Polfnina pavšalirsna.
MMINnSMi
*• ""' m
?7lica
u
® 1
Političen list.
Naročnina znaša:
dostavlianiem na dom ali po pošti H 10-— mesečno, četrtletno K 30 —.
3 pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9-50. — inser.tti po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna številka stane 60 vin.
Urednifitvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Teleton uredništva 8t. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, sobota 22. maja 1920.
St. 113.
Poskusen atentat na Stojana Protiča
Velik poraz poljske vojske. — Nitth sestavil nov kabinet. — Volitev v konstituanto.
Binkošti.
Binkošti so vesel praznik; spadajo v najlepšo pomladansko dobo in nudijo meščanom priliko, da odhite v lepo prirodo. Pa tudi na kmetih imajo svoje veselje. Najbolj zadovoljni pa so birmanci, ki prejmejo poleg razsvetljenja sv. Duha še druge darove. Pri tem se spominjam, da smo Jugoslavijo pač že krstili, ime se je sicer doma še ni popolnoma prijelo, ker pri otroku navadno iz početka traja nekaj časa, predno dobi pravo stalno ime, toda birmali je še nismo, če odštejemo one klofute; kar jih je prejela od svojih politi-karjev. Zato naša Jugoslavija še ni potrjena v veri in ji manjka tudi razsvetljenja sv. Duha, ker sicer bi se ne godile v nji take stvari, kakor jih vsak dan doživljamo. Poznal sem bogato gostilničarko, ki je bila tako navdušena Jugoslovenka, da je podpisala 130.000 kron vojnega posojila (k temu jo je razsvetlil sv. duh domačega župnika). Sicer je bila prav rodoljubna žena. Ko se je Jugoslavija rodila, je vzkliknila ta žena: »Tristo hudičev naj jo vzame!« (Spomnila se je namreč na 130.000 kron, ki jih je posodila Avstriji zato, da bi
Nemci zmagali). Pred letom pa je bila tam razpisana trafika in iz mnogih prosilcev jo je dobila po najnižji ceni — ta vrla Jugoslovenka. Kdo je razsvetlil Jugoslavjjo, da je to storila.
Imeli smo pri nas mesarja, ki je delal dobre kupčije. Po prevratu je prišel njegov sin domov in je začel na debelo dodajati našo živino na Reko in Italijanom v zasedeno ozemlje — zraven pa je vlekel v Ljubljani podporo za brezposelne.
Pri »Kriegsubervvachungsamtu« na Dunaju je služilo par slovenskih gospodov, ki so delali z vso silo proti našim internirancem in političnim preganjancem; na visokih me-, stih so zabavljali čez slovenske izdajalce in ] so se sramovali, da so Slovenci; danes imajo ti gospodje v Ljubljani visoke službe — interniranci in politični preganjanci pa nimajo mesta v domovini, za katero so trpeli. — Tu bi bilo treba razsvetljenja 1«
Poznam človeka, ki ni bil nikoli na fronti' celo kasarne ni videl od znotraj, vojna mu je celo pomogla, da je vkljub nezadostnim; študijam postal lajtnant in je ves čas dobi-! val gažo za poleganje, danes vleče ta gosp.; invalidno rentd oziroma celo plačo — inva-1
Olimpijada v Antverpnu.
Kakor so se stari Grki shajali iz vseh svojih mest vsako četrto leto v Olimpijo, da so tam tekmovali v duševnih in telesnih zmožnostih, tako je tudi moderna Evropa hotela, da se na olimpijadah shaja cela Evropa in pokaže svoj napredek v športu, v telovadbi in v umetnosti. Letos se vrši taka olimpijada v Antverpnu in to je menda prva olimpijada, ki se je bomo Jugosloveni udeležili. Doslej Stno takim mednarodnim tekmam posvečevali veliko premalo pozornosti, zato tudi svet nas "j poznal. Seveda se je treba za tako tekmo
Pripraviti in ker je bil pri nas šport Slabo razvit — nismo mogli upati na zmago. 1 udi letos še ne bomo mogli uspešno tekmovati. p0(j protektoratom regenta Aleksandra se je sestavil poseben olimpijski pododbor, M ima po vseh mestih svoje odbore, da se na ta način zberejo sile in sredstva za udeležbo na olimpijadi. Priprave se vrše precej Marljivo in je mogoče, da v tej ali drugi panogi športa dosežemo kak uspeh.
R Prva olimpijada je bila v Atenah 1. 1896. oiia je še precej slabo obiskana, druga je nr»;*V Parizu K 190°- Na tei olimpijadi so oran nast°P>li Cehi, ki so odnesli drugo nagrado v disku. Tretja olimpijada je bila v
lidi brez rok fin nog pa beračijo po ulicah (o ranjenih Iegijonarjih niti ne govorim!)
Komisar Čuvaj je bil eden najostudnej-ših kreatur, kar jih pozna jugoslov. politika predvojne dobe; njegov sin je postal uradnik I. razreda v beograjskem ministrstvu. Klerikalni slov. poslanec je še 4. novembra 1918. torej en teden po prevratu podpisoval podporo za razpalo Avstrijo — letos pa je postal jugoslovenski minister v nagrado zato, da je cel čas vojne zvesto podpiral Avstrijo s svojim delovanjem.
Pravzaprav sem vam hotel pisati o bin-koštih, toda kakor vidite, ta praznik za Jugoslavijo še ni prišel, kajti nikjer niso bili izdajalci domovine tako bogato poplačani, kakor pri nas. Birmanje za Jugoslavijo šele pride, takrat bo tudi razsvetljena! K apostolom je prišel sv. Duh v podobi gorečih jezikov; govorili so vse jezike fn so se prav dobro razumeli; mi pa govorimo en jezik, pa se prav slabo razumemo. Zato bi bilo tudi tu treba razsvetljenja. Kar se tiče jezikov, se jih bo posebno mnogo pojavilo sedaj, ko bo tudi ženska volilna pravica, ampak dvomimo, da bo v njih razsvetljenje sv. Duha. S tem pa ni rečeno, da odrekamo ženskam »volilno
St. Louis v Ameriki 1.1907. Četrta olimpijada je bila v Londonu leta 1908., peta je bila v \ Stockholmu 1. 1912. Obeh poslednih so se z uspehom udeležili tudi Čehi. Mi Slovani smo ! imeli nekake svoje olimpijade na naših sokolskih zletih — toda sokolski zleti so bili posvečeni pred vsem telovadbi in slovanski narodni misli, zato niso imeli mednarodnega značaja. Čehi so to dobro čutili, zato so na primer leta 1912 — vkljub temu, da so imeli v Pragi veliki vsesokolski zlet, šli tekmovat i tudi v Stockholm. Pri teh mednarodnih tekmah j so se Cehi borili tudi za to, da bi bili pri-| znani kot narod. Pri olimpijadah se je namreč j štela udeležba po — državah. Zdaj bi se bilo lahko zgodilo, da bi bili n. pr. Čehi dosegli uspehe — v poročilu pa bi stalo, da so zmagali Avstrijci. Ker pa je bil v svetu Avstrijec toliko kakor Nemec,vbi bili Slovani množili nemško slavo. Zato Čehi niso hoteli nastopati kot Avstrijci, država pa jim ni pustila nastopati pod svojim imenom. Imeli so težek boj, ki so ga bojevali z vsemi silami. Bili so v tem boju skoraj osamljeni, ker se Jugosloveni niso udeleževali olimpijad in bi bili na pr. Hrvati morali nastopiti — kot Madžari.
Leta 1914 je bil na pariški sorboni zadnji olimpijski kongres, ki je imel odločiti o tem, kje naj se vrši prihodnja, t. j. šesta olimpi-
jada. Takrat so nastopili Nemci z veliko bahatostjo in so zahtevali, da bodi olimpijada leta 1916 v Berlinu. Pripravili so se temeljito in so v Grunwaldu postavili velik stadijon. Belgijci pa so že takrat zahtevali, da naibo sedma olimpijada 1. 1920 v Antverpnu. Cehi so tudi takrat mislili na to letnico, ker je to 300 letnica Bele Gore — zato so skušali na to opozoriti svoje prijatelje. Kmalu po tem kongresu pa se je evropsko ozračje potemnilo — in nastala je svetovna vojna. Strašna šesta olimpijada se je res vršila 1. 1916 pod ! vodstvom Berlina v obliki svetovne vojne — po celi Evropi. Francozi so že leta 1914 slutili nevarnost in niso mnogo verjeli na »berlinsko športno olimpijado«.
Po vojni se je kmalu zopet pojavilo vpra* 'šanje »šeste« olimpijade, ki je 1.1916 izpadla, i V Lousani je bila 1. 1919 seja olimpijskega (odbora, ki je sklenil, da se vrši olimpijada letos v Antverpnu in da so iz nje izločeni Nemci, Avstrijci, Madžari, Turki in Bolgari. Zato pa pridejo na olimpijado nove narodne države, med niimi Čehi in Jugosloveni. Čehi so se za ta svoj prvi nastop dobro pripravili,
ker imajo lepo razvit šport — mi pa----------------
Češka republika je dala v ta namen 100.000 K, naša država pa---------------
Prezident Masaryk je daroval kot nagrado
pravico«. Na; le volijo, bodo vsaj klerikalne; kimavce pognale iz obč. odborov. V teh obč. > odborih so bile namreč čudne razmere. Če! ni bil mož razsvetljen od Šušteršičevega duha ni mogel niti župan postati. Šušteršič je odšel — duh pa je ostal in bo treba res pravega razsvetljenja, da ga odpravimo.
Sicer pa želimo vsem mnogo zabave v teh lepih binkoštih.
Rusko vprašanje.
Zdi se, da je konec zmagovitega poljskega pohoda v Rusijo. Boljševiki so zbrali svoje sile, da zadrže napade, pozvali so somišljenike na Poljskem, da drže z njimi, in Ukrajinci protestirajo proti Petljuri, ker se je zvezal s Pil-sudskim. Prihajajo sicer še poročila z bojišč, toda zdi se, da deloma niso resnična, deloma so brez važnosti. V duši ruskega naroda je odpor proti Poljakom skoraj bolj ukoreninjen nego boj proti Nemcem — zato je poljski vpad vzbudil precej narodnega čuta in ponosa. Kdor pozna zgodovino, bo to dobro razumel. S tem nečemo reči, da se je s tem že začelo dviganje Rusije. Znani ruski revolucijonar Burcev prinaša v Londonskih listih popis, kako beži ruska inteligenca pred boljševiki. Ta beg je podoben begu ruskega naroda pred Tatari. »Boljševiki gredo!« Ta klic pomeni toliko, kakor »Tatari gredo«! Po vseh cestah beže ljudje, ki ne dobe prostora na vlaku, peš ali na vozovih čele družine, uradniki, profesorji, učenjaki, vse beži. Ob bregu Črnega morja se zbira ta bežeča množica in gre iskat pribežališča v Evropo. Jugoslavija je sprejela že precej ruskih učenjakov in v Beogradu imamo že svoj ruski dnevnik. Ob istem času pa čitamo, da pride Maksim Gorki v Prago na poset k predsedniku Masarvku, in te dni javljajo iz Londona poziv, ki ga pošiljajo ruski
lep bronast kip — »letalca Ikarja« — in po-šebna češka sokolska četa pojde tekmovat, da si ga pribori. (»Letalec Ikar« je delo češkega kiparja Šturse.)
Glavne olimpijske igre v Stockholmu bodo v sredi avgusta. V soboto 14. avgusta bo otvoritev štadiiona, od 15.—28. bo atletiški šport, od 22.-29. telovadna tekma, od 15.— 28. sabljanje, od 15.-26. grško-rimska tekma, od 27,—31. prosta tekma, od 15—26. angleški box, od 27.-29. veslanje, 22.-29. plavanje; Streljanje, jahanje in dirke bodo že v juliju, nogomet bo od 1.—5. sept. Poleg športa bo tudi tekma v umetnosti: godba, petje, literatura, kiparstvo, slikarstvo itd. Torej mnogo prilike, da narodi pokažejo svoje duševne in telesne zmožnosti. Mi na tej olimpijadi ne bomo odnesli posebnih uspehov, napredek je 2e v tem, da se je udeležimo. Želeti je, da bi bilo pri nas za šport več zanimanja, da ga povzdignemo, da moremo nastopiti tudi na mednarodnih tekmah. Čehi bodo baje zahtevali, da se vrši sedma olimpijada leta 19241 v Pragi, ali bomo v nekaj letih tako izpopol- ( nili svoje sile, da bi osma olimpijada (1928) bila v Jugoslaviji. Pomen takih velikih mednarodnih prireditev moramo porahiti za to, da stopamo v krog velikih kulturnih narodov. ‘
; duševni delavci potom tednika „The sNation" vsemu kulturnemu svetu v Ev-f ropi in v Ameriki. Podpisani so razni ruski učenjaki, pisatelji, strokovnjaki, podjetniki itd., kot „Unija duševnih delavcev". Med podpisi čitamo n. pr. ime znanega učenjaka Behterjeva, senatorja Korffa, pisatelja Gorkega in druge. Ti duševni delavci se obračajo na vse kulturne narode in na ruske begunce „kot priče, ki so preživeli dogodke zadnjih let v Rusiji", in pravijo, da so se združili, dasi so različnega političnega mišljenja, zato, da najdejo pot, kako bi povzdignili gospodarske sile ruskega naroda in pospešili zvezo Rusije z Evropo. Revolucija, ki je trajala dve leti, je mnogo uničila in zakrivila mnogo zločinov, vse to pa ne sme ločiti rusko inteligenco od naroda. Povzdiga Rusije bo v korist njej in vsej Evropi. To pa ne pojde z nasilnimi sredstvi; konečni izid prevrata se danes ne da določiti, prava pot pa bo izločila nadaljne napake. Zato prosijo ruski duševni delavci : 1. da naj se ne posega od nobene strani v ruske razmere z oboroženo silo, 2. da naj se navežejo trgovske zveze vkljub sedanji vladi, 3. da bi se skrbelo za svobodno sodelovanje z ruskim narodom, da se okrepe njegove gospodarske in kulturne sile. — Poziv se konča z veliko vero v bodočnost Rusije.
Ta poziv je našel mnogo odmeva pri kulturnih delavcih evropskih narodov, posebno v Angliji. Iz tega bi bilo razvidno, da ruska inteligenca ne hodi več svoja pota, t. j. da ne beži od naroda, ampak da se vrača k njemu, da mu pomore. To pomeni velik preobrat v ruskem vprašanju, drehi ruske inteligence so bili veliki: ona je zakrivila strašen polom svoje domovine. Zadela jo je kruta kazen, narod sam jo je obsodil« ker ni izpolnjevala svojih dolžnosti. Mogoče jo bo nesreča izpametovala in bo našla novo pot k narodu. S tem bi uničila zlo, ki ga je s seboj prinesla revolucija. A šele potem bi se moglo govoriti o narodnem prerojenju Rusije
Stanovanjsko vprašanje.
Državna stanovanjska komisija v Mariboru je baje izdala dne 13. maja 1920 neko odredbo št. 1776 nekaterim tukajšnjim trgovcem in industrijcem, na katero so se ti posestniki po več v mestu ležečih hiš, velikih vil in posestev z gosposkimi stanovanji v okolici kar najnagleje požurili odpovedati vsem najemnikom stanovanja in zapovedali, do gotovega dne — seveda v neprimerno kratkem j roku — ista izprazniti, ker morajo v njihovih I hišah nastaniti le njihove uradnike in delavce.
Ko bi se ta nad vse kruti ukrep moralo izvesti, bi bilo kar v nekaj dneh mnogo, mnogo 'strank, katerih nekatere bivajo že desetletja
v teh stanovanjih, vrženih pod prosto nebo So to često najemniki stanovanj z več sobami. Kje naj si najdejo novih, njih družinskemu številu in opravi primernih stanovanj, ko še enega samega bivališča ni mogoče dobiti 1* Hočejo li odpovedalci preskrbeti druga stanovanja in hočejo li oni plačati preselitvene stroške, ki so dandanes pač tako visoki, da jih vsak naiemnik ne premore? Vsi nastav-ljenci teh velepremožnih odpovedalcev so dobro pod streho, in menda malokateri želi bivati v šefovi hiši. Njihovi delavci so pa največ iz okolice, koder imajo svoje hišice in potrebna zemljišča. Le-ti pač gotovo ne silijo v hiše svojih službodajalcev! Istotako tudi ostali ne želijo v draga, velika stanovanja. Pa če se iz teh po adaptaciji pripravi tudi majhna stanovanja, bodo ta še vedno dražja od onih, ki jih delavci posedajo sedaj, koder jim je često tudi del vrta ali celo njive na razpolago. Nastavljence in delavce siliti v določena stanovanja bi pomenilo, jemati jim osebno prostost.
V resnici so pa te mnogobrojne odpovedi zagrizenih nemških bogatašev, ki so bili, so, in bodo ostali največji sovražniki Jugoslavije, le prefrigana manevracija, na najpriličnejši način izbacniti jim čez vse neljube, znano slovanskonarodne stranke iz svojih hiš in na njih mesta vgnezditi tiste svoje nameščence, ki so strammdeutsch. Nemškim najemniškim strankam podane odpovedi se pa mora s popolno gotovostjo smatrati le — kot pesek v oči — kot humbug!
Stanovanjska naredba deželne vlade v Ljubljani štev. 166 Ur. 1. in izvršilna naredba št 186 Ur. 1. še baje državnemu ministrstvu oziroma državnemu zboru v Beogradu niti predložena ni — torej tudi ne potrjena. Vrine se torej vprašanje, na podlagi kakega prava da je izdala Državna stanovanjska komisija v Mariboru oni, uvodoma navedeni ukaz?
Častna dolžnost mora biti vsakemu državnemu poslancu in ministru SHS kraljevine, da pomore onemogočiti tako kruto, iz brez-dvomno narodno sovražno izvajanje stanovanjskih zadev. Naj podajo ti bogataši svoja čezpotrebna. stanovanja na razpolago, naj adaptujejo vojašnice, ki postanejo odveč, in naj se priredi še stoječe barake v stanovanja. To pa tistim, ki so že sedaj — tako rečeno, brez strehe, ter se morajo stiskati po železniških vozovih. Tako se bodo selili samo ti, dočim bi v obstoječem slučaju nastala pravcata ljudska selitev. — pa kam? Prizadeti.
Politične vesti.
Iz Madžarske. Madžarska kabinetna kriza je končno rešena. Grofu Telekyju se je posrečilo, da je sestavil novo vlado. — Preko 20 poslancev, ki pripadajo deloma krščansko-socijalni zvezi, deloma pa stranki malih posestnikov se je odločilo, da ustanovijo novo stranko, ki se bo imenovala ujedinjena krščansko - nacijonalna stranka malih posestnikov. — V sredo je odpotoval v Pariz generalni tajnik madžarske mirovne delegacije, da izroči Vrhovnem« svetu zaključke budimpeštanske vlade glede mirovne pogodbe. Madžarska bi morala do 21. t. m. podpisati.
Zveza narodov. Proteklo soboto zvečer se je vršila v Rimu prva seja sveta Zveze narodov. Otvoritveni govor je govoril bivši italijanski ministrski predsednik Tittoni v katere® je pred vsem naglašal, da Zveza narodov s® vedno zaman čaka na Wilsonov odgovor o sta-
lišču Združi nih držav napram tej ustanovi. Brazi-ljanski zastopnik dr. Zunha je predlagal da b* Zveza narodov ustanovila internacjjonalen orad ta pobijanje trgovine z belimi sužnji. Dalje je bil predložen načrt za ustanovitev mednarodnega sodišča, ki naj bi sestojalo i* 5 zastopnikov velesil in 5 zastopnikov manjših držav, katero bi se otvorilo dne 11. junija t. 1. v mirovni palači v Haagu. Končno je vzel na znanje ke rezultat glasovanja v Švici glede pristopa te države k Zvezi narodov, ki je, kakor znano irpadlo za Zvezo narodov ugodno.
Volitve v Gdansko konstituanto. V mali državici Gdansko so se vršile te dni volitve v ustavotvomo skupščino. Izvoljenih je bilo 117 Nemcev ter 7 Poljakov.
Humor in satira.
Sanje Nemške Avstrije.
Top Iz Ljubljane.
Poslušajte stari, mladi, kaj grmi po vsej pomladi, tam v Ljubljani: hop, hop, hop, počil je strašanski top.
Najprej so ga napolnili potlej so ga izprožili, da odmeva njega pok po deželi krog Ut krog.
Ker deželna naša vlada preseneti nas prav rada, zato je ta strašni strel iz nenadoma prišel.
Predno top so nabasali, so ga dobro prikrivali, ker veleva taktika, da top nihče ne izda.
Ko je pravi čas napočil se je kanonir odločil, in izprožil je svoj top, ker v občinski se zastop,
približujejo volitve, strašne bitve in moritve in krvavi bojni čas zdaj naznanja top na glas.
Ker katoliška armada dan za dnevom pada, pada, kliče ta ljubljanski top na bojišče — ženski trop.
Ker od nekdaj ženska Četa je za klerikalce vneta, ta rezerva zadnja naj reši težki — položaj.
Klerikalni štab razglaša : v občinah je sila naša, ko dobimo jih v roke, vsem premagancem gorje!
Vse na boj se zdaj pripravlja zmago že „Slovenec“ javlja, mi pa pravimo tako: bomo videli, kaj bo.
Stričeva sugestija.
Mirko je tiščal v ustih vinar toliko časa, da ga Je požrl. Njegov oče je bil vsled tega ves prestrašen.
»Helena«, je zaklical ženi, »hitro pošlji po zdravnika, Mirko je požrl vinar.«
Začudeno je pogledal Mirko v smrtoem strahu.
»Ne, mama, ni treba poslati po zdravnika, pošljite raje po duhovnika.«
»Po duhovnika,« se je začudil oče, »zakaj pa?«
»Zato ker je rekel stric, da zna duhovnik spum-patl iz človeka denar, če le ni vrag.«
Italijanski državniki.
Vse en kratek čas trpi. Najprej vladal je Salandra — kdor preveč po svetu vandra, mnogo časa zamudi.
Potem vlada! je Orlando. Rekel je: o quando, quando bomo zmagovalci miP
Potem je prišel Sonnino.
Da bi rešil domovino združil vkup je vse moči.
in za njim prišel je Nitti.
Ta imel je vse na niti — a to slabe so vezi.
Z njim soglašal je Scialoja. Reka — rekel je — bo moja, če mi kaj ne spodleti.
Zdaj nastopil je Ciolittl,
Nitti moral odstopiti,
Ker on vsem po volji ni.
Za njim je prišel Bonomi. da ga pa kaj ne polomi, če se vlada spremeni,
so sklenili vsi arditi, da naj vlada zopet Nitti, dokler drug se ne dobi.
Bolj zabavno.
Teta: »Zakaj pa te Ivan več ne vzame v flie-(MIK«?«
Mira: »Oh, enkrat je, deževalo, pa sva raje sedela v moji sobi.«
Teta: »No, in . . .?«	,
Mira: »Od tedaj se nama zdi, da je gledališča jako dolgočasno«.
Dnevne vesti.
Prihodnja Številka našega lista izide radi praznikov Šele v torek popoldan.
Memento mori! Zadnja »Straža« se je spravila nad naše demokratstvo radi. stališča ki smo ga zavzeli proti novemu občinskemu volilnemu redu, a osobito proti splošni ženski volilni pravici. Mogočno se biie na svoja prsa ter se baha s klerikalnim demokratstvom. Le počasi, gospodje, vaše demokratstvo ni demokratstvo ker prvič niste napravili tega iz, demokratičnega idealizma in iz poštenega in čistega prepričanja, ampak le iz samega strankarskega in podlega koristolovstva in bi bili, če bi razmere stale drugače nego 9toje, prav gotovo ravno vi najhtijši protivniki takega volilnega reda. Drugič pa ne more biti, sredstvo, ki služi v zmago reakcije nikoli v bistvu demokratično, čeprav izgleda na prvi pogled kot tako. Priznava pa tudi »Straža«, kakor je priznal »Slovenec«, da je ta volilni red »Memento mori, za liberalce .,,.«.Svetujemo pa ji, da se ne veseli še prezgodaj, ker kakor doznavamo, to vprašanje ne bo Slo tako mirno dalje prosto pot, kakor klerikalci mislijo. Ni še vseh dni konec in v vladi sede danes tudi naši ljudje.
Kuratorij mestne hranilnice mariborske, ki je bil izvoljen na zadnji seji občinskega sosveta tvorijo, sami pristni ultrakle-rika!ci, čeprav je vsakomu znano, da nima naše mesto niti toliko klerikalcev, da bl.prl volitvah vkljub proppreuonelnemu. sistemu dosegli vsaj enega zastORnika. Kov klerikalni generalni štab sestavljajo:, gerent dr. Leskovar, profesor dr. Capuder, dr. lerovlek, prof. Vesenjak, vadrtlški učijelj Fink, leso-tržec Drago I^obi, nadrevjzor Pušenjak, trgovci Starčič, VorŠe in Žnidarič, hišnj. posestniki Obran, Vincetič, Glaser, Goleč In Dufek ter dr. “Juvan.
Mestni kino. Triletna pogodba ravnatelja Gustava Sigeja z mestno občino .za najem mestnega kinematografa je potekla, radi tega je mestni sosvet ha svoji zadnji seji sklenil, da Siegeju najem odpove ter zaprosi mestna občina sama za kinematografično koncesijo.
Zmaga hrvatskega konja. Pri zadnji
konjski dirki na Dunaju je dobil ,pjrvo nagrado 100 000 K konj »Rugisca« g. Hafnerja iz Zagreba.
Mast postane, cenejša. Kakor doznavamo so cene mastnih svinj v Sremu jako padle, tako da se pričakuje, d3 bodo tudi cene masti, slanine in prašičjega mesa v doglednem času padle.
Pobijanje draginje v Zagrebu. V Zagrebu, so se razne oblasti sporazumno s privatnimi korporacijami zadnji,čas lotile energične akcije proti draginji in tp,ne brez uspeha. V Zagrebških listih čitarpo inserate,.(Jyers.se ponuja bela moka 0 po 14 K kg, slabejša pa po 13 in 10 K kg.
VII. Sokolski zlet v Prago 1,920., Zastopstvo čehoslovaške reppblike v Liubljani po-zivije vse one, ki ae hočejo pdetežitf; yjL Sokolskega zleta v Pragi in niso Sokoli (telbda|rci), da se prlglase do 28. maja pri imenovanem zastopstvu in da Izpolne nastopni formular: 1. Ime; 2. mesto, dan in leto rojstva, 3 jukajšnjl naslov in poklic, 4. domovinski list,, na, sme biti starejši kot deset let, ki ga rnorp ptedfcžiti k prošnji, (to velja samo za čehoslovaške državljane), 5. ali potuje sara gli v spremstvu. V primeru, dav se priglasi zgdostuo število, bo.,odpravljen poseben vlak ali pa vj?ai rezervirani vozovi. Natančnejši podatki bodo Sc sladili. .Ceho-slovaško zastopstvo v Ljubljani sprejem^ priglasitve samo od oseb, bivajočih v Sloveniji; osebe, ki imajo svoje bivališče v drugih krajih kraljevstva Srbov.j Hrvatov in Slovpnpev, paj ae priglase pri čehošlovaških zastopstvih v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Splitu.
Opozarjamo na nocojšnji akademski plesni venček v Narodnem domu. Ker gre za podporo naših visokošolcev, naj se po možnosti ysi udeleže le prireditve.
Počitniški tečaji za učitelje in učiteljice iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja se otvorijo letošnje leto v Zagrebu. Ti počitniški tečaji bodo razdeljeni v dva oddelka, v enega za učitelje in učiteljice nižjih ljudskih šol. Tečaji bodo trajali štiri tedne ter obsegali kakih sto učiteljev in učiteljic, ki dobe razne ugodnosti, tako glede vožnje v Zagreb in nazaj, kakot tudi giede hrane in stanovanja. Tečaje bodo vodili vseueiliški profesorji, obravnavalo pa se bode pedagogijo psihologijo ter druge strokovne učiteljske vede.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro opozarja, da je treba po novih tarifnih postavkah zakona o taksama kraljevine Srbije, katerih veljavnost se je po členu 7 zakona z dne 6. aprila 1920 razširila na vse ozemlje kra-Ijevstva SHS vsako vlogo kolekovati s 4 K, vsako rešitev pa z 8 K. Na vloge, ki zahtevajo obenem rešitev, to je pismeno odločbo odseka, je torej takoj pritisniti kolek 12 K. To velja seveda samo za privatnike, ne pa za urade, bolnice itd. Občinstvo se na to opozarja, da si prihrani piistujbinske kazni.
Na pogrebu vlč. gosp. župnika Jakoba Menbarta pri Veliki nedelji je nabral ormoški kaplan za mariborsko in ptujsko Dijaško kuhinjo 8000 K, ki so se razdelile polovično na obe kuhinji.
Poročila o vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani, se dobe v knjigarni Weixl na Glavnem trgu.
Poziv medicincem. MedicincI In medicinke višjih semestrov, kateri bi bili pripravljeni v počitnicah sodelovati pri pobijanju epidemij, naj naznanijo svoj naslov in študijski semester Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in' Istro v Ljubljani.
Dolenjske Toplice prodane. Dosedanji lastnik toplic Simon Tiser n3 Dunaju je prodal svoje podjetje za 500.000 kron neki zagrebški družbi. Nova lastnica bo toplice prezidala, za kar bo porabila, kakor je pro-računjeno, 8 milijonov kron. Prezidavo bo izvršil celjski stavbenik Fran Nerat pod vodstvom zagrebškega družabnika Brennerja.
Razpis službe. Pri državnem zdravilišču v Rog. Slatini je razpisano začasno mesto zdraviliškega blagajnika. Prošnje je vlagati do 31. maja t. 1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razpisa v Uradnem listu.
Zavratni umor? Orožništvo v Gaberjih pri Celju je izsledilo v nedeljo, dne 16. t. m, mrtvo žensko truplo v mladem smrečju gozda ob cesti iz LjubeČnega proti Št. Jurju. Truplo je moralo ležati že 2 do 3 mesece tam in ni bilo mogoče dognati identitete po obrazu, ker je isti že razpadel. Umorjenka je ženska približno 18—20 let, črno, polmeščansko oblečena in je imela pri sebi žepni robec, molek in zlomljen dežnik ter okoli Vrata nakit z medaljončki. Vse je v takem stanu, da se dosedaj ni dalo nič natančnejšega dognati, vendar obstoji sum zavratnega umora. Tiuplo so prepeljali na pokopališče v Vojnik, kjer bo obdukcija spravila morda kaj jasnosti v celo zadevo.
Novo gledišče v Zagrebu. Te dni se je vršila v Zagrebu anketa gledaliških arhi-tekstkih strokovnjakov, na kateri se je sklenilo, da se v najkrajšem času sezida novo gledališče, ker staro ne odgovarja več današnjim potrebam. V sedajni zgradbi, katero nameravajo popraviti, ostane še nadalie opera.
Radi ljubice. V Zagrebu sta se zadnjo nedeljo sprla dva delavca, Matko Fuček ter Ivan Mavrinec zaradi nekega dekleta, pri čemer je Fuček dal Mavrincu par klofut. Mavrinec se je radi tega sklenil maščevati in res ko se je Fuček pred par dnevi zvečer dračal domov po Livadarskem putu ga je Mavrinec nenadoma napadel ter ga vdaril s kolom' po glavi, tako. da mu je na dveh mestih prebil lobanjo. Fučka so odvedli v bolnic^, Mavrinca pa y zapor. Mogoče ju bo to spametovalo, kdo ve.
Plače poljskih časnikarjev. V Varšavi se je vršila skupščina časnikarskega sindikata in zastopnikov uredništev. Debatiralo se je o razmerju plač duševnega in fizičnega deia ter sprejelo načelo, da mora znašati najmanjša plača delavca v uredništvu toliko, kolikor znaša največja plača tipografa ter po vrhu še sto mark. Razmerje plač urednikov ostane kakor doslej. Pri nas je pa ravno narobe.
V Rusiji brijejo zastonj. Moskovska sovjetska vlada je izdala naredbo, po kateri dobi vsak državljan sovjetsko Rusije izkaznico za brezplačno britje brade in striženje las.
Nov način zdravljenja jetike. O tem nredmetu je na shodu čehoslovaškega znanstvenega društva proti jetiki predaval dr Otokar Horak o svojih vtisih pri zdravijeniu v zavodu dr. Friedmana v Berlinu. Friedman zdrav; samo z injekcijami vsako tuberkulozo pliuč, kosti, členkov, žlez, kože, ledvic itd. Njegova metoda se vedno boli širi po nemških klinikah. Tudi na Češkem so počeli zdraviti po Friedmannovem načinu. Kolikor se da presoditi, se je ta metoda v nekaterih slučajih zelo dobro obnesla.
Proračun mesta Trst. Kako poročajo listi, izkazuje proračun za občino Trst za leto 1920. 61.549,221 lir dohodkov in 87 872.600 lir izdatkov, torej primanjkljaja 26,323.795. Za pokritje ogromnih izdatkov je v proračunu med drugim postavljeno znatno zvišanje mestnih doklad. Zvišajo se vse naklade na davke na stanovanja, vojne dobičke prirastke na vrednostih, tantijemah, trgovini in obrti, dalje na luksuzne predmete in na glasovirje.
Drobiž latinske zveze. Denarna konferenca latinske zveze je sklenila, da bodo zvezni 1 narodi Francije, Belgije, Italije, Švice in Grške, kovali dr< bjž iz brona in aluminija po 50 cent, in po 2 liri. Novi drobiž bo na pogled podoben zlatemu denarju, le da bo lažji, v promet pride tekom treh mesecev.
Proglašenje device Orleanske za svetnico. V nedeljo opoldan je proglasil papež v baziliki sv. Petra v Rimu v prisotnosti francoskega poslanika Hanuotauxa za svetnico znano blaženo devico Orleansko, Ivano d’ Are. Ceremoniji je prisostvovalo 60 kardinalov, med njimi tudi kardinal Mercier ter nad 100.000 ljudi. Ta dan se je tudi na Francoskem slovesno proslavil, Par dni pozneje je spreiel papež Hannotauxa po običajnih ceremonijah ter mu izrazil svoje veselje in zadovoljstvo. da je francoska vlada poslala na to slavnost svojega zastopnika.
Kultura in umetnost.
Satan v ženski. Sinoči sta praznovala; naša priznana umetnika ga. Berta Bukšek-j Bergantova ter g. Valo Bratina svoj j zasluženi častni večer s SchSnherrjevo dramo j „Satan v ženski", ki jo je izvrstno prevel g. jj Al. Benkovič. Drama je krasna in naravnaj ter vseskozi zanimiva in napeta, čeprav na- • stopajo v njej samo tri osebe in to v petih j dejanjih. Moža je igral g. Bratina, ženo pa ga. < Bukšekova. Sijajno je podal g. Bratina svojo ulogo, verižnika samotarja, slabotnega in bolehnega po telesu, toda premetenega v svoji stroki. G. Bukšekova se je globoko uživela v njegovo ženo, mlado, polno tople in nemirne krvi, ki je ne more i tešiti mož-slabič. Mirno sta sicer živela šest let, dokler ni žena začutila s prihodom finančnega orožnika, mladega Hrusta (Nučič) vse drugačno življenje. Ta ji je vzbudil satana, ki je spal dotlej v niej, kakor spi v večini žensk in ta satan je zahteval svoj del, ter zvodil v pogubo moža in orožnika, da preko teh dveh doseže svobodo, da se v njej uteši, naživi. Težka je ta uloga, toda ga. Bukšekova jo je podaja tako dobro, da smo bili nad vse pričakovanje iznenadeni. K tej dvojici je podal g. Nučič orožnika z nedosegljivo dovršenostjo ter tako harmonično zaokrožil celo igro. Občinstvo, ki je po dolgem času ta večer zopet do zadnjega kotička napolnilo gledališče je znalo ceniti požrtvovalno delo te trojice. Ga. Bukšekova in g. Bratina sta prejela nebroj šopkov, vencev in drugih daril. Ljudstvo jima
je navdušeno ploskalo, iz prvih lož pa so letele na oder sveže cvetlice.	—r.
Častni večer ge. Štefanije Draguti-novičeve. Kakor doznavamo se pripravlja za prihodnje dni v našem gledališču še par častnih večerov. Med prvimi se vrši častni večer naše poznane umetnice ge. Štefanije Dragutiuovičeye, ki nastopi v njeni sijajni ulogi majke v Vojnovičevi „Smrti majke Jugovičev." To je ena njenih najsijajnejših kreacij. Drama se bo uprizorila v hrvatskem originalu, kar iskreno pozdravljamo. Upamo, da bo občinstvo znalo ceniti zasluge naše umetnice ter bo ta večer napolnilo gledališče do zadnjega kotička.
Komorni večer naših umetnikov se
vrši dne 27. t. m. v veliki kazinski dvorani, Nastopili bodo: koncertna pevka gosp_a M. Družovičeva, g. Herman Frisch, Jan Šlais, Jakob Pečnik ter mladi plesalki Zlatica in Božica Markač. Predprodaja vstopnic trgovina Hoffer v Šolski ulici.
Leonid Pitamic: Pravo in revolucija.
Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov V. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1920. Cena K 7-50. Tiskovua zadruga je izdala tu v lični in priročni izdaji zanimivo nastopno predavanje univ. prof. Leonida Pita-mica ki ga je obdržal o priliki otvoritve juri-dične fakultete na naši novi univerzi v Ljubljani. Knjižico, ki je jako aktualna toplo priporočamo.
. "	———	1	I	■
Zadnje vesti. •
Poskušen atentat na Protiča
LDU Beograd, 21. maja. Včerajšnji popoldanski brzovlak, s katerim se je vozil minister Protič v Zagreb, je zavozil kmalu od Zemuna na takozvani slepi tir. Na [tiru sta stala dva prazna in en s koruzo napolnjen vagon. Strojevodja je sicer opazil, da se nahaja na napačnem tiru, a vlaka ni mogel več pravočasno ustaviti. Pridrvel je z veliko silo v prazne vagone in jih zdrobil. Tudi lokomotiva se je poškodovala. K sreči je ostali brzovlak nepoškodovan, samo par potnikov je dobilo neznatne poškodbe. Ker je utemeljena sumnja, da je šlo-za atentat na brzovlak, oziroma v njem se vozeče ministre, je r bil okretnik in še par udeležencev aretiranih.
| Z 8-urno zamudo je vlak nadaljeval svojo pot I proti Zagrebu, kamor je dospel danes zjutraj ;ob sedmih.
Protič v Zagrebu.
LDU Zagreb, 21. maja. Davi je prišel v Zagreb minister za konstituanto g. Protič. Z njim so prišli tudi minister za pošto in brzo-jav dr. Drinkovič, minister za šume in rude Kovačevič in poverjenik deželne vlade za no-jtranje stvari dr. Potočnjak. V ministrovem Ispiemsivu se nahajajo vseučiliški profesorji dr. Slobodan Jovanovič, dr. Laza Markovič, dr. Vošnjak in dr. Umamidi. Ministra Protiča je pričakoval na kolodvoru ban dr. Laginja. G. Protič se je odpeljal ž njim v banske dvore, kjer ostane banov gost. Z ministrom Protičem je obenem prišla tudi njegova hčerka.
Boijševiki napredujejo na vseh straneh.
LDU London, 20. maja. Boijševiki javljajo, da so v bližini železniške proge Polock-Molodečno, severno od mesta Lcpel prodrli sovražno fronto v daljavi 100 milj. Na svojem prodiranju so boijševiki zasedli Lepel in Polock. V odseku Kijev je položaj neizpremenjen.
LDU London, 21. maja. V včerajšnji j plače pavšalno, in sicer 25 odstotkov. Povi-seji spodnja zbornice je potidil Bonar Law, da šanje stopi v veljavo 1. iunija t. 1. in bo so boljševiki udrli v perzijsko ozemlje. Za to,samo začasno, ker bo vlada takoj začela iz-vkorakanje se ne ve vzroka. Kar se tiče Poljske * delovati definitivno pragmatiko, ki bo seveda je Bonar Law dejal, da je v začetku letošnjega j uredila tudi vprašanje plač. leta naznanil Lloyd George poljski vladi, da
Anglija Poljski ne more priporočati vojne s sovjeti. Poljska naj v tej zadevi odloči sama.
Moskva, 21. maja. Južno od mesta Plock So rdeče čete dne 15. maja na širini 75 verst prodrle poljsko fronto. Uničile so dve poljski diviziji in zasedle do 17. t. m. 4000 štirijaških verst ozemlja s 190000 prebivalci. Na tem ozemlju se nahajata tudi mesti Disna in Sepel. Sovjetske čete so uplenile velik« množine vojnega gradiva, med tem tudi tanke in ognjemete francoskega izvora. Morala poljskih čet je zelo omajana. Poljsko poveljnjštvo se kaže zelo zbegano. V okraju Minskem je izbruhnila vstaja. Ustaši so povzročilo, da je sedem transportnih vlakov skočilo s tira.
Volitve v oktobru.
LDU Beograd, 21. maja. V Srbiji so razpisane občinske volitve za 22. avgusta. Volilni red je izpopolnjen z ministrsko na-redbo. Z ozirom na te volitve se volitve za konstituanto bržkone ne bodo vršile pred oktobrom, zlasti še zaradi tega, ker se bodo tudi v Bosni preorganizirale občine.
Nitti sestavil kabinet.
Rim, 22. maja. (Ag. Stefani). Nova vlada je sestavljena nastopno: Predsedništvo in notranji posli Nitti; zunanji posli Scialoja; kolonije Risini; zaklad Schaazer; finance Nava; javna dela Peano; poljedelstvo Micheli; industrija Abbiate; pravosodstvo Falcioni; vojna Rodino; mornarica Cecchi; uk Torre; odrešeno ozemlje Lapegna; pošta Dalla Torre.
Ameriška resolucija.
WashIngton, 20. maja. (Reuter.) Združene stranke reprezentančne zbornice so sklenile sprejeti po senatu odobreno resolucijo, nanašajočo se na konec vojnega stanja med Zedinjenimi državami in Nemčijo in Zedinjenimi državami in Avstrijo. Zbornica bo v petek končnoveljavno sklepala o resoluciji.
Ččške šole na Dunajtu
LDU Praga, 20. maja. Potom defi> itivne odločitve kompetentnih oblasti na Dunaju je določenih 15 šolskih poslopij za pouk čeških otrok. S poukom prično v sredo po binkoštih. S tem je kulturni škandal na Dunaju končan
Brejc ostane.
Zagreb, 21. maja. „Hrvat" javlja iz Beograd da ostaneta ban dr. Laginja in predsednik dr. Brejc tudi dalje na svojih mestih.
Povišanje plač državnih uradnikov.
LDU Beograd, 21. maja. Po poročilih beograjskih listov se je vlada na svoji včerajšnji seji bavila tudi z uradniškim vprašajem, ki je postalo tembolj akutno, ker je od fcradnfkov stavljeni rok 15. maja že davno Potekel in je uradništvo čakalo dalje samo z ozirom na vladno krizo- Po daljši debati je n,s,arskl svet sklenil, da zviša uradniške
Kolera v Kijevu.
Varšava, 21. maja. (Brezž.) Kakor poroča Rdeči križ iz Kijeva, razsaja v mestu kolera, ker primanjkuje zdrave pitne vode. Prebivalstvo pije vodo Dnjepra. Ker je na zdravilih pomanjkanje, se širijo tudi druge bolezni.
Madžarski odgovor.
Pariz, 21. maja. (Ag. Havas). Madžarski mirovni delegat Praznovsky je izročil danes odgovor na francoske predloge.
Kriza v madžarskem časopisju.
LDU Beograd, 21. maja. Zveza lastnikov budimpeštanskih listov je sklenila, da radi pomanjkanja papirja dne 10. junija odpusti vse delavce in namešcence v uredništvih.
Nov transport Čehoslovakov iz Sibirije v domovino.
LDU Pariz, 20. maja. Parnik »Amerika« s 10.496 Čehoslovaki na krovu, ki plove iz Vladivostoka, je pristal v Colombu.
Naknadna zamenjava bankovcev.
LDU Beograd, 21. maja. Finančni minister je odredil, da vsi denarni zavodi v kraljestvu, ki zamenjavajo kolekovane kronske bankovce, dne 31. maja ter I. 2. in 3. junija t. 1. zamenjajo z novimi kronsko-dinarskimi novča-nicami vse pravilno kolkovane kronske bankovce, ki se kakršnegakoli vzroka niso mogli zamenjati v določenem roku. Minister posebno poudarja, da se po tem roku pod nobenim pogojem ne bodo več zamenjavali kronski bankovci.
VABILO na
lični zbir
delniške družbe
»Mariborska tiskarna4* v Mariboru
ki bo
v pondeljek, dne 31. maja 1920 ob 18. (6.) uri v tiskarni, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4, I. nadstropje.
Vsi delničarji, ki imajo pravico do glasovanja se | vabijo, naj polože svoje delnice odnosno interimna | potrdila najkasneje do vštetega 27. maja 1.1. pri rav-, nateljstvu Mariborske tiskarne v Mariboru.
Maribor, dne 20. maja 1920.
Upravni svet.
DNEVNI RED:
1. Sprememba pravil.
§ 26. Vsakih 10 delnic dajo pravico za en glas. > Glasovalno pravico na občnem zboru lahko vsak ; delničar izvršuje osebno, ali pa po pooblaščencu. Pooblaščenec je tudi lahko oseba, ki ni delničar družbe.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, na mestu, ki je objavljeno v vabilu s katerim se sklicuje občni zbor.
M						
tramove — 245 jur, n	n in olipogel les drva — oglje — kupuje vsa&O množino su Ip* in iittljsla H z 1.1 MARIBOR.					
Slov. mastno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V soboto 22.: »Moč teme«. Proletarska predstava ob želo znižanih cenah.
V nedeljo 23.: »Nebesa na zemlji«. Gostuje Josip Povhe iz Ljubljane. Ab. A—43.
V pondeljek 24.: »Španska muha«. Gostuje Josip Povhe iz Ljubljane. Ab. D—44.
za sirazenje m v fflarieru
prevzame
vsako vrsta straSenJa v mestu, na kolodvo« rlh, kakor šucil ipfc.a5Jr.n5a SeioinlSkih vos. Pojasnila v piscmiS Pr!s!anii5£na ulica 3*
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.<
Mala oznanila.
Mlarl ciima se tak°i sprejme pri Mariborski PIIdu aiutja eskomptni banki.	3—2
Rlanainirar&ra zanesljiva in poštena, se s DldydjmLdISld, 15. junijem ali 1. julijem t. 1. sprejme pri tvrdki PinterSi Lenar d, trgovina z železnino v Marjboru.
Kupi se brivnica
Tfaji en zJ.rava- ozbiljna djevojka sa dobrim 11 u£>l JC svjedočbama za dvoje djece od 1 in 6 godina kao i za lahke kučne poslove. Ponudbe slati na : Advokat Zlatko Š a f f a r i č, Crikvenica, Hrvatsko Primorje.	2—1
llronl/a za fotografsko stroko so takoj sprejme. Foto-UtCilltd graf Kurnik, Slovenska ul., Alaribor.
v Mariboru. Naslov pove upravništvo.
Ali ste že pristopili
k
Jugoslovenski Matici?
Binkoštnc nedeljo in pondeljek (23. in 24. maja):
Pomladanska dirka v Mariboru.
Začetek ob 15. (3.) uri.
♦
♦
Albert Kopač
♦ o modna in manuiakturna trgovina o ♦
Maribor, GSavni trg 17
priporoča svojo bogato zalogo vsega v to  — stroko spadajočega blaga. ■■ 1
♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v
Botri pozor!
Pri urarju Lovrenc Stojcu se dobijo po nizki ceni vsi predmeti za
D^T birmanska darila. aa9WE Popravila se solidno in točno Iz-vrše. Za obilen obisk se toplo priporoča
L. Stoječ
3 3	Aleksandrova	cesta	30
g)TOg>(ž>(Ži$<r(PflgMŽ|<Pft«X|l<3l(t1(3&>(*|C<I|QC><i><S«E<X|g>iy
o
>
Z
Manufakturno blago, kakor različna platna za perilo, rjuhe, namizne prte, fine chiffone, cefirje, vse vrsie nogavic, črno in belo volno, posteljna pregrinjala, gradi za žimnice 140 cm širok, pepita za damske kostume, blago za ženske obleke, krojaške potrebščine, podlaga in jadrovina vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah.
RUDOLF HIEFERGAL, Maribor, Koroška c. 1
(poleg cerkve sv. Alojzija).
2—1
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2.
Zaloga čevljev, gamaš, perila, potnih košar, tržnih torbic itd.
Najcenefel 10-1 Solidno!
e
Restavracija ra lužnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. StšckEer.
®1	PEE^-|11—©SET
©
Širite naš list!
Najcenejša
moka in mast!
Najfinejša moka 00............k	16*—
Najfinejša moka za kuho ... K	15*—
Krušna moka...................K	11*—
Koruzni zdrob.................K	9*—
Koruzna moka..................K	7’—
in tudi drugo razno špecerijsko blago se dobi po najnižji ceni v prejšnji
Mestni prodajalni
Rotovški trg št. 8.	2—2
In se ra ti u našem listu imajo naj večji uspeh!
Ako hočete
piti res izborno vino, pridite v
»Križev dvor*!
Stalno sveže pivo, dobra kuhinja, lep gostilniški vrt!
Za obilen obisk se priporočata
Leopold in Lenika Habjanič.
^5
8
*
k#
n
Kreditno društvo Mestne hranilnice
v Mariboru, Orožnova ulica 2, I. nadstropje
sprejema vloge na tekoči račun in jih obrestuje po 4%, dovoljuje menične in kontokorentne kredite trgovcem in obrtnikom proti 6% obrestim brez drugih stroškov.
k
6
m
&
0
kV>i
i
M
1
1
Mariborska eshomptna banka
v Mariboru, Aleksandrova cesta 11
F^druinice: Murska Sobota in Velikovec.
Vloge na knjffcke, na tekoči in Sho račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Ktipuja ih prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje »d. Eckonttra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Oa§e	:	Pod	najugodnejšemi pogoji.
Isdaia: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta. Da|e predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila In jih izvršuje najku-lantneje.