Poročilo predsednika (Poroča dr. Puvle Blaznik) Odbor Muzejskega društva v Škofji Loki je skušal tudi v zadnji dveletni po slovni dobi po najboljših močeh dosledno nadaljevati z oi)ra% Ijanjem nalog, ki po stajajo iz leta v k'to vse številnejše in odgovornejše. Koliko smo pri tem uspeli, naj presodi občni zbor na podlagi poročil, ki jih bodo podali posamezni društveni funkcionarji. 1. Skrb za muzej in muzejske zbirke je predsta\ljala samo eno izmed torišč, ki mu je odbor posvečal seveda vso pozor nost. .S preselitvijo na grad so se odprle številne nove naloge, ki jim ))reko noči ni bilo mogoče zadostiti. Zc na zadnjem ob čnem zboru sem poročal, da smo mogli ob l)reselilvi izvesti le najbolj nujno delo in da se odpira s preselitvijo cela vrsta novih luilog. ki jih bo mogoče le postopoma oijraviti, V zadnji posloMii dobi smo nekatere zbirke temeljito preuredili, deloma pove čali ali celo na novo postavili. Mislim predvsem na speleološko zbirko, na bio top, na povsem novo opretnljeno sobo o loškem gosjjostvu. ki nazorno prikazuje kolonizacijsko dejavnost na loških tleh, in ne nazadnje na grajsko kapelo, ki 1- l.< azgledi 225 predstavlja z baročnimi oltarji iz 17. sto letja pravi biser loškega rezbarstva. Adap tirali smo prostore za namestitev strojev tehničnega oddelka, žal doslej Je ni bilo mogoče montirati vseh objektov, ki jih je odstopila tovarna klobukov »Šešir«. Bolj smiselno je urejen vrstni red, ki vodi iz geološke in speleološke zbirke v priro- dopisno in iz te šele v zgodovinski odde lek. Toda tudi ta ureditev še ni končna. Omenim naj le. da n. pr. arheološka zbirka še vedno ni dobila ustreznega prostora. Vrstni red bo mogoče končno urediti šele. ko bodo opravljena dela v dvoranah, kjer bomo s i>ostavitvijo novega stropa in z drugimi preurejanji pridobili iz dveh dvo ran tretjo. Medtem ko smo doslej mogli uporabljati le eno dvorano, bomo po končni ureditvi imeli tri dvorane, s čimer bo dana možnost ne samo za smiselno ureditev zbirk, pač pa tudi za poživljanjc društvenega življenja. Zgornjo dvorano, v kateri je sedaj nameščen oddelek N(^B, nameravamo dodeliti kapitalističnemu ob dobju, kjer naj bi bila povezana starejša doba obrti z industrializacijo loškega ozemlja. Srednja dvorana bo služila zbirki NOB. Spodnja dvorana bo razstavni pro stor za nastajajočo galerijo slik. obenciri pa mesto, kjer naj bi se razvijalo dru štveno življenje, kjer bi prirejali razstave in predavanja ter skupinam obiskovalcev muzeja prikazovati diapozitive. Snlošni) pozornost vzbuia drzna misel. da postavimo, kot prvi v državi, na graj skem vrtu skansen — tip loške kmetske domačije, ki imj bi obsegala vse značilne elemente (kmetski dom. hlev. pod. svi- niak. čebclniak. kozolec, mlin. žago). Delo je preračunano na vrsto let. Kot prvi obiekt smo postavili del kmetskega stanovanjskega poslopja — Skoparjevo hišo. ki smo io rešili propada. Muzejske zbirke dopolnjujejo občiiKiie razstave, ki privabljajo številne obisko valce, vendar bodo mogle prav zaživeti šele s preureditvijo dvoran. 2. Ob preurejanju prostorov za novo tehniško zbirko smo naleteli na afare te melje Inškegn gradu, ki smo iim s son dami sledili na dvorišče in dalie v dvo rano na nasprotni strani. Na novo odkriti temelii daieio vnžne podatke za rekon- struki^ijo stare slike gradu, ki je v teku stoletij doživljal mnogo prezidav. Sploh se je odbor Muzciskeca društva zelo mnogo nkvarial z vprašanji, ki sodiio v okvir .ipomeniSkega narsfoa. Največjo skrb smo posvečali ohranievaniu stare nndnb'.^ mestncra iedra in njesovcTa nni- bliž-ega sosedstva. Doscrli smo. da nam gradbeni oddelek na občini dostavlja na črte nameravanih prezidav in dovoljuje v teh območjih adaptacije le z našim so glasjem. Naslonjeni na strokovni sosvet, v katerega smo uspeli pritegniti odlične strokovnjake iz Ljubljane, smo mogli pra vilno premostiti marsikatere velike težave, kot n. pr. urejavanje kašče in njenega sosedstva, fasade na Placu ipd. V to pod ročje našega delovanja spada tudi ure janje Grabna, kjer so se dela toliko pre maknila, da je urejena kanalizacija, ki omogoča, da pristopimo h končni ureditvi sektorja od Martinove hiše do Železnih vrat. Naloga novega odbora bo vsekakor. da izpelje v naslednji poslovni dobi zad njo fazo urejanja Grabna in tako odpre najkrajšo in najlepšo povezavo Plača z gradom ob starem mestnem obzidju. Naša pozornost pa ni bila omejena le na samo mesto. Zaninmli smo se tudi za loško i)odeželje. V ta okvir spada n. pr. naše sodelovanje z ekipo študentov ljub ljanske arhitekture, ki .so v letu 1960 pod vodstvom univ. prof. arh. M. Mušiča de lali v zgornjem delu Selške doline, ijosne- mali posamezna iioslopja prav v detajlih in pri tem študirali zlasti problematiko regeneracije naših naselij. Posvečali smo skrb Veštrskemu mlinu, ki predstavlja povezavo med starim in novim, velja za enega najstarejših mlinov na loškem ozemlju, obenem je pa stavba tesno po vezana z NOB. Z intervencijo smo do segli, da v Železnikih ni prišlo do licita cije starinske hiše, kjer je nameščen on- dotni muzej, in je hotel interesent hišo predelati na način, ki ni v skladu s spo- menišk(narstvenimi načeli. Obravnavali smo ideitn načrt predelave Visokega in dali načeltu- kritične pripombe, mimo ka terih ne bo smel nihče, ki bi hotel Visoko kakorkoli preurejati. Naša spomeniškovarstvena dejavnost stopa prav sedaj v novo fazo. ko se ob reorganizaciji spomeniškovarstvenc službe ustanavlja v I.oki poseben občinski zavod za spomeniško varstvo, od katerega si obetamo zelo pomeudmih koristi. Prav tako je I.oka napravila velik korak dalje, ko je bila nedavno tega v okv iru ObLO ustanovljena posebna komisija za urba nizem, v katero so pritegnjeni tudi stro-' kovnjaki iz odbora Muzejskega društva, ki bodo skrbeli, da bo ob načrtnem urba nističnem urejevanju loškega ozemlja iio- klonjena posebna pozornost kulturnim spomenikom. 3. Kakor se v skrbi za varstvo spome nikov ne smemo omejevati le na mesto, pač pa moramo imeti pred očmi celotno loško ozemlie. tako nas ne sme zanesti vnema za zbiranje nnzejskih predmetov i 226 z ozemlja nekdanjega loškega gospostva, da bi gledali ljubosumno na obstoječe lokalne zbirke. Tega načela smo se tudi v zadnji poslovni dobi trdno držali. Tako smo podprli misel o ureditvi zbirke Gro harjevih mladostnih del v Soriei. Na dan njene otvoritve, 29. maja 1960. je članstvo Muzejskega društva pohitelo s tremi avto busi v Sorico, kjer smo prisostvovali pri srčni proslavi, na kateri je spregovoril upravnik loškega muzeja Andrej Pavlo- vec o Groharjevih mladostnih delih, med tem ko je predsednik Muzejskega društva s krajšim nagovorom odprl spominsko zbirko kot podružnico loškega muzeja. Podobno zanimanje ))osvečamo tudi mu zejski zbirki v Železnikih, ki spričo ne ustreznih prostorov ne dosega svojega namena. Naše stališče je. da mora zbirka ostati v kraju nastanka, da jo je treba še izpolniti, pač pa ji je treba oskrbeti ustrezen dom. Pripravljeni, da dajemo lo kalnim činiteljem vso moralno in stro kovno podporo, smo z Železniki sedaj tako |)ovezani. da se zastopnik železnikarskega muzeja tov. Pintar v zadnjem času redno udeležuje naših sej. 4. Odbor ni pozabil na povezavo s član- stoom, čeprav bi se v tej smeri dalo še kaj več napraviti. V tej zvezi naj ome nim v prvi vrsti Loške ra2glede, ki jih izdajamo redno leto za letom v decembru za občinski praznik. Doslej je izšlo osem letnikov, s čimer prednjačimo pred vsemi podobnimi pidilikacijami v Sloveniji. Za Loške razglede smo dol)ili mnogih pri znanj uglednih strokovnjakov, ki postav ljajo našo publikacijo med kvalitetno vodilne v tovrstni zvrsti literature v Slo veniji. Preko Loških razgledov, ki jim do dajamo tujejezične povzetke, imamo na vezane stike s sorodnimi publikacijami doma in v inozemstvu. Zamenjava s temi izdajami bogati našo knjižnico iz leta v leto. Vendar Loški razgledi nimajo samo strokovnega pomena. Z njimi skušamo čimbolj povezovati članstvo na naše dru štvo in dvigati zanimanje za našo usta novo. Z njimi povezujemo, zlasti v zad njem času, loško ozemlje z loškimi rojaki v daljnem svetu. Povezavi s članstvom služijo muzejski izleti, ki jih leto za letom skrbno priprav lja neumorni odbornik Lovro Planina. Izlete usmerjamo vedno v kraje, ki pre morejo kak muzej. Z obiskovanjem sorod nih ustanov krepimo muzejsko misel, tam iščemo novih pobud, obenem pa navezu jemo stike z ondotnimi n\uzejskimi de lavci. Tako smo v letu 1960 na dveh izletih ogledali mimo zbirke Groharjevih mladostnih del v Soriei še Kovaški muzej v Kropi. Čebelarski muzej v Radovljici, muzej na Blejskem gradu, tehniški muzej na Jesenicah, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi ter muzej v Begunjah. Na izletu v letu 1961 smo se razen številnih prirodnih zanimivosti zaustavili predvsem v Pred- jami in obiskali ondotna gradova in mu zejske zbirke. 5. Vse lepši razmah irokrajinskega mu zeja v Škofji Loki privablja v našo ustanovo poleg domačih obiskovalcev tudi številne tuje goste, ki so polni laskavih pohval. V največje zadoščenje nam je pač bilo, ko so nas v septembru 1960 obiskali člani mednarodne komisije za lokalne muzeje. Njihov obisk je nov dokaz, kak šen ugled uživa naša ustanova v vrstah najodličnejših muzejskih strokovnjakov, ki smo jim pripravili, tako muzejski de lavci kot občina, dostojen sprejem na loškem gradu in v Puštalu. Priznanje, ki ga je deležna naša usta nova, nam je v veliko zadoščenje in doka zuje, da je naše Muzejsko društvo, ki je lani obhajalo srebrni jubilej brez vsakrš nih proslav, vendarle nekaj ustvarilo. Toda ob tej ugotovitvi moram poudariti, da je odbor daleč od samozadovoljnosti. Zavedamo se, da rastejo naloge iz leta v leto, zavedanio se tudi raznih pomanjklji vosti, ki jih je treba sistematično odstra njevati. Program za delo bodočega od bora je v bistvu podan v mojem poročilu. Pri tem bi želel še posebej omeniti, da je povezava s članstvom mnogo preslabotna. Na vsak način bo treba poživiti muzejsko misel med širokimi množicami. V to smer bi mogli mnogo doprinesti Loški večeri, ki jih bo treba na vsak način obnoviti in jim dati vsebino z ustreznimi preda vanji. Ko zaključujem poročilo, moram z za doščenjem prav posebno poudariti, da bi bilo naše delo omrtvičeno, če ne bi uži vali izredne naklonjenosti ljudske oblasti. Naj se ob tej priliki iskreno zahvalim vsem ustanovam, ki so nam kakorkoli stale ob strani. V tej zvezi bi želel še posebej omeniti Svet za kulturo in pro- sveto LRS, Zavoda za spomeniško varstvo LRS, Zavod za spomeniško varstvo OLO Kranj, zlasti pa ObLO v Škofji Loki in njenega predsednika tov. Jožeta Nastrana ter podpredsednika OLO Kranj tovariša Svetka Kobala, ki so nam z brezprimerno uvidevnostjo in zavzetostjo ves čas stali ob strani. Brez njihove podpore bi mogli le životariti. Ce bosta novi odbor in ljud ska oblast še naprej tako vzorno sodelo vala, bo dana polna garancija za še večje uspehe na vsej črti. 227