vp™11 sam to vest razširjal. ^ * Objavljamo, da g. Franc VeKJ® •ni bil nikdar družabnik naveden0.*, dke, temveč le potnik in prodaj8'] naposled pa nekaj tednov prokurk1’ Maribor, 20. julija 1922. MAKS DURJAVA IN Maribor, 1518 Gregorčičeva ulica št. 24- * Za »Poslano" prevzame uredništvo J® toliko odgovornost, v koiikor to določa zako8* ■ aaanatra tssaei Pekatete, Testenine tudi same makarone iz tovarne Žnidaršič & Valenčič, Ilirska Bistrica se cfobe povsod eh I© zahtevalo vi® gospodInS®. ZM.OŠSA IL Brae in cSrug LIubijana-Ce8Je-r Maribor 1155 Bernhard Kellermann: PREDOR, Roman. (Dalje.) (17) Mnogokratni milijonar H. J. Bell: »Iičcr, omože- - do v, Parizu, bom lahko videl dvanajskrat, ne samo . trikrat na leto.« ... , Minister za promet de la Forest: »Predor je spričo prihranitve časa vsakemu trgovcu vi dar primaknjeno leto dni njegovega življenja-« Ljudje so zahtevali nadrobnih poročil in so bili u-pravičeni, jih zahtevati. Gnetli so se pred časopisnimi palačami, da so morali vozniki električne pocestnice j s peto udarjati ob zvonilni betič, da se prerinejo s svojimi vlaki. Ro cele ure s ooči strnicnc množice bile u-prte v projekcijski plan v drugem nadstropju »Hcrald-buildinga«, četudi so se kaazle že nekaj ur iste podobe: Mac Allan, Hobby, družba na strešnem vrtu. »Sedem milijard je zastopanih!!« »Mac Allan o-' znanja svoj nasnutek.« (Kinematogram.) »Mrs. Brown podpisuje 10 milijonov.« (Kinematogram.) »C. H. Smitha vlečejo iz lifta.« »Mi smo edini , ki lahko pokažemo Vanderstyfftov prilet na roofgarden prav do hiba, ko je obstal- Našega fotografa je letalo podrlo na tla. — Kinematogram: - »Newyorški beli, od oken pikčasti nebotičniki, iz kojih se dviga redek, bel hlap. Prikaže se bel metulj, ptiček-. galeb, monoplan! Monoplan šine prek nastrešnega vrta, zariše krivuljo, se vrne, spušča, velikanska perot zakrili sem čez. Konec.« — Negiben obraz: »Mr. C. G. Spinnaway, naš fotograf, ki ga je Vanderstyfftovo letalo podrlo na tla in hudo poškodilo.« »Najnovejši posnetek: Mac Allan, namenjen .v offico, se v Bronxu poslavlja od žene in otroka -,In zopet se začenja ista zapprcdica podob, Nenadoma — proti enajstim — zaporedica zastane. Nekaj novega?! Vsi obrazi so usmerjeni kvišku. Portret: »Mr. Hunter, broker, 37. cesta 212 East, je pravkar .vknjižil listek sebi za prvo vožnjo Ne\vyork —E.vropa.« v Množica se smeje, ,vihti klobuke, kriči! Telefonski uradi so delali na pretege, brzojavi in kablji več niso bili vsemu kos. Po tisočerih newyorš-kih pisarnicah so grozničavo segali po telefonskih slušalih d ase zzavezniki porazgovore o položaju. Ves Manchattan je stresala mrzlica! S smodko v ustih, s trdim klobukom na tilniku, brez suknjičev, znojni, da je teklo od njih, so posedali in postavali in kričali in krilili z rokami. Bankarji, brokerji, agentje, clerci. Veljalo je, sestaviti ponudbe! Odrediti, čim prej, čim ugodnejše! Pripravljala se je vilkanska kampanja, mednarodna bitov kapitala, v kateri bo pogažen, kdor se le ozre. Kdo bo orjaško podjetje financiral? Kako se to zgodi? L!oyd? Kdo pravi: Lloyd? Wittersteiner? Kdo ve kaj? Kdo je ta vrag Mac Allan, ki je črez noč nakupil za dvajset in pet milijonov zemljišč, katerih vrednost se brez dvoma potroji, popeteri, — kaj praviš! — postoteri ? — — Najbolj so bili razburjeni po odličnih' poslovalnicah velikih prekatlantskih plovstvenih družb. Mac Ailan zamori ves potniški promet prek Atlantica! Brž ko bo njegov predor dograjen — in saj je prav mogoče, da bo nekega dne gotov! — kaže raztopiti vseh štirikrat sto tisoč ton, ki plovejo po morju- Kaže se, da bo potnike na potrošnih ladjah voziti po medkrov-nili cenah, navadne iadje pa preurediti v, plavajoča zdravilišča za bolne na pljučih ali pa jih poslati v Afriko črncem. V dveh urah je bil stelefoniran in stelegra-firan nekak Anti-Tunnel-Trust, ki je sestavil priziv do raznih .vlad. Iz Ne\vyorka je vzburjenost zajela Chicago, Buf-falo, Pittsburg, St. Louis, San Francisco; tam.črez, v Evropi, pa se je tačas predorska groznica lotevala Londona, Pariza, Berlina Newyork je migetal in blestel v poldanski vfL sf. in ko so se ljudje zopet upali na cesto, so z vseh c® f nih vogalov .vanje treskali orjaški lepaki: »Stot* delavcev!« Naposled se je zdaj tudi zvedelo, kje ima sit^S svoj sedež: Broadway-Wallstreet. Tam je štrlelo belo, napol dograjeno nebotično poslopje, P0^? jega trideset in dveh nadstropjih je še .vrvelo vse ™ no delavcev. . 2e pol ure po tem, ko je bil orjaški lepak prep]^; ves Newyork, so se zgrinjala na granitne, z apna? jp deskami obložene stopnice sindikatnega posl°PJ®0j' se gnetla krdela po zaslužku povprašujočih, in vsa J, ska nezaposlenccv, katerih je ob vsakem času d° ^ deset tisoč, se je valila po stotero cestah v Do\vnt° ^ V pritličnih prostorih, kjer so še bile razpostavte^, vedrice z barvili, lestve in koze, so naleteli na nove opravnike — hladne, izkušene može z urnim v|, gledom prekupčevalcev s sužnji. Skozi oblačila deli, kakšne so ponudnikove kosti, mišice, kite. 0 gjj. stavi pleč, upogibu lakti so prepoznali njegov0 jS; Priučena drža, v polt vtrto barvilo, pobarvani .vse to je biio pred njih očmi brezmiselno. Kar 3® p osivelo in slabotno, kar je moreče delo ne\yyorslte > izmozgalo, so v “malo urah videli na stotine IhUjgii gorje mu, kdor je poizkusil v drugo: zadel ga 3e pogled, da mu je v hrbtenici zmrznil mozg, h1 ! 'oh ni več videl- ga opravnik 9. ;ta]X Še v isii dan so se pojavili na vseli petih P° $ liščih: na francoski, španski in ameriški oba*1 otokih Bermuda in San Jorgo (Acores) možje v «i lih. Dospevali so na vozovih in najetih avtom00 jj n so si mudno iskali pot prek krajine, se pogr° -e, fi8 močvarine in se trudoma kretali črez pečine, bm g0 s8 t mestu, ki se ni razlikovalo v ničemer od okolic : . ^ p ‘skobacali raz sedeže, odkopčali z .voza pnPia hivehranje, mersko orodje, zvežnje zaznamovalnih Količev ter poprijeli za delo. Mirno zbrani so s pripra-vami na oko uravnavali, merili, prav kakor da jim je narediti vrt. Sčela jim je kapal znoj. Obmejili so s konci plasino, ki je držala v natančno določenem kotu na nione in navzad segala daleč tja v deželo. V kratkem so bili vsaksebi zaposleni na raznih krajih. 'v v .g0^av’ se ie prikazalo nekaj voz s tramovi, oeskami, strešno lepenko in raznim orodjem. Videti je v . > kakor da so ti vozovi prišli semkaj povsem slu- j cajno in nimajo ni malo opraviti z zemljemerci in inže- j ncrji, ki se niso niti ozrli. Ustavili so se. Tramovi in; eske so zropotale na tla- Blisketaie so na žarnem ] soincu lopate, vreščale so žage, jekali so udarci kladiv, j Potem je pridrncal avtomobil in nekdo je razsedel j »sr kričal im mahal z rokami. Pod pazduho je vzel sve-! £enj merskih drogov in jo s trdimi koraki ubral tja črez j k zemljemercem. Bil je šibek in svetlolas, bil je Hobby, i -vodja ameriškega postajališča. . rtobby je vikal halo! se smejal, si brisal pot — bil Je ves preznojen — in je vpil: »V eni uri pride kuhar! Wilson dela kakor divjak *oms Riveru.« Potem je dva prsta vtaknil v usta m zabrlizgal. 'dr M vcz sem črez so prišli štiri možje z merskimi •ogovi na ramenih, v-r gosoodje tukaj povedo vam champsom, kaj skat storiti.« In Hobby se je vrnil k .vozovom ter * akal sredi kupov lesa sem ter tam. * otemje izginil v svojem avtomobilu, da vidi, kaj 'Ccenja;0 delavci v Lakcliurstu, ki so bili zaposleni s začasne telefonske proge. Kričal je in o-}er sc odpeljal ogled nadaljujoč ob železniškem kat m a^e^urst-Lakewocd, ki jc držalo prek sindi-^uskega zemljišča. Sredi proge, na pašniku, po kate-Si° .p0:^ava'>e krave in voli, je stal in gost dim od £yue cajal tovorni vlak dveh strojev in petdesetih voz-w -'e Prihajal vlak s petsto delavci. Ura je bila i teh petsto delavcev so bili najeli do dveh popol-; ®> *z Mpfcokna so se bili odpeljali ob treh. .Vsi so bili - nn e volje in veseli, da so mogli ostaviti vrelični D<0i^,'n -':er so na^-i zaslužek pod milim nebom. r so nad petdeseterico voz in pometali deske, z,'a‘°y!čeuo pločevino, strešno lepenkovje, ognjišča živila, šatore, odeje, zaboje, vreče, zvežnje r^pačnik. Hobby se jc čutil dobro. Kričal je, brlizgal, °C‘\o kakor opica kobali! črez vagone in grmade de-' p m tulil ukazujoč. Uro pozneje so bile kuhinje na ij^cm upravljane in so kuharji vršili svoj posel. Dve-' 'o.delavcev je hitelo zbijati lesenjače za noč, drugi pa £0 se razkladali. Rn Kp se je stemnilo, je Hobby svojim »boyjem« pri-' rocsl, naj molijo in gredo spat, kar se da dobro. .Kato se je odpeljal nazaj k zemljemercem in inže-, erjem. Dospevši, je telefoniral svoje poročilo v *'C\vyork. Potem je šel z inženerji doli na pesečine, da sc Naposled so se zavalili oblečeni na deščeni iflan v ^os?njači in so v hipu pospali. Ko se. je zazoril - h so zopet šli na delo. Ženih z deskami, tramovi in zvalovičeno pločevino, in dva tisoč delavcev je z mrzlično naglico hitelo staviti lesene stanove, kuhinje, hrame. Po noči pa je prihrumela nevihta in silni piš je razmetal yse Hobbyevo mestece. (Dalje prihodnjič.) Ob štirih zjutraj je dospelo sto vagonov gradiva, ob polu petih pet tisoč delavcev, ki sp noč prespali na vlaku in bili videti lačni in zdelani. Po kuhinjah so hiteli na vse pretege že ob zoru in parne pekarnice so sopotale. — , Hobby je bil točno na .mestu. Delo ga je veselilo, in dasi je bi! prespal samo malo, ur, je bil tiste praznične volje, ki ga je na mah prikupila njegovi delavski _ množici. Omislil si je bil konja, sivca, in ga je ves dan \ neutruden v skok jezdil tja in sem. j Pored železniške proge so se grmadile prave) pravcate gore'gradiva. Ob osmih je dospel vlak dvaj-j' setih vagonov, naložen zgolj s pragovi, tračnicami, voziči in dvema ličnima strojema za ozkotirno želez- j nico. Pripeljal je tudi bataljon inženerjev in tehnikov,: In Hobby je pridelil tisoč mož gradnji ozkotirne proge, i ki naj bi držaja do tri kilometre oddaljenega gradilišča-' Na večer je dospel vlak z dvema tisočema zložljivih . posteljnjakov iz železa in spalnih odej, Iiobby je gr-: mel v telefon in moledoval, naj mu dado več delavcev, j-in Alan mu je obljubil za naslednji dan dva tisoč mož. j In res je dospelo do. zore dva tisoč mož. Za njimi pa so se pomikali brezkončni vlaki z gradivom. Hobbv j je preklinjal, da se mu je pred očmi meglilo. Allan ga ;; je resnično res zasipal! Naposled sc je vdal v svojo , usodo: spoznal je Allanovo brzovršilnost! To je bila v Ameriki in v sedanji dobi občna po sebi peklenska fcr-zost, pospeševana do pobesnelosti. In I1obby se ji je prilagodil, čeprav mu ej jemala sapo, in je svoje napore vzmnežil. j • 1120 Tretji dan je bila ozkotirnica, po kateri je zdaj to- j j liko da že mogel voziti vlak, ne da bi se prevrnil, na- i j rejena do gradilišča ,in na večer tretjega dne še jc sredi campa piskala mala lokomotiva, pozdravljena z .. ~ i glasnim kura! Privlekla je brez števila vozičev, nalo- PRAN LESNIK, Marmor, Cankarjeva ul. st. zo Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozira. Zahtevajte sedal pri eiakypy iopet izrecno |jeve siaroznane izdelke r\ I ^7 3214 dofoa se v vseh špecerijskih trgovinah. Glavno razpečavanje na debelo za državo SHS: ŽUd £j vozičev, vsskovrslne vrvi ■ i Podpisana tvrdka si dovoljuje vij. opozarjati, da so njene v prometu se ter galanterijo in rasno | nahajajoče pivske steklenice in sodčki izključno neprodajna last pivovarne. Pro- drobnarijo priporoča j dajanje istih ali uporabljati jih v druge namene je prepovedano ter se kazensko- B.RoSftia.prejeM.Sfadier I sodno zasleduje. _ _ _ _ jP Tm V-f " '"V -i 9r' Zastavnina, ki se je pri nabavi piva za iste plačala, in ki se pri vrnitviji jgijjj stranki zopet vrne, predstavlja le majhen del dejanske vrednosti omenjene posode. Lastninska pravica podpisane tvrdke do svoje pivske posode zaradi plačane zastavnine toraj nikakor ne preide na drugo osebo. V lastnem interesu se toraj vsak posvari predavati ali nakupovati pivske steklenice in sodčke ki so last podpisane pivovarne. ■ 122J T©ssS dffSs, pivovarna v Maribora* Pristopajte Jugoslovanski Matici, .^►3 v gr-Tjsj. 6&Ž ^Jžars-agrg-,-m. y ggsgaarae^gaaaaaeiitaig.jpesmmtftj Dovoljujem si naznaniti ceni. mariborski javnosti, da sem svoj spcdicijski obrat, katerega sem vodil pod firmo Julija 88el8§age.F£a nasl« skupaj s stavbami in vsem inventarjem prodal tvrdki: drislfei s ©a s. Zahvaljujem se ob tej priliki^ vsem svojim poslovnim prijateljem za izkazano mi naklonjenost ter jih prosim,, naj nadalje podpirajo tudi mojo naslednico, kakor so mene. — Z odličnim spoštovanjem Jasi3!© Šegladi. ■s#ws kmdružba s o. 2, / si šteje v čast javiti, da je kupila z vsemi stavbami in inventarjem vred dosedanjo špedicijsko podjetje m !eisi8tg®ja msL3 Harlb®r9 c« 27 3e 2$, pisari® Melisha ter da bo vodila-podjetje dalje v nezmanjšanem obsegu pod firmo fs' tl mj iif kol Ir ibT a; u ti ml iOI &F D Zanesljivo in dobro izvežbano uslužbenstvo prejšnje tvrdke Reitingerjevega naslednika, kakor tudi vozništvo, smo prevzeli v celoti ter obdržimo tudi v nadalje. — Tvrdka se vsled dobr h zvez in dobrega imena že poprejšnje lastnice najtopleje priporoča cenj. občinstvu, pi'edvsem trgovstvu, izvršitev vseh v spedicijsko stroko spadajočih poslov, prevzetje uvoznih in izvoznih transportov, prečnih pošiljatev, zacarinjevanj ter prepeljavanj pohištva in drugih predmetov v lastnih vozovih ter nadalje uskladiščevanja v suhih in zavarovanih skladiščih. — Potrudili se bomo, izvršiti vsa naročila hitro in solidno ter po najnižjih cenah, tako, da si ohranimo in pridobimo vedno popolno zaupanje ter prosimo p. t. občinstvo, da nas počasti v čim večjem številu s svojimi naročili. — Z odličnim spoštovanjem ,'Jadran” trgovska prometna'dražba z o. z. prel naslec8nlk> pisaraa ^eBjska sesta 1- Industriji za predelavo železa in kovin in njej sorodnih strok, kakor tudi železninarjem priporočamo našo veliko zalogo železarne „P©BdillSStt©“9 največje skladišče plemenitega in orodnega jekla v Jugoslaviji, kakor tudi orodja svetovnoznanih kvalitet. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Z velespoštovanjem »»Jadran” trgovske prometna družba i o. z. ©e2«M@k5 feldarsss .i' Gosposka ulica it 44. as Mala oznanila. Sprejmemo uradnico, začet-nico-stenotipistfco. za slovenščino in nemščino. Ponudbo opravi lista pod „stev. 1203“. 1203 3-2 Učiteljica da^emcd počitnicami privaten pouk v kateremkoli predmetu učenkam ljudske in meščanske Sole. — Naslov v upravi. 1225 Podjeten trgovec, dober prodajalec ter spreten detajlist, ■ dobro izurjen r trgovini mešanega blaga ia v vseh trjr. strokah, z 16 letno prakso, vešč slov,, hrv., češk., nemSk. in ital. jezika v govoru in pisavi, išče primerne sluibe, najraje kot vodja trgovine ali fiiijalke na deželi, ali kako drugo podjetje na račun. Zmožen je tudi kavcije. Ponudbe pod ..Trgovska sreča* na upravo „Tabora“. 1222 Trgovski potnik z dolgoletno trgovsko prakso, v Sloveniji zelo dobro npeljan, prevzame zastopstvo pioti primerni proviziji ali pa tudi proli mesečni plači. Stroka je postranska stvar. Ponudbe naj se pošljejo pod „Trgovski potnik“ upravi lista. 1217 Mož, 30 let star, oženjen, z 10-litnim otrokom, lšča službo hišnika. Ponudbo pod „št. 100“ na upravo lista. 121B /%če se viničarja s 4 delavnimi močmi. Vinograd Konig pri Sv. Petru. 1205 Hišna Šivilja za najiinejše toi-lete, kakpr kostume in otroške obleke. Gre tudi izven Maribora, Studenci pri Mariboru, Frankopanova ul. 2. ‘ 1228 Upokojeni davčni uradnik išče primerno službo. Pisma pod ^Zanesljiv* ua upravniStvo lista. 1226 trgovec išče starejšo oaabo za prodajalno in gospodinjstvo s premoženjem čej 15.000 K proti lako dobri odškodnini. Ponudbe pod »St. 1195“ na upravo ,Tabora“. 1195 2-2 Gostilna Balon, Pobrežje. Vsako nedeljo in praznik koncert. Začetek ob 15. uri pon. Vstop prost. 1215 Prodajo se dve perzijske preproge. Na ogled Krčevina, Srnčeva ulica 122. vila Pavla 1219 3—1 Pes volčjak, čiste pasme, šest mescev star, na prodaj. Maribor, Ob bregu 26, 1227 Par lepih konj za vsako vožnjo, na prodaj. Franjo Kajh, Bi- J strica-Limbuš. 122:-*: Krasno stanovanje, obstoječ!'1 iz kuhinje in treh sob v zdravi iegi, kupcu manjše moderne dvonadstropne hiše takoj prosto. Tudi vilo v Gradcu za slično v Mariboru zamenjam Naslov v upravi. 1220 Stavbeni prostor ali majhno hišico se kapi v Mariboru. Ponudbo na Matija Koler, zid. mojster, CreSnjevoi, Gornja Itadgona. 1138 30—1 Jetika! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira s iijemo torka in petka v St. Jurju ob j.ž. Kupujte tudi njegove tri knjige. Navodila, kako do zdravja priti, o-zdravitL 483 |Gostilna „PRI UP5!®6, ^ad^anl®, ¥ ra©d©BJ©, cine 23. jjjMS5fa 1S23 A M d S ^ m £ i In ang!e£ki VB H B H B* Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča. 3 Zamenja se lepo solčno stanovanje, obstoječo iz 3 sob in pritiklin, z enakim. Vprašati: Kolodvorska trafika. 1197 2-2 Za zgradbo hiš se prodaja: votla cementna opeka, cementna strešna opska, masa za Heraklith - stene, gipssve dile in prvovrstni portlandski cement znamke „Split'1 v vsaki množini pri „Hilr!!ea žtev. 2, Zagreb, Kaiiovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica. Novi Sad, Ljubija113« Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Krušcvac, Niš, Skoplje, Veie3> Bitolj, Kragujcvac, Za ječar in Stip. 341 Zastopstva so v vseh večjih mestih. ggiSS lESSS E SSSliis n ftfi n a 1207 W mm ft W*l*W«W v <:* n' ‘ti1. t\yx*>xMmvT/ wkw Podpirajte Jugoslovansko iatico d rov a cesta št. 40. Aleksan- 1208 Išče se za takoj zanesljiva, marljiva in mlajša moška moo za vedjenje večje trgovine v Mariboru. Pismene ponudbe je poslati pod adreso „B. 1000" na upravo -Tabora*. 1230 3—1 igra 'priiju&Sfe&a ggociba. 1213 Za prav obilen obisk, se priporoča gestiillftitfairka Vstop prost. Vstop prosi. Prodajalka Kurjena v trgovini z meSanim blagom, dobra moft, 26 let stara, ieli spremeniti službo. Gre tudi na deželo in pomaga tudi pri f03podinjslvu. Našlo? pod BZanesl]iva“ v upravi. 1186 3—3 Vplanlleva Lsaii^a za pranje perila, pere perilo^v 10 minutah snažno belo. Izborno sredstvo za pranje volnenega, sVI‘ lenega irr barvanega blaga v mrzli vodi; popoln3 neškodljivost zajamčena. Dobi se v vseh trg°v[m nah. Priporočeno od mnogih bolnic in sanatorijev. krejfa zajamčeno brez 1 — Glavno zastopstvo za Slovenijo: L& peska. bomir Jemrič, Maribor, Popovičeva 7. 1175 Postsljssa oprava I i K- & R. Preprogo Zaveso m Blaga zapoMStva Posteljno porjo \iwmzim Bizh tasie v zalogi ptti Marihor, Melje 103. 1301 3—3 MM! Mmltmr Gosposka utiea M- «0 j PtoohanoT* hSa«, ! Solidna gospodična išče sobo, evontueino tudi h131!*, pri boijSi rodbini. Ponudb« Mariborska tiskal na d. d., * < ribor. S®T Svoboda« ogtodt ] C«iH» tetnptaZnei Jos. Martinc Maribor CBteJrtsrifsla Bsfa^ovisi« lastnega Izdelka Dragotin Boglio, Koroška essta 1. lario! komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14 , Lastnik in izdajatelj: Konzorcij -Tabor", — Tiska; Mariborska tfskama d. d. se dobi pri A. Radi, Aleksandrova cesta št. ^