AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 120 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 21, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Senatni odsek za dajatve je odobril Rooseveltovo zahtevo za obrambeni program Washington, D. C., 20. maja. — Senatni odsek je sprejel najvišjo vsoto, ki se jo je še kdaj odobrilo za oboroževanje, namreč vsoto $1,820,941,004, ter zadevo poslal v senat za sprejem. S to vsoto bi se takoj kupilo 200 bombnikov, 220 manjših bojnih letal, dalje topove za obstrelja-vanje letal in tankov ter muni-ci j o. V tej vsoti .je vključenih tudi $132,000,000, s čemer bi lahko predsednik razpolagal po svoji volji, da se pohiti z obrambenim načrtom. Predsednik bi moral poročati kongresu do 30. junija 1942, kako se je ta vsota porabila. Pričakuje se, da bo senat sprejel priporočilo odseka, toda glede vsote $132,000,000, ki bi se dala na razpolago predsedniku, bo pa debata. ŽUPAN BURTON ZA PREDSEDNIKA U. S. Med pristaši župana Burtona se je pojavilo gibanje, da se pripravi pot za župana Burtona, da se ga imenuje kandidatom republikanske stranke na narodni konvenciji v slučaju, če senator Taft ne bo mogel dobiti dovolj glasov. Na čelu gibanja je A. E. Bernsteen, bivši zvezni okrajni pravdnik. Mr. Bernsteen pravi, da bodo !ača"!m V°'in™ terim so se ustavili na križišču'folljm niso na izgubi ameriški ceste na Broadway in Walker kapitalisti ampak ameriški dav- avenije, ko je treščil v avto avto-;koPlačevalcL bus ' -- Iz bolnišnice Katoliška mladina in ženstvo Iz Glenville bolnišnice se je Tazmotriva delo in kapital vrnil na svoj dom Frank Svetek. j V sredo večer se bo vršil v ho-Prijatelji ga sedaj lahko obišče-;telu Allerton obširen program jo doma. Na gen. Weyganda stavijo vse upanje ljenju. sa, predno bo popolnoma okre- v. . Vsi mu želimo, da bi se mu P Preostalim pa iz- val. ljubo zdravje kmalu povsem povrnilo in da bi bil zopet vrl in krepak slovenski fant, kot je bil Prej.' 34 let srečnega zakona Mr. in Mrs. John Fortuna, 1401 E. 47th St. praznujeta da rekama naše iskreno sožalje. Jo Modic se zahvaljuje Gdč, Jo Modic, ki je kandidi rala za državno poslanko, nas je naprosila, naj bi objavili, da se iz vsega srca zahvaljuje slovenskim državljanom in državljan- uspešnih ukrepov. General prodirajo proti zapadu, postaja'glede preosnove družabnega re- da. Del programa vsebuje tudi debato "Ali naj se omoženi ženi prepove z postavo izvrševati po- nes 34 letnico srečnega zakonske- kam, ki so oddali toliko glasov ga življenja. Obenem pa pra- zanjo v primarnih volitvah. Gdc. znuje Mr Fortuna 57 letnico Modicova pravi, da ne bo poza-rojstva. Čestitamo in še na mno-|bila te naklonjenosti volivcev. go let zdravja in zadovoljstva! Slike v šoli sv. Vida Danes zvečer ob osmih bo ka-, zal Rev. A. A. Andrey v šolski dvorani sv. Vida lepe slike. Vstopnina je samo 25c. Farani 80 Prijazno vabljeni. Mrs. Strojin v bolnišnici Mrs. Mary Strojin iz Geneva, O. se nahaja zdaj v Cleveland Clinic bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Več časa se je nahajala v bolnišnici v Ge-nevi. pod avspico Katoliške mladinske organizacije in Narodnega koncila katoliškega ženstva. Pro gram vsebuje proslavo 49 letni ce enciklike papeža Leona XIII. Paris, 20. maja. — General da, "katerega poznajo kot moža nic, da zalagajo armado na fron- glede delavskega vprašanja in 9 Maxi'me Weygand, ki je bil iz-j odločnosti, zmožnosti ter naglih ti. In ker zdaj Nemci bolj in bolj j letnice enciklike papeža Pija XI. bran za vrhovnega poveljnika in zavezniški armadi na zapadni fronti je pravi mož in edini, ki more rešiti zavezniško armado pred popolnim porazom. Gene-1 ral Weygand ima dovolj izkušnje za ta posel, ker je bil v zadnji svetovpi vojni načelnik generalnega štaba pod poveljstvom maršala Focha. Po Čudnem naključju je bila tudi v svetovni vojni njegova prva naloga, da je zavrnil nemško armado pred Amiensem in ista naloga ga čaka tudi danes, če Nemci zasedejo Amiens, bosta ločeni angleška in francoska armada, kar je grozilo tudi leta 1918. Brez dvoma je, da se bo morala zavezniške armade zelo dvignila pod poveljstvom Weygan Weygand verjame kot je veroval vprašanje dobave potrebščin bolj maršal Foch samo v ofenzivo, 'in bolj pereče. Zato se lahko pričakuje v bližnji! v Zdaj je samo vprašanje, če bo bodočnosti zavezniške ofenzive;mogel Weygand ustaviti Nemce, jklic radi zaslužka." Program se proti Nemcem na vsej črti. Edi- predno pridejo do Amiensa. če prične ob osmih zvečer in občin-no, kar bi to zavezniško ofenzi- pridejo Nemci do tje, bodo utr-jstvo je prijazno vabljeno. K vo preprečilo, bi bil stalen pri- peli zavezniki velik udarec. Naj-i udeležbi se je pismeno povabilo tisk nemške armade, kar bi pri- več zavisi sedaj, če bo novi po-jvodje delavskih unij CIO in A. Francoski delavci ne smejo zapustiti delo Paris. — Premier Reynaud je izdal na francosko delavstvo oklic, da ne smejo pustiti dela v tovarnah, razen če to ukaže vlada. Za prestopek bodo kaznovani prav tako kot vojaki. V francoskih industrijskih centrih poskušajo namreč Nemci z propagando preplašiti delavce, da bi pustili delo, govoreč jim, da se bliža liemška armada. Kadar bo nevarnost za civilno prebivalstvo, bodo že oblasti ukazale ljudem izprazniti kraje. --o—--- OTO IN Z IT A STA ZBEŽALA V FRANCIJO Paris.—Avstrijski naj dvoj voda Oto in njegova mati Žita, ki sta bila v Belgiji, ko se je pričela vojna, sta se v soboto srečno rešila v Francijo pred Nemci. Oto je znan kritik Hitlerja, zato je jasno, da mu ne bi rad prišel v roke. —i--o- sililo zaveznike na obrambo. Toda vprašanje je, če je Nemčija v veljnik mogel organizirati protinapad, da Nemce ustavi in jih stanu kar naprej preživljati svoJ potem vrže nazaj, če hočejo jo armado na tako dolgi fronti in če more dovolj naglo dovažati gazolina številnim bojnim tankom in letalom. Bolj ko Nemci prodirajo, bolj se daljša njih zvzea z zaledjem in težavnejše je dobavljanje po Nemci popolnoma zmagati, mo rajo to izvršiti hitro. Vsaka zamuda bo dala zaveznikom priliko za protinapad in kadar bodo začeli Nemce potiskati nazaj, bodo Nemci izgubljeni. V par dneh se bo videlo, kaj zmore no- trebščin v bojno fronto. Nemci vi poveljnik zavezniških čet, ge-so bolj in bolj odvisni od želez- neral Weygand. F. of L. Pozdrav iz Michigana Gospodični Estelle Roitz in Rose Milavec pošiljata iz Holland, Mich., najlepše pozdrave svojim prijateljicam in, kakopak, tudi prijateljem. Zadušnica V sredo ob šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za vse žive in mrtve člane šolskega, letnika 1922. 30 dnevnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Frank Skully ob 30 dnevnici njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Obisk iz Colorade Iz daljne države Colorado je prišla na obisk Mrs. Ana Prince k svojemu bratu Josip Slogarju, 1149 E. 68rd St. Dobrodošla v slovenski metropoli! Najdena obleka Na cesti je bila najdena ženska obleka. Lastnica jo dobi na 1157 E. 60th St. .. J K "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER M17 St. Clair Avenue PulJlished dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00, Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: s U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Math Tekavec: Komentar k Molkovemu "Naslova ni treba" Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 120 Tues., May 21, 1940 (Nadaljevanje) Molek: "Math Tekavec trdi na svoje lastno kožo, da se je Molek zlagal, ko je omenil v "Prosve-ti" 13. marca 1940, da je Trunk izrazil zadovoljstvo nad preselitvijo stalinovskega lista iz Pitts-brugha v Cleveland. Zakaj to trdi? Zato, ker je videl v Trunko-vi koloni, da Trunk sam to trdi. ni "izražena nikaka zadovoljnost nad preselitvijo stalinovskega ptiča v Collinwood." Za to bilko se je prijel Molek (citiram odlomek iz A. S. z dnem 1. marca): rancijo, da bom vzel čas in raz-|sedaj vsako drugo nedeljo. Pri-galil tvoje farizejstvo. Potem hodnje streljanje se vrši v nede- "Zdaj, ko je začelo sijati pomla dansko sonce, bodo zavzeli v na-J smem ponoviti prednih vrstah glavno mesto na- osebe, me lahko smatraš prejevci. Sedaj pravijo, da bodo,zveni iz tvojega zadnjega stavka upam, da ko ti vnovič predložim ona vprašanja, na katera mi dol-guješ še odgovor, da mi stvarno odgovoriš. Naprej in naprej mi ponavljaš obrekovanje, povej mi no, v čem sem te pa obrekoval ? Veš, si bom vsaj vedel v čem si izprašati vest. Tvoje besede pa menda ja Kar se tiče moje kar tako pritiskali na kljuke, da ne — za "psa." Si se vsaj popolno-bo za redne naprednjake nič ma razgalil kakšnih podlosti se Yes, -Trunk je pozabil kaj je Clevelandski naprednjaki že ba- Hitlerja so pričakovali Ena stvar je, ki je ne morejo zavezniki zanikati in ta je, da so popolnoma dobro vedeli, da bo Hitler udaril nanje. Ne morejo se izgovarjati, da je prišel Hitler nepričakovano. Za to vojno, ki se danes bojuje na zapadni fronti, sta bili obe strani dobro pripravljeni, tako zavezniki kot Nemčija. Morda je res, da je bila Nemčija boljše pripravljena, ampak to je pa njena zadeva. Vse od jeseni se je pripravljala Belgija, Nizozemska, in tudi zavezniki za Hitlerjev napad. Še celo dan udara ni bila že nobena tajnost. Anglija je pričakovala nemški vpad v Nizozemsko in Belgijo vse od časa, ko je Hitler napade! Skandinavijo. Fakt je, da sta bili Belgija in Nizozemska opozorjeni na Hitlerjev prihod dva dni prej. Očividno je, da Anglija in Francija nista imeli ničesar proti temu, da bi prišel Hitler bližje na zapad. Hoteli sta, da pride do odločilne bitke, kjer se bo preizkušalo najmodernejše orožje med Nemčijo in zavezniki. Naciji so bili najbrže tako svesti svoje nadmoči nad zavezniki, da niso skrivali svojega pohoda proti zapadu. Poleg tega je bil pa nemški generalni štab najbrže prepričan, da je izdelal tako fin strategičen načrt, da bo ž njim zapadne zaveznike popolnoma presenetil in jih v naglem sunku popolnoma porazil. Prvo, na kar se je Hitler zanašal pri tem napadu (in kot je videti ni slabo računal), je bil napad z pehoto, katero so nemška letala vozila v Nizozemsko, in Belgijo in jo tam spuščala na raznih točkah na tla. Zavezniki so vedeli, da Hitler na to računa največ, toda so se temu smejali trdeč, da s te vrste bojevanjem Nemčija ne more imeti dosti uspeha. Ni jim šlo v glavo, kako more Hitler prepeljati večje število vojakov preko obrambene linije v sredo dežele, da ne bi teh nemških čet z lahkoto sproti pobijali. Toda Nemci so prav na te čete polagali največjo važnost za uspeh in kot vidimo so računali prav. Zavezniki so uvideli, da.so preveč podce-njvali te nove vrste bojevanja. Kmalu so uvideli da jim je nemogoče držati fronto, obenem pa loviti po vsej deželi nemške parašutarje, ki so padali na zemljo kot kobilice in ček, ki je že velikokrat skočil se takoj spravili na delo, da so razdirali mostove, brzojavne in pred miško v luknjo!) Ali ne telefonske zveze, uničevali zrakoplovna pristanišča. Saj je,veš, da Trunk piše za "A. S." tu-prav radi tega načina bojevanja padla najmočnejša nizozem-'di "editoriale," katerih ni zmo-ska trdnjava Eben Emael, katero je branilo 1000 izbranih jžen pisati listov urednik (zmo-vojakov. Nmški poročnik Witzig je namreč priletel z malo jžen je le klobasanja in osebno posadko vojakov z letalonj in se pustil sredi trdnjave na čvekanja)? Da ne boš ponovno tla. Tukaj so naglo postavili strojnice, vzeli v roke ročne brskal po številkah "A. S." treh granate in tako ustrahovali trdnjavsko posadko^, dokler je ali petih mesecev ti bom poma-prišla večja nemška armada in zasedla trdnjavo brez vsa- gai. Poglej Trunkov "editorial" kega odpora. Druga nemška strategija, ki se je izkazala jako učinkovito je, da se ne zalete z vso silo v utrjene postojanke zaveznikov. Kar lepo mimo njih gredo, jih izolirajo, potem se pa obrnejo in udarijo od vseh strani nanje z najtežjimi topovi. Nadaljna Hitlerjeva strategija, ki se je dobro izkazala, je. tudi ta, da ne prime več sovražnikov na enkrat, ampak zdaj tega, potem pa drugega. Tako je tudi najprej z vso silo udaril na Nizozemsko in ko je ta položila-orožje, se je šele obrnil na Belgijo. Nihče ne more še danes povedati, kakšen bo konec te bitke, ki se danes bije za usodo Nemčije in za usodo Anglije, ker med tema dvema gre boj na življenje in smrt. Toda eno je gotovo, da so si zavezniki sami želeli te odločilne bitke, pa naj pade kocka na to ali na ono stran, ker živeti v neprestanem trepetu pred nemškim orožjem je bilo nemogoče več. Pri vsem tem je pa Anglija podcenjevala moč nacijev in tre-ba bo vsega napora, če se jih bodo hoteli ubraniti. ostalo. Trkali bodo pa tudi na društva in primaknili svoje stole k mizi, kjerkoli se bo dalo. Pravi spopad se bo šele pričel. pisal nekaj tednov poprej, pa je kratkomalo zapisal, da se je Molek zlagal in sedaj je Tekavec ponovil za Trunkom kakor papagaj, da se je Molek zlagal. Tekavec je pa še dodal, da je on sam pregledal vse Trunkove kolone do treh mesecev, pa ni našel ničesar takega in. tedaj je Math Tekavec zmagoslavno vzkliknil: "če se Molek zlaže v takih primerih (kaj naj to pomeni, ne vem — Tekavčev jezik je strašna kolobocija kakor je Trunkov) kaj še v stvareh, ki jih ni mogoče koregirati?" Odgovor: — Vztrajam pri tem, da nisem nikjer našel tistega, kar trdi Molek! On naj pa dokaže, da je Rev. Trunk isto pisal. Ker imam vse številke Amerikanskega Slovenca pri rokah od sedmih mesecev,'mu jih dam na razpolago, če najde kaj podobnega, kar on trdi. V naslednjem komentarju dam celoten dokaz. Molek: "Grdo si se zmotil Matija. Premetaval si "Amerikan-ske Slovence" od treh mesecev pa še nisi našel vsega, kar je pisal tvoj veliki "firar," o katerem praviš, da se "igra z Molkom kot mačka z miško," imeniten ma- v "A. S." od 1. marca t. 1. in ko prečitaš isto reč, piši Trunku, čemu je tako pozabi j iv, da ti povzroča sitnosti. Kako bosta sedaj ti in tvoj Trunk jedla svoje besede? .... čegav namen sedaj posvečuje sredstva?" Odgovor: — Nič grdo se ni urezal Matija, ampak Janez se je precej globoko ranil. Mislim, da za svoje osebo že ponavlja kozje molitvice. Kam sem se pa spet zaletel. Da bo ,pa javnost vedela za vso resnico, dam tukaj celoten dokaz, kdo laže? Urednik "Amerikanskega Slovenca," ki je pač odgovoren za, to kar se natisne, je o tej zadevi v omenjenem listu z dnem 10. maja t. 1. dal to izjavo: (Rabim le odlo-_ mek) — "Očita laž tudi č. g. Irska ostane nevtralna ! Trunku in trdi ponovno, da je č. Znano je sovraštvo Ircev do Anglije, vendar to sovra-jg- Trunk pisal in sicer z dnem štvo ni toilko, da bi šli pomagat Nemčiji, ali da bi dali naci-jl- marca 1940 (A. S.). Za očka jem na razpolago svoja pristanišča, odkoder bi napadali An-;Moleka, ki se dela silno brihtne-glijo. Irci so bili zelo potrti/ko je padla Danska in Norve-|ga, kakor bi vsi drugi ljudje šica v roke nacijem. Sicer so v davnih časih ravno narodi iz!bili le pritlikavci on pa nedose-banske in Norveške, takratni Galci, redno napadali in ro- žen duševni velikan, bi bilo vrlo pali irsko deželo, dokler jih ni popolnoma premagal irski ju-!dobro, da se prej prepriča komu nak Brian Boru leta 1014. Toda od tega časa je pa vladalo očita laži. č. g. Trunk je avtor je prosijo čikaške kanonirje za pomoč." Jaz ne vidim v teh vrsticah nobenega "veselja" nad preselitvijo lista iz Pittsburgha v Cleveland. Če kdo, naj se oglasi! Kdo je sedaj lažnik: Rev. Trunk, Math Tekavec ali Molek? Mislim, da lahko vsak spozna kdo se bori za resnico in kdo potvar-ja, pa laže. Meni ne bo treba o tem Rev. Trunku ničesar pisariti. Kako se boš pa ti Molek izvlekel iz te blamaže je pa tvoja stvar. Najbolj "logično" pot boš usmeril, da se pričneš sklicevati na svojo "svobodomiselnost" in da misliš in pišeš po njej, kar se ti zljubi. Ker si izločil Boga, ki po njem ločimo resnico od laži, se ti ni treba zagovarjati pred svojimi somišljeniki, saj te bodo že razumeli, da si svobodomislec. Pri ljudeh, ki pa dajo še kaj na razliko med resnico in lažjo, pa že zdavnaj poznajo tvojo "logiko." Kdaj si pa Rev. Trunka ugnal v mišjo luknjo, daj vsaj dokazat! človek ima za tako polemi-ziranje, ki ga proti njemu izvajaš ti, samo pomilovalni nasmeh, že razmerje med akademsko na-obraženim človekom in navadnim težakom v tej zadevi, je tako kričeče, da bi ne bilo. treba nikakih pomislekov, kdo stvjar obvlada, če pa še upoštevamo Rev. Trunkovo neizprosno logiko doslednosti, pa je tvoje bedasto zagovarjanje, ki ga izvajaš v "Prosv^lr" samo zmerjanje in po sedem-kratno ponavljanje enega izraza "čveka," to je dovolj tehten dokaz na tem polju, kjer pridejo v poštev samo stvarni razlogi umskega razmišljanja logike in doslednosti — kdo je izgnan v mišjo luknjo? Ti lahko od začetka do konca ponavljaš izraz "čveka" kolikrat hočeš, stvar se s takim argumentiranjem popolnoma nič ne zaobrne. čismu trapiš črkostavce, naroči si 3 palce velike črke in bo pomenilo isto.kot tri vrste po-navljanih besedi. Da, moja pisava je pomankljiva, izrazi pre-okretni, toda Molek upoštevaj to, da si jaz ne služim kruha s pisanjem kakor si ti dobro plačan za tvoje pisanje. Tebi, pa ne vem kako leposlovno naj bi se izražal, bi pri tebi ne prišli moji razlogi v poštev. Brez tiskovnih pomot pa tudi "Prosveta" ni tiskana. poslužujši Se ne bom branil z eno samo besedo. Dolžan ti pa ne ostanem, kadar boš s tako robo prihajal na svetlo kot je bila po Fetterlyju potvorba "Slika katoliške cerkve" in tvoj sedanji "Naslova ni treba," Veš Janez, ti si osredotočil ves boj v tem; da uničiš-v srcih prepričanje katoliške vere. Toda katoliška cerkev ni mrtva mumija, pač pa živ organizem in kadar boš metal svoje blato in po-tvorbo nanjo, boš zel vihar, ker boš zadel v tiste, ki smatrajo svoje versko prepričanje za vsebino življenja. __-o- ljo 26. maja in tako naprej do pozne zime in neglede kakšno bo vreme. Na zadnji strelski vaji je nastopil tudi "nežni" spol in tekmoval med seboj in sicer "blon-dinke" proti "rdečelaskam." Ta pot je zmagala za dve točki "blondinka," "bo drugič boljše," je rekla "rdečelaska." Na tej strelski vaji se je streljalo kakor sledi: J. Urankar........22 Može .............. 22 F. Kramer.......... 18 J. Novak.......... 19 J. Peterko.......... 17 Penko.............. 19 Buchar............ 17 Papesh............ 15 Stampfel............ 23 Podpadec............ 19 Kaučnik..........23 Bozich.......... .. 20 A. Novak............ 25 Vrbancič............ 20 Girl .............. 16 Mrs. Novak........ 10 Tajnik -o- Med francoskimi vojaki med temi narodi veliko prijateljstvo. ! članka "Le ugibamo lahko': Toda je že tako, da vsaka nesreča prinese nekomu sre-jtem listu (A. S.) z dne 1. marca. 1 < 1 " p _______ —__i ' „„ „ , 1 .. ___1 ! /j -. n n vi m a 2 1 \t 1 nn «m(in 1 /\fl+n IlU h it^v l-i A ri čo in nekateri irski farmerji so celo zadovoljni, da so Nemci zasedli Dansko, ker upajo, da bodo zdaj več poljskih produktov prodali Angliji, ki jih je dozdaj dobivala iz Danske. Ko so Nemci zasedli Norveško, je Anglija računala, da bodo prišli na Irsko in tam napravili gnezda za podmornice in letala, s katerimi bodo napadali Anglijo. Da to prepreči, je Anglija naglo zasedla Islandijo in otoke Faroe. Ko je Anglija obdolžila irsko vlado, da dovoli nemškemu poslaniku v Dublinu, da vzdržuje središče nacijskih vohunov, so Ircij ogorčeno izjavili, da ne bodo igrali Nemcem v roke rekoč :jfcino lista pa nima toliko prak-"Irska je izjavila, da ostane nevtralna in bo taka tudi osta-'se, da bi vedel kje se članek zala. Kot taka se bo uprla vsakemu poskusu, da bi kdo rabil'ključi! irsko zemljo za napad na Anglijo. Se vedno veljajo besede,' Molek, daj se no kaj naučiti, ki jih je izrekel predsednik De Valera 28. maja 1935, da bo da si prihraniš prevračanje ko-irska dobila neodvisnost od Angli-je, toda nikdar ne bomo'zlov. A niti v tem odstavku, ki dpvolili našega ozemlja kot torišče za napad na Anglijo." !gn. Molek pripisuje Rev. Trunku, Ni pa on pisal ostalih dveh od stavkov pod člankom, ki sta odstavka popolnoma sama zase, ločena z dovolj jasno črto. Take odstavke rabijo premnogi listi, kadar so članki prekratki, da tiskarji z njimi napolnijo kolone." No je pač čudno za urednika, ki se že toliko let bavi z vse- Molek: "Povsem pa ti Math, da seddj ne bom več molčal. Enkrat je treba z jezuitskimi klepetuljami (kje so pa "frančiškanski fantje" in "frančiškanska žlah-ta" jzostala?) in obračunal bom tako, da bo zadostovalo za vselej. (Kaj misliš resignirati iz uredništva, ali si prišel do spoznanja, da ga preveč lomiš, da bcš prenehal prekucavati kozle, kar bo najbolj pametno.) Ljudje, ki obrekujejo do podlosti, potem pa obrekovanje podtikajo drugim — (si zadel samega sebe) zaslužijo globok prezir in nič drugega. Nihče ne trpi rad neprijetne nadlege (mi tudi ne) niti od kužka, ki ne more storiti človeku nobene škode kakor, da mu zmoči čevelj in to je kar delaš ti, Math Tekavec z vso Trunkovo kompanijo vred. — Ivan Molek." Odgovor: — Me veseli, da prekineš molk. Tudi jaz ti dam ga- 0d podružnice št. 21 SŽZ V ndeljo 12. maja se je pokazalo kako potrebujemo nov narodni dom na West Parku. Samo poglejmo našo mladino, kam bo zahajala. Nič drugega nam ne kaže kot začeti z novo dvorano. Malo korajže bo treba, saj začetek je vsak težak. Ko je naša podružnica št. 21 SŽZ priredila svojo materinsko proslavo, je bila dvorana dvakrat premajhna. Prav lepa hvala cenjenemu občinstvu za tako lepo udeležbo, kaj takega nismo- pričakovale No pa saj je bila pa tudi igra nad vse lepa in je navzoče občinstvo z zanimanjem sledilo. Vsa čast igralcem! In prav lepa hvala naši igrovodji, Ceciliji Brodnik za njen trud, ki ga je imela, da se je uprizorila tako lepa igra na tako majhnem odru in se ji še za naprej priporočamo. Iskrena hvala tudi našemu Johnu Mišmaš, ki nam gre vselej tako raci na roke, bomo že enkrat kaj povrnile. Prav tako hvala dekletom-članicam vežbal-nega krožka, ki so prodale toliko vstopnic in vidimo, da brez mladine ni danes nič več. Tudi našim igralcem in igralkam najlepša hvala, ki ste se tako potrudili in tako izvrstno nastopili. Občinstvo si želi, da bi se še kaj večkrat pokazali v javnosti. Ti igralci so: Mary Stevens, Frances Komacar, Margaret Jenko in Rose Kožuh; fantje pa so: Leonard Brodnik, Stefan Skuly, Frank Zupan, Stanley Zupan in Johnny Pelcic. Ne smem pozabiti na naše kuharice, katerim gre najlepša hvala kakor tudi vsem delavkam, ki so se tako potrudile, da so bili vsi postrežem. Naše kuharice in delavke so: Mary Komacar, Frances Flis, Josephine Zupan, kateri najlepša hvala za darilo, Mary Hosta, Ana Sustaršič, Ela Prišel j, Cecilija Tomažin, Rose Kožuh, Josephine Wiess, Rose Kovač, Eddie Sustaršič, Nettie Zakrajšek, John Prišel j, John Pelčič in Frank Lah. Končno pa vsem skupaj najlepša hvala, kar ste dobrega naredili za napredek. Prepričani bodite, da vam bomo hvaležne in ob enaki priliki vam bomo rade povrnile, če sem katero ime izpustila, naj tistemu velja prav tako lepa hvala. Pozdrav, Ančka Pelčič., Anglež Sommerset Maugham piše: Bil sem teden dni s francoskimi vojaki v Alzaciji Loreni. Utrdba, ki sem bil v njej, je bila daleč proč od Magi notove črte. Poveljnik, ki me je vodil okoli, je bil dobrodušen, tršat gospod z rdečimi br-kicami. Na svojo trdnjavo je bil tako ponosen, kakor kapitan na svojo ladjo. Vprašal sem ga: "Koliko časa pa se morete zo-perstavljati tukaj?" — "Ce je treba, šest mesecev," mi je odvrnil. — Nato je pomežiknil in dodal: "Vendar upam, da pridejo prej drugi in nas odrešijo." Ogledal sem si bil bivališče za moštvo. Prostor je majhen, postelje šo tesno skupaj, vrsta zraven vrste. Nekaj vojakov je ležalo na posteljah in so brali, drugi so ždeli na drugem koncu spalnice, kvartali so ali klepetali. V tej tesnobi so bili kar doma. Vsi so bili mladi in dobre volje in jim je bil ta način življenja prav všeč. Dobro so se zavedali, da jim je tuka j veliko bolje, kakor njihovim tovarišem v postojankah zunaj na mrazu in v noči. Imeli so čedno, majhno kantino, kjer so si mogli kupiti cigarete, pivo, čokolado, vodo za lase in celo parfem. V kantini so bile tudi mize, kjer v prostem času lahko izpiješ vrček piva in poslušaš radio, skoraj tako, kakor bi bil doma v kavarni. Potrudil sem se, da bi zvedel, kaj francoski vojak misli o tej vojski. General, ki sem z njim skupaj kosil, mi je povedal tole anekdoto: Šel je čete nadzirat. Spotoma je prišel mimo trobentača. General ga je ustavil in ga je vprašal, kako se piše, .odkod je in kaj je delal pred vojsko. Nekam oklevaje je trobentač odgovarjal na ta vprašanja. Slednjič je rekel general: "In čemu se prav za prav vojskujete?" — "Za domovino," je bil odgovor. _ "Take čenče poznam," se je zasmejal general. "Te so vam v šoli v glavo vbili. Rajši mi povejte odkrito, zakaj se v tej vojski ST. CLAIR RIFLE CLUB Na otvoritev strelske sezone našega kluba se je kljub temu, da vreme ni bilo tako kot bi moralo biti, odzvalo lepo število članov in klubovih prijateljev in smo tako otvorili sezono s precej povoljnim streljanjem (se reče za prvič) in drugo zabavo. Strelske vaje se bodo vršile vojskujete?" Trobentaču se .je kar obraz zasvetil, ko je rekel: "No, zaradi Nemcev! Sit sem že vsega!" Mislim, da ta anekdota dobro pokaže, kakšen je francoski vojak: da nikogar ne sovraži, da noče nikogar užaliti, da ne pozna nobenih nespravljivih nasprotij, vendar pa je sit vsega, ker ne more v miru živeti, in nagonsko je spoznal, da je prišlo že predaleč. Čutim, da so francoski častniki,-kolikor sem jih videl, izredno inteligentni ljudje, da so vojaki z dušo in s telesom, ki znajo svoje delo izredno temeljito, saj je moderno vodstvo vojske znanstvo, in ti častniki so znanstveniki. Vprašal sem vojake, kakšna se jim zdi jedača in nihče se ni nič pritožil. Zjutraj dobijo skodelico črne kave in kos kruha, ob 10 predjužnik, in sicer sardine ali klobasice in še skodelico kave. Kosilo je pa jako obilno: predjed, meso z rižem, krompir ali leča,' sir ali kom-pot, zraven četrt litra vina. Večerja pa se razlikuje od kosila samo v tem, da je namesto predjedi juha. Sleherni vojak dobi na dan 1 liter vina. Toda dan je dolg in za tiste, ki niso v sprednjih vrstah, se u-re neskončno raztezajo, tiste u-re, v katerih nimajo drugega dela, kakor da čas ubijajo. Saj Francozi še ne poznajo takih skupinskih iger, s katerimi si Angleži krajšajo čas. Kmalu se zmrači, in tiste ure, v katerih lahko igrajo "pelo-te," so omejene. Dolgčasje je eden od sovražnikov, proti kateremu se mora boriti francoski generalni štab. Imajo na tisoče knjig, dalje radio. To jih zabava in vedri. Francozi nimajo radi, če jim kdo prevgč govori o domovinski ljubezni. Domovinska ljubezen je zanje srčna zadeva. Kar zares hočejo to je, da vedo, kaj se dogaja. Oni se radi smejejo in jokajo ob spremljevanju svojih sentimentalnih pesmi. -o—-- Kdaj je dobila Evropa pomaranče Pomaranča je prišla v Evropo iz Kitajske. Vprašanje je samo, kdaj in kako se je to zgodilo. Splošno mislijo, da so pripeljali pomaranče v Evropo portugalski pomorščaki v 15 stoletju. V Lisboni na vrtu plemiča Lorenza je zrasla prva pomaranča v Evropi. S tega vrta so se baje razširile pomaranče v vse druge evropske kraje, kjer je podnebje dovolj milo, da lahko rasto in dozore. Da so prvi pripeljali pomaranče v Evropo Portugalci, pa najbrž ne bo držalo. Imamo že dokaze iz leta 1333., da so gojili pomarančni-ke v Dauphineu. Potemtakem je moral to sadje pripeljati v Evropo nekdo, še preden so se napotili portugalski pomorščaki čez morje. -o- —Smrt pod drvesom. V Sav-cih o podirali hraste ob bano-\ynski cesti. Pri tem je bil Jožef Klemenčič tako nepreviden, da je prepozno odskočil pred "padajočim drevesom. Debela veja gaje udarila po glavi ter mu razbila lobanja, da je obležal pri priči mrtev. PERSONAL o A N Na razpolago za financiranje nakupa avtomobila % gospodarskih predmetov Za: družinske in hišne potrebščine popravo posestva plačilo zavarovalninske premije poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK CO. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. 3 ibbbfc..-.-am ttž3iiittf!!iiiti!iii!!»i!ftt!!!ttr?!!!t!i:i?tin!intiiitiitn!tniitižiiimtiiMntmTirii!nnMin» WINNET0II r* nemiktm Urlralk« K. M»y» Ne smemo dalje, Sam!" "Čisto prav si povedal! Videla bi nas sicer. Ampak čemu sta lopova razja-hala —? Tamle sta stala konja, vidi se, da sta z nogami kopala. In tamle pelje sled v gozd —. Gotovo se nista brez posebnega namena plazila tod —. Pojdimo pa poglejmo!" Pustila sva Bernarda, Bo|ba in ujetnika na robu gozda in stopila za sledjo. Sam je šel naprej. Precej daleč v gozd sva že prišla, ko je iznenada obstal in pokazal na tla. Stopil sem bliže. Tla so bila pohojena in mah zrahljan. Bilsj je podoba, kot da je nekdo mahovino odgrnil, kopal, pa razkopani prostor spet z mahovino pokril. Sklonil sem se in odgrnil mahovino. "Glej —! Sekira —!" je vzkliknil Sam. Tudi jaz sem se začudil. "Res —! Tule je ležala sekira!" V mehki prsti pod mahovino Se je razločno videl odtisk ročne, precej velike sekire. "Po sekiro sta šla v gozd!" je menil Sam. "Zato sta razjaha-la. Kdo pa jo je položil sem?" "Na to vprašanje ne bo težko najti odgovora. Najbrž je bilo takole. Ko sta kapitano in njegov poročnik Patrik zaklad v dolini zakopala in odšla, jima je bila sekira črez nekaj časa le prenerodna, da bi jo vlačila za seboj, pa sta jo tule zakopala, da bi jo imela pri roki, kadar bi se vrnila. Gotovo bomo našli kje v dolini znamenje, ki sta si ga naredila, da bi sekiro laže našla." Pokrila sva jamo z mahovino, se, vrnila po sledi nazaj na rob gozda ter pogledala po drevju. Res sva na dveh drevesih, na desni in levi od sledi, našla že nekoliko zaraščene zareze. Tudi tri najnižje veje na drevesih so bile odkrhnjene. "Patrik je torej danes prišel po sekiro —," je razmišljal Sam. "Kaj sledi iz tega, Charley? Kaj misliš?" "Ni težko uganiti. Vsak drug bi tudi uganil. Patrik je namenjen v dolino k zakladu." "Da." "In prehiteti ga moramo. "Kaj misliš, ali pojde naravnost v dolino, ali prej k očetu v hribe k Head in Skettel Picku?" ".To bomo koj zvedeli." Vprašal sem Hoblyna: "Ali je še daleč do kraja, kjer se odcepi od Rio Pecosa pot v, dolino zaklada?" "če se prav spominjam, bomo v dveh urah pri soteski, ki gre v gore k dolini." "Jezdili bomo do soteske. Ako je krenil po njej, je namenjen naravnost k zakladu, ako je potoval dalje ob reki, pa misli naj-prvo obiskati očeta ob Head in Skettel Picku. Po njem se bomo ravnali tudi mi. Sicer pa je, kakor rečemo, komaj ura minila, kar sta odšla. Sled kaže, da sta se dolgo mudila. Počakati moramo, dohiteli bi j\i, preblizu bi jima prišli. Lahko da sta se iz kakršnegakoli razloga med potom ustavila, videla bi nas. ■ Počijmo si medtem!" "All right —! Pa počakaj-mo! Toda previdnejši bomo ko Patrik, ki je pustil konja zunaj na robu gozda. Kakor smo mi njega našli, tako lahko drugi tudi nas najdejo. Postavimo konje med drevje Hoblyn polglasno vzkliknil in pokazal skozi drevje. " Poglejte si tamle tisto strmo sotesko na drugem bregu, mešurs! čisto tako se mi je zdelo, kot da se je gori v soteski nekaj zableščalo. Prav kakor jeklena konica sulice." "Ni mogoče!" je menil Sam. "Kako morete na tako daljavo opaziti konico sulice?" Ugovarjal sem mu. "Čisto mogoče je, Sam! Soln-čni žarki padajo naravnost v sotesko in če res tam recimo kdo stoji s sulico v roki, se žarki odbijajo od njene svetle konice pa zadenejo oko, ki pogleda v tisto smer. Ampak — sulice imajo tod le Indijanci. Bilo bi torej —." Res se je spet zableščalo in sicer na dveh mestih, više v soteski in globlje spodaj. "čujte, ljudje," sem pravil, "tamle se plazijo Indijanci! Sreča naša, da smo stopili med drevje! če bi bili ostali zunaj ali pa celo jezdili dalje po dolini, bi nas sedaj le čisto gotovo opa-.zili." Vzel sem daljnogled in ga na-merli na sotesko. In kar sem videl, mi je res nagnalo skrb. Dal sem daljnogled Samu. "Tule, Sam! Poglej si še ti tiste ljudi! Najmanj sto petdeset jih je!" Pogledal si jih je, pa dal steklo Bernardu. "Poglejte si še- vi rdečkarje, maser Bernard! Ali ste že imeli kedaj opraviti s Komanči?" "S Komanči še ne. Da so Komanči, mislite —?" "Seveda! Bi bili sicer tudi lahko Apači, ker prav tod mejijo lovišča teh dveh rodov. Pa Apači nosijo lase drugače ko ti-stile, ki prihajajo tamle z višin. In — ali vidite rdeče in modre barve, ki so si z njimi namazali obraze? Bojne barve Koman-čev so. Na bojnem pohodu so torej in zato so si tudi konice svojih sulic nabrusili in v vsakem tulju tiči šop zastrupljenih puščic, ki bi jih na primer prav nič rad ne čutil na svoji stari koži. Kaj meniš, Charley, kaj bo, če pridejo tod mimo?" ' "Opazili bodo našo sled, našli nas bodo." "Da bi človek le smel stopiti ven iz gošče in pobrati tisto vejo in zabrisati sled —! Pa ni mogoče." "Bi nič ne pomagalo, Sam! Više gori bodo le opazili našo sled, prišli bi za njo in preiskali gozd." "Vem. Pa umaknemo se jim lahko, če vidimo, da so sled opazili, in daleč smo že lahko, preden bi prišli semle v gozd in našli, da smo tukaj sedeli." "Je res. Pa sled je kar zunaj na robu gozda. Mogoče se da izbrisati, ne da bi bilo treba iz gozda stopiti." Bližu nas je sitala posušena smrečida.', Odrejal sem j-o, seT splazil do roba gozda in potegnil k sebi vejico, ki smo jo po neprevidnosti prej zunaj pustili. Nabral sem še suhih smrekovih ig-\lic in jih vrgel po sledi, ki pa je bila sicer itak tako slabotna, da bi jo zapazilo le ostro in izkušeno indijansko oko. Sam se mi je režal. "Bomo videli, če bo pomagalo, Charley! Mene bi s tem ne premotil!" "Zakaj ne?" "Ali ima javor smrekove iglice?" Res je ravno nad sledjo mogočen javor širil svoje veje. Pa pomota se ni dala več popravi- W»»i»>»»»»«»»ttH»«»»»t»»»»»n»>t»>»»»»»H»imi»»»»»i»tt>»t»i>>»»tg mujejo kdo bo imel večji vpliv IJ02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU !n:m:n»»»»»tnt»m»«niin»inmtm»»nt»t»mti»»»»i»»i»>H»»»»»»ntmm in pojužinajmo! Lačen sem, od ,ti. davi na primer še nisem nič dobil med zobe." Spravili smo konje v gozd in posedli po mahu. Nismo še dobro sedeli, ko je Sicer pa so rdečkarji vzeli vso našo pozornost v zakup. Prispeli so na dnu soteske, obstali in poslali naprej oglednike. Dalje prihodnji? Po Bolgariji — V prestolici Bolgarije — Zanimivosti v Sofiji — Zopet v Jugoslaviji —Oton Župančič — Križem po Sloveniji — V rojstni hiši Josip Jurčiča — V rojstni hiši škofa Barage — V rojstni hiši Ivana Cankarja — Pri nadškofu Jegliču — Na pogrebu — Nazaj v Ameriko — Konec. Brzovlak je drvel v temno noč mimo Ljule-Burgas,-kjer so se 1. 1912 vršile krvave bitke med Turki in Bolgari. Iz teh bojev, katere so bojevali Bolgari v zvezi z Srbi, Črnogorci in Grki, za osvobojenje Balkana izpod turškega jarma so prišli povsem zmagoviti in po par dnevnih bojih so 1. novembra vzeli Turkom Ljule-Burgas. Rano zjutraj se pripeljem v Ad-rianopol ali Odrin, turško Edir-ne, zadnja postaja na turških tleh. Tu mi turški uradniki še enkrat pregledajo potni list ter pritisnejo pečat, znak, da je moje bivanje v Turčiji, v smislu vize končano. Pri odhodu iz te dežele se nisem mogel prav nič pritožiti, kajti dovolj dobro sem bil postrežen; zato sem prav zadovoljen spravil moj potni list, katerega bi v Carigradu kmalu izgubil, uradnikom pa se zahvalil za naklonjenost v Turčiji. Adrianopol je staro zgodovinsko mesto, ter je še izza časa rimskega cesarja Hadrijana in kot tak spadal pod Rim; potem bizantinskemu tesarstvu, spadal tudi Bolgariji, končno pa so ga vzeli Turki, ter je bil nekaj let pred padcem Cari-grada, prestolica Turčije. Za časa balkanske vojne je bil Adrianopol najmočnejša trdnjava Turčije, ter je od zapad-ne strani tvoril ključ do Carigrada. Trdnjavo je več mesecev uspešno branil turški poveljnik šukri paša; toda kljub turškemu odporu so jo po več mesecih obleganja in hudih bojev zavzeli Bolgari, ki so se z pomočjo Srbov polastili mesta 26. marca 1913. Padec Adria-nopola v tej vojni je bil najhujši poraz za Turčijo, a zmagoviti balkanski zavezniki, zlasti Bolgari in Srbi, pa so želi za ta uspeh veliko priznanje, ko so se izkazali res prave junake. V Adrianopolu sem se mudil le toliko, kolikor časa je stal vlak, da so pregledali potne liste in drugo, potem pa sem se odpeljal dalje, kjer teče železnica nekaj časa po malem delu grškega ozemlja. Tu so si blizu meje: Turčije, Grške in Bolgarije. Pri prevozu preko grškega ozemlja ni bilo od strani Grkov nobene preiskave, niti pregleda pqtnih listov, vse dokler se nisem pripeljal na mejo Bolgarije v Svilengrad. Tu pa je vstopila na vlak bolgarska obmejna straža. Možje v ruskim podobnih uniformah, v nastopu obzirni in prijazni, so pričeli z pregledovanjem potnih listov, prtljage, potem so sprašali koliko in kakšen denar kdo nosi preko'meje. Vse je šlo tako lepo gladko brez vsakih sitnosti. Kaj takega bi človek ne pričakoval. Pa se mnogi boje Balkana in ga imajo nekateri prav slabo zapisanega; toda so prav "tako lepo dostojni in prijazni kot v za-padnih državah, če ne še boljši. Med obmejnimi uradniki, ki so stopili na vlak v svrho pre gleda, je bil mlad Bolgar, ki se mi je po svoji odkritosrčni pri. prostosti in zgovornosti zelo dopadel. Ko mu odprem kov-čeg, da ga pregleda, nekaj časa po njem brska ter najde album slik iz Svete dežele. Ko ogleduje album, me vpraša: "Kje ste pa to dobili?" "V Palestini," mu odvrnem na kratko. "Ste bili tam?" "Seveda, saj od tam potujem." "Kako ste srečni! Ali bi dali meni tale album?" me vpraša potihoma in nekoliko bolj sramežljivo. "Prav iz srca rad, ako bi imel vsaj še enega; tako pa, ker imam samo tega, vam žal ne morem dati. Pa zakaj vas tako .zanima?" "Zato ker je iz Svete dežele in kar je od tam, jaz zelo cenim," mi odvrne Bolgar. "No, če je pa tako, potem vam pa dam kak boljši spo-minček na te kraje," nakar poseženi v kovčeg ter mu dam križec. "Vidite, tole je boljši spomin na Sveto deželo; ta križec je iz Kalvarije, ter je bil položen v jamico, kjer je nekoč stal Jezusov križ." "Res? »In vi ga daste meni?" pravi ves vesel, poljubi križec ter ga spravi v žep. "No, pa lepa hvala za tako darilo," se hiti zahvaljevati Bolgar, ter mi ukaže, da zaprem kovčeg, češ, da je že vse v redu. Nekaj minut potem je vlak odpeljal iz Svilengrada, ter br-zel preko bratske Bolgarije; mestoma je vozil ob Marici, glavni reki Bolgarije, kije znana iz bolgarske himne "Šumi šumi Marica." Z zanimanjem sem gledal reko, ki se vije preko rodovitnega polja, kjer je vse tako lepo obdelano; bujno rastoče žito in drugi poljski pridelki, ki tu izborno uspevajo. Prav veliko je tudi orehovih dreves, kjer izborno uspevajo orehi, katerih dosti prodajo v Anglijo. Tudi na jagodah mora biti Bolgarija zelo bogata, ker na vsakem kolodvoru sem videl po cele košare jagod, katere so prodajali potnikom in tudi jaz sem si jih privoščil prav dobro mero. Na Balkanu, kakor sem jaz videl, ne manjka kruha; dovolj ga imajo in to ne samo za sebe, ampak ga tudi drugim dajejo. Ko sem se peljal preko Srbije, sem videl tam1 dosti kruha in prav tako kakor tam, sem ga videl v Bolgariji. Balkancem res ni treba stradati. Ni čuda, da Zapadnjaki dokaj poželjivo gledajo na Balkan, ter kar tek- na tem ozemlju, ki je v pretežni večini v rokah pridnih pa podjetnih Slovanov, ki imajo dosti kruha; da bi imeli le še kaj prida sloge med seboj, se združili ter v skupnem nastopu pokazali vsem tistim, ki se jim sline cedijo po Balkanu,, da ne rabijo prav nobenih varuhov. Iz zgodovine bi se Balkanci lahko mnogo naučili, ter pri tem pomislili na razne intrige, ko se je ščuvalo bi^ta proti bratu, da so si često skočili v lase, kjer je prišlo do prav krvavih bojev od katerih so imeli škodo le Balkanci. Pa svita se tudi na Balkanu: Srbi kot Bolgari, ki so gospodarji Balkana uvide-vajo vedno bolj, da je medsebojna sloga nujno potrebna, da si tako ohranijo svojo neodvisnost; v ospredje pa vedno bolj krepko stopa slovanska misel, ki vedno bolj prekvaša Balkan-ce, ter je upanje, da pride do slovanske vzajemnosti. O slovanski vzajemnosti, predvsem pa o južnih Slovanih sem se razgovarjal z Bolgari, ki so se vozili na istem vlaku, ter v pogovoru z njimi razvidel, da se nekateri prav dobro razumejo na to vprašanje, ki je za Slovane vitalnega pomena. Nisem mislil, da je pri Bolgarih zanimanje za slovanstvo tako na visoki stopinji. Med vsemi Slovani čislajo Bolgari najbolj Ruse; so jim že večkrat prej pomagali; zelo nezaupni pa so napram Srbom, katerim dosti ne zaupajo. \0 tem se je izrazila neka prav zgovorna gospa, s katero sem imel daljši razgovor. Ko sem omenil, da zakaj bi se vendar Bolgari in Srbi, odnosno zdaj Jugoslovani bolj ujedinili, da bi bili lahko kos vsakemu sovražniku, mi pravi: "Bolgari Srbom ne zaupamo ; so preveč avtokratični, vse povsod hočejo biti sami v ospredju. Mar ni tako v Jugoslaviji, kjer imajo Slovenci in Hrvatje le malo pravic?" Temu sem deloma pritrdil, da je to precej res, obenem pa tudi pojasnil, d» tako hudo tudi ni : Pravic imajo Hrvatje kot Slovenci neprimerno več v Jugoslaviji kot pa so imeli v Av-stro-Ogrski. Da so Srbi bolj v ospredju, so nekako upravičeni do tega, ker tekom vojne so veliko trpeli; neprimerno več kot pa Hrvatje in Slovenci skupaj. Kratko: Srbi so za Jugoslavijo dosti trpeli. Bodimo pravični pa priznajmo vsakemu kar mu gre: Bolgarom svoje, enako Slovencem in Hrvatom, a prav tako tudi Srbom, kar 'jim gre, kapti za Jugoslavijo so storili veliko; to jim je treba priznati in to naj imajo v vidiku Hrvatje kot Slovenci. Srbi imajo svoje napake kot jih imajo drugi narodi, imajo pa tudi svoje vrline, ki tudi niso majhne. Pravilno in lepše od njihove strani bi bilo, da v tem popustijo in prav gotovo bodo. Saj se Jugoslovani med seboj še spoznali nismo do dobrega. Smo kakor trije bratje, katerih vsak je bil vzgojen v drugi hiši, Srbi v svoji hiši, katero so si zgradili potem ko so se otresli turškega jarma, Hrvatje so bili vzgojeni v Ogrski, Slovenci pa v avstrijski hiši in zdaj te brate zadovoljiti, je skoro nemogoče. Za ta kratka leta se je doseglo zelo veliko in upajmo, da se bo še veliko več ter da pride do sporazuma in združitve tudi z Bolgari. Gospa mi je pritrdila, da je to res in tudi o Srbih je nekoliko predrugačila svoje mnenje, ko sem ji kot Slovenec povedal svoje mnenje o Srbih, potem pa je dostavila, da je res, da Slovani na jugu bi se morali vse tesneje združiti, toda prav res- na ovira temu sta dve kraljevi hiši: Koburška v Bolgariji in Karadjordjeva v Jugos 1 a v i j i, kar pa se ne da kar tako urediti. V tem oziru bi bila na mestu republika, za katero pa Balkanci še niso. Za sedaj je najboljše, čim tesnejša zveza med Bolgarijo in Jugoslavijo ter boljše pojmovanje slovanske vzajemnosti, potem pa morda kdaj pride do združitve v eno državo. (Dalje prihodnjič) > IZ DOMOVINE —Smrtna kosa. — Maribor. — V Slovenki ulici 40 je umrla 79 letna zasebnica Marija Weiss; na Koroški c. 34 je umrla 86 letna zasebnica Marija Solak; v Jerovškovi ul. 80 pa je ugrabila smrt 64 letno Amalijo Vidmajer. MALI OGLASI Harmonike naprodaj Proda se harmonika, skoro nova, Skandely izdelka. Vprašajte na 7417 Lockyear Ave. "(120) John Glach kovač Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano. 13408 St. Clair Ave. GLenville 3963 We pick and deliver (x) Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Sp) Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJ^ ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K- JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15 na&ih krajevnih druStev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočefl zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporna organizaciji, zavaruj se pri Kranjske-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poSfcodbe. operacije, proti bo-iezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16 do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. sc otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za" dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lanko za $2.00: $1.00 in 50o na dan ali $5.0C na teaen. Asesmeiit primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani In članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih hsps-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovar.(aj pri K S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član a" članica te mogočne in bogate podporne organizacije, pc'nidi se in pristopi takol,. ..... V vsak', slovenski ncsel&mi v Združenih drfcsvah "oi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tel solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljha pojasnili In navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 351 No. Chicago Street. Joliet, Illinois. Picture this handsome Westinghouse ARISTOCRAT-SIX in your kitchen! Imagine winning it FREE! Think of the enjoyment it would give you. But, whether you win it or buy it, you'll get a real thrill from this refrigerator. You'll enjoy greater convenience . . . steadier food protection . . . lower operating costs . . . than you ever thought possible. See this "ARISTOCRAT-SIX with TRUE-TEMP CONTROL True-Temp Control, an exclusive Westinghouse feature, permits new TRU-ZONE COLD, five distinct zones of cold in one refrigerator—all controlled by one simple dial . . . together providing the RIGHT relative temperatures and humidity for all five types of perishable food. You'll want to see this new feature. See how it gives you surer; steadier food protection! ,M tUC B,id." <*»* "fcdvise-o* V/estingfcouse ^ AprUi8..•-- - Weekly Contest», rs sirAPUj^SSjfcSf- frigefatoror^^— Absolutely nothme GET oluteiy free COMPETE PETA«**" _ tNT