Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA "2 ZA NEKAJ VRČ KOT NA DAN DOBIVATE m List slovenskih delavcev v Ameriki. II S C "GLAS NARODA' ro poŠti naravnost na SVOJ DOM (izvicmši art*, nedelj in praznikov). ii :: Čitajte, kar Vas zanimti :t Telephone: Cliclsea 3-1242 Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office a* New York, X. Y.f under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 277. — Stev. 277. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 11, 1940—SREDA, 11. DECEMBRA, 1940 Volume XLV1II. — Letnik XLV1IL HITLER HOČE UNIČITI DEMOKRACIJE ford je se vedno nasprotnik vojne Avtni magnat ni v petindvajsetih letih spremenil svojih nazorov. —-. V vojni ni nihče na dobičku, pač pa vsi izgube. — Močna mornarica—prvi pogoj. zgražal se je proti kapitalizmu . . . ako je nemčija premagana, pomeni i to ne samo konec nacijzma, pac pa konec nemškega naroda . . . samo vreme je zadržalo vpad v anglijo Včeraj opoldne (ob ."> zjutraj po ne\vyorškem času) je Adolf Hitler v Rheiuinetall Bronih mimieijtki tovarni v predme-stju Berlina v svojem govoru (poldrugo uro trajajočem; j »km I 1 2,o v tej vojni ta ali oni sistem uničen. Govorniški oder so delali tri dni in okoli njega so za o-k ras je bili postavljeni vsakovrstni topovi v raznem stanju Izdelave. Govoril je zmerno in ni objavil nikakega političnega ali vojaškega načrta, ki ga je pripravila njegova vlada. Kar je govoril, je bilo v.prvi vrsti namenjeno delavcem, katerim je skušal neslikati razmere, v katerih žive, kar najbolj rožnate ter jim hotel dokazati, da morejo biti take delavske razmere samo pod vlado, kateri on načelu je. Obsojal je Anglijo in Ameriko Japonska svari Ameriko Jugoslavija bo podpisala pogodbo V Budimpešti je bilo uradno, naznanjeno, da je danes (v to-j časopisje povdarja veliko po- bili nekoč prostaki. "Popolnoma sem prepričan, da pomeni konee, ako smo premagani v tej vojni/' je nada-s^°': ljeval Hitler." Xe bo samo konee konstrukcijskega nacijske-ga dela, temveč tudi konec nemškega naroda. Nahajamo se v resnici sredi bojev, v katerih je ik" kocki mnogo več kot pa samo zmaga ene aH pa druge države. V resnici je to vojna enega sveta proti drugemu." V razgovoru o svetovnih problemih je japonski vnanji minister .Josuke Maeuoka re Mir med Ameriko in Japonsko ni samo moje upanj ', temneč moja molitev." Odkrito pa je rekel, da ta molitev ne bo vslišana, ako se bodo Združene države vmeše-vale v zadeve Daljnega Iztoka in posebno, če hodo ameriške bojne ladje zasidrane v Singa-puru. 44V slučaju, da bi .se singa-purškega pristanišča posluževale angleške in ameriške bojne ladje, bi to postalo veliko zanimanje za Japonsko. 7.a celemu svetu kot zastopnik o- sedaj take možnosti še nimam nili, ki nimajo nič. Nikdar ni- iv svojih mislih, zato tudi ne sem priznaval pravice onim,1 mislim na to, kaj bi Japonska ki so si kaj prisvojili s silo. In v tem slučaju storila." litično važnost Csakyjevega obiska, pripravljajo vladni in! končati vojno, o kateri je jeme in bankete za madžarskega vnanjega ministra, (irof Csakv se bo nastanil v blizu kraljeve polače. Na Hitler se bori prod celemu svetu l'Y tem boju stojim proti rek) na povabilo jugoslovanske vlade odpotoval v Beograd vnanji minister grof Štefan diplomatski krogi velike spre-Csaky, ki bo ostal v Beogradu dva dni. Politični krogi zatrjujejo, da njegov obisk ne ho samo služil medsebojnim interesom, temveč, bo tudi utrdil mir v balkanskih deželah. Časopisje os'.>ča zelo povdarja mirovni pomen tega obiska. Madžarsko časopisje pravi, da bo podpisana prijateljska pogodbo med Madžarsko in Jugoslavijo, toda pri tem navaja samo tozadevne članke v nemških, italjanskih in hrvatskih listih. Uradno pa o tem ni bilo iporočano. Beograd si je nadel prazni- Bilo je 4. decembra, leta 1915. Na pomolih v Iloboken, New-Jersey, se je zbrala večtisoč-glava ljudska množica in nazdravljala mirovni misiji na krovu parnika 44Oscar II." Največja pažnja je bila pa seveda posvečena llenrvju Fordu, sprožitelju te ideje. Na svojo lastno pest je nameraval lu po vsej pravici domneval, da bo kmalu objela ve.- svet. Takrat je bil Fordov <*ilj: — Do božiča I morajo biti strelni jarki praz Mil železniški postaji ga bodo sprejeli ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, vnanji mi-nister dr. Cinear-Markovič in ministrski podpredsednik dr. Vladimir Maček. Med zajtrkom in kosilom bo-J ga je \eljala 400 tiso« sta grof Csakv in Ci-ncar IMnr-j jev, se je sicer izjalovila, toda kovic razpravljala o prijatelj-' izkušnje tistega Ford je prepričan, da je varnost Združenih držav odvisna od mogočne mornarice, ki bo dovolj močna za izvajanje policijske oblasti na obeh oceanih. Nedavno je začel v svoji tovarni v Red Kiver vež-bati mehanike za mornarico. Ford nikdar ni izgubil poguma, pač pa vedno zre z zaupanjem v bodočnost. Nada se resničnega miru in velike pro-speritete, ko 1k> človeštvo spoznalo vse produktivne možnosti zemlje. družinah. Po petindvajsetih letih ni i Ford niti za ias spremenil svojih nazorov o škodljivosti voj-1 ne. Njegova mirovna misija ski pogodbi med obema državama. V sredo (t. j. danes) bo grof Csakv gost kraljevskega namestnika kneza Pavla, v četr- č no lice, ko pričakuje prihod ; tek pa bosta grof madžarskega vnanjega mini- Cincar - Markovič Osaky in podpisala so za Forda kot milijon dolarjev. v sredo o i- o stra grofa Štefana Osakyja, ki prijateljsko pogodbo, bo prišel dne. Medtem ko dopol- Grof Csakv se bo vrnil v j Bukarešto v četrtek ponoči, aii jugoslovansko pa zgodaj zjutraj v petek. nikdar ne morem priznati pra vice onim, ki so si kaj prila stili, kar je bilo naše. 44l)va sveta sta, ki si stojita |lu Dodal je tudi, da Japonska zelo nejevoljno gleda, ko Združene države pomagajo marša-Cankajšeku, vsled česar se "Narod ni najvažnejši del, za katerega se je treba -briga ti," je rekel. 44Odločilne važnosti je, so nekoč bili delavci in da je v armadi več tisoč častnikov, ki so nasproti. In drugi imajo praiv, ko pravijo: 8 tem svetom se ne moremo pobotati. Borijo se za zlato podlago. In to razu -meni, ker imajo dovolj zlata. Nas so oropali zlata in ga iz nas izsilili. Naše zlato pa je nemška produktivna sila. In s tem zlatom morem premagati v s; tik o tiru go silo na svetu." Glede poteka vojne z Anglijo je rekel: 4'Iiotel sem napasti jeseni, toda hotel sem imeti lepo vreme. Nemški narod se zaveda, da je boljše počakati, da pride pravi čas, potem pa vdarimo, da si prihranimo žrtve. In rajše sem počakal in prihranil žrtve. 4 4 Počakali bomo čas, ko bo pamet zmagala ... In naj se zgodi karkoli, nazadnje bo Nemčija zmagala. "•Mojem besednjaku ni bede kapitulacija. Ne maram vojne; če mi pa je vsiljena, se bom bojeval do zadnjega diha." bo bojna samo podaljašala. angleži prebili laško črto Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj v poslanski zbornici sporočil, da je angleški armadi v pondeljek pri napadu na utrjene italjanske postojanke pri Sidi Barabi ju uspelo prodreti do sredozemske obali med Sidi Barranijem in Bagbagom. Iz tega je razvidno, da je odrezana italjanska armada, ki te tri velike gozdarske kempe. V državi AVashington so že pred dvema mesecema izbruh- stavka Žagarjev ob zapadni obali Devet tisoč delavcev zahteva višje plače. — Strajk ni usoden le za lesno industrijo, pač pa tudi za obrambni program. Iz Tacome v državi Wash -1 ~ ington poročajo, da je v se-verozapadnem delu Združenih držav nehalo obratovati petindvajset velikih žag. Najmanj devet tisoč delavcev je za-štrajkalo, ki pravijo, da se prej ne vrnejo na delo, dokler jim kompanije ne zvišajo plač. Žagarji spadajo k Lumber and Saw Mill Workers uniji (AFL). Doslej so imeli na u-ro 62 in pol centa, zdaj pa za- \ \ htevajo 70 centov na uro in teden plačanih počitnic. Štiri žage v Tacomi so ne- /emhe je za »lehrneira ni, vojaki pa doma pri svouli , . , ' , 1 j dovolj, — pravi. — Samo po- mislimo, koliko je še neizrabljene. Nerabljeno zemljo bi bilo treba tako visoko obdavčiti, da bi je noben lastnik ne , , . .. . ■» nioirel obdržati, pred petindvajsetimi loti, ki i . . , . . Glede mirovne ladje m mi- dolor-1 ... . * . i . . . . . . , , i rovi i e misije pravi rord: — I «/» lit ivi!ilrv\'il;i Tful-i ! Pravzaprav nismo bili prepri-rzja lovljenja . ■ , . • . i - , . „ . i cam, da bo vojna kar v hipu ba je ve« vredne . ' . , , , • , - -i končana in da bodo vojaki ze j za božič doma. To skoro ni bi- — Pri t isti priliki, — pravi j U> mogoče. Hoteli smo pa skli- Ford, — sem dognal, kar sem! cat i v kakšni nevtralni državi hotel dognati, namreč vzroke mirovni kongres, ki naj bi ta- vojne. Vojni požar zaneti par, ko dolgo zboroval, da bi bil t lakomnikov, ki hočejo z izdelo-i mir zopet ustanovljen. vanjeni vojnega materijala o-' ,r , ...... , „ i i i- m i-i-i iAled onimi, ki je takrat ze- bogateti. 1 ako le bilo v sve- . , ,, , , , . . - . ATi • lel Fordu na pomolu dosti tovni vojni, pa tudi danes ni; „ , 1 . . .. . ,. , v -r ji , i i. i sreče in uspeha- ie bil tudi drugače. In tako bo tudi v T 1 . ,, . . (William .Jennings Bryan, ki i je šest mesecev kasneje odsto- ! pil kot ameriški državni taj- 'nik. Na pomolu je bil tudi ... i Thomas A. Edison, slavni iz-ter se s pomočjo nasilja' ne prihodnjih vojnah, dokler bodo narodi spoznali, da so slepo orodje v rokah nekate -rili ljudi, ki so se povzpeli k moči vzdržujejo na svojem stališču. nili manjši štrajki Žagarjev in j državam vlogo izkušenega in gozdarjev ter so se razširili j previdnega brata, ki bi vse tudi na državo Oregon. druge prepričal o brezkorist- M. J Nuckev, poslovodja in-jnosti voJno-dustrijalnega konferenčnega odbora, je rekel, da ima odbor več vojnih naročil ter da vsled štrajka ni prizadeta le lesna industrija, pač pa tudi naro- najditelj. Na krovu parnika je bilo 140 oseb, med njimi Ford je prepričan, da z voj-! 40 časnikarjev, no ni mogoče ničesar pridobi-j Ford je ostal pri ekspedici-ti, pač 'ro kast ro na zelo ovirajo italjansko armado pri umikanju proti severu, vsled česar se je mnogo italjan-skega vojaštva iz iPorto Palermo z ladjami odipeljalo v Va-]ono. Laška armada, kot pravi nadaljnje poročilo, se vsled albanskih ustašev sploh ne more umikati po cesti iz Delvina proti severa. grki nadaljujejo ofenzivo Iz Aten poročajo, da je grška armada pričela močno ofenzivo na celi 120 milj dolgo fronti in hoče s tem imiČiti celo laško bežeč o armado, predno bo moglo poseči v boj 80,000 laških vojakov, ki so se izadnje dni izkrcali v Draču. Sveže italjanske čete so se že napotile po dolini reke Skum-bi in se hočejo združiti z umikajočo se laško armado v bližini Elbasana. Omko vhovno poveljstvo pa je popolnoma uverjeno, da bo mogoče razbiti italjansko armado, predno se bo mogla vstaviti in ioi>et postaviti v bran. do Sidi Berranija. Angleški glavni stan v Ivairi v Efgiptu tudi naznanja, da je bilo do :včeraj vjetili nad 4000 Italjanov; zaplenjenih je bilo tudi več lahkih tankov ter raznega drugega vojnega ma-terjala. Skupno z armado na kopnem so napadle Italjane ]>ri Sidi Berraniju tudi vojne ladje in aeroplani. Angleški aeroplani so v ponedeljek iu torek napadli vsako laško letališče od Deranija do Sidi Berranija in je bila na njih povzročena velika škoda. Aeroplani tudi neprestano bombardirajo koncentracije laških armad. Uničenih je bilo tudi 18, ako ne 20 lahkih aeroplanov, medtem ko so Angleži izgubili samo tri. montažne tovarne na sred. zapadu Avtne tvornice bodo izdelovale dele za letala, ki jih bodo pozneje sestavljali v velikih tovarnah, kjer bo zaposlenih 20 tisoč delavcev. prej zaprtih. Pet žag počivaj ki delavskega departinenta. — v Everettu, ena pa v Snoqual- Konferenca ni imela nobenega mie. V bližini Tacome so zapr-'uspeha. resen problem selečih delavcev V industrijalna središča prihaja vsepolno de-delavcev, ki stanujejo kar v svojih avtomobilih, ker 'še stalnim zaposlencem manjka stanovanj. Fred R. Ranch, ^poslujoči i WFIA komisar, je sporočil po-! le malokomu posreči. Reveži sobnemu zborničnemu odboru, Stanujejo v svojim polomije-da se je priselilo v bližini in- nili karali in prosijo milošči-dustrialnih središč vse polno j ne. Problem je postal tako re-delavcev, ki potujejo po deže-jsen, da se bo morala baviti ž Načrt, da bo tudi avtna industrija pri-ipevala svoj delež k gradnji letal, se bliža vre-sničitvi. Te dni je bilo sporočeno, da bodo avtne tovarne zgradile v Kansas City, Mo., in v« Omaha, Nebraska, velike montažne naprave, v katerih ročila. Predno se bo začela produk-eija v (takem /obsegu, bo pa poteklo najmanj petnajst mesecev. Montažno delavnico v Kan- sas City bo zgradila North bodo ustavljali letala iz posa-j American Aviation Corpota-nieznih delov. Napravi bosta \ t ion, delavnico v Oniahi pa Mississippija dve nadaljni Slabo vreme ovira boje v Angliji Včeraj angleški aeroplani niso naipadli Londona^ O nekaterih manjših zračnih napadih pa poročajo z vzhodne angleške obali. Tako Angleži kot Nemci pravijo, da boje v zraku zelo ovira slabo vreme. — li ter iščejo zaslužka. Vsled narodno-obrambnega programa so začele tovarne obratovati s polno poro.Umev-no je, da so potrebovale pre- jo iz velikih mest njim zvezna vlada. Običajno so se rek ruti rali delavci - selivci iz farmskega prebivalstva, zdaj pa prihaja- cej novih delavcev, toda nikakor ne toliko kot se jih je priselilo. Še tistim, ki so dobili stalno nameščen je, manjka stanovanj in morajo stanovati v zasilnih lesenih barakah. Delavci-selivci se pojavijo v bližini tovarne običajno brez vsakih sredstev, ker so prepričani, da bodo koj prvi dan dobili delo in zaslužek, kar se pa izgotovili na leto 2400 bomb n i kov. Zapadno od bodo zgradili montažni napravi z letno pro dukeijo 1200 letal. Druge letalske tvornice bodo neoziraje se prav bo predstavljala na to izvrševale običajna na-i nost tisoč milijonov do Martin Company v Baltimore, Md. Veljali bosta po dvajset milijonov jdolarjuv, vsaka bo pa imela zaposlenih od L'0 do 24 tisoč delavcev. Letna produkcija štirih montažnih na- vred-irjev. Mrs. Roberta "Williams, u-radnica Travelers Aid Society v New Yorku, je izjavila: — Ze zdaj je število delav-cev-selivcev ogromno. Po koncu vojne bo v Ameriki toliko delavcev brez stalnega bivališča kot jih ni bilo nikdar prej. Na tisti čas se moramo že zdaj pripraviti. Costello svari pred višjimi stroški Demokratski kongresnik Costello iz Califomije je rekel v kongresu, da bo imela Vultee Aircraft Company 250 milijonov več stroškov, ker je svojim delavcem povišala plače. Neoziraje se na to, se pa njena običajna produkcija ne bo povečala niti za en aeroplan. Po mnenju Costella je to povišanje plače prvi korak k inflaciji. Komaj je bila podpisana pogodba pri Vultee, so se oglasili delavci po drugih zra- koplovnih tovarnah in zahtevajo višje plače. Letalsko industrijo ogrožajo Štrajki, \>led katerih je v nevarnosti ves narodno-obramb-ni program. Tudi Republic Steel bo povečala tovarne Republic Steel Corporation bo sledila vzgledn Bethlehem Steel in bo povečala svoje tovarne Na ta način ji bo mogoče povečati letno produkcijo jekla za 50 tisoč Aon. LAS N JiB O B t" - New York VSi ANO V L JE M il 1393 "GLAS NARODA" _(voiq of tart reoHJt)_ OwMd od PnbUab«d toy SUvenle Publishing fiiiiBiij, (▲ Corporation)^ PrMideot; J. Lopibt. Sec. — Place of boalne* of the add i.....of above officer«: 218 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T. 47th Year "Olea Naroda" la leaned every day except Saturdays, Sunday* j and Holiday«. Bubecrlptloo Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list aa Ameriko tn Kanado $6.— ; za pol leta $8.— ; m četrt leta »1-40. — Za Ne« York aa celo leto $7.—; za pol leta $3.00. Za Inozemstvo aa celo leto $7.— ; za pot leta $3.00. "Glaa Naroda" labaja vsaki dan lzvaemfii sobot, nedelj In praznikov. "QUB NARODA." XI« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. CHelaea J—1242 X. Razdelitev nabornikov PREOBILICA IN POMANJKANJE Bivši ameriški predsednik Herbert Hooiver je že pred meseci ojKJZoril javnost na dejstvo, da je v Ameriki velika preobilica važnih živil, dočim je na evropskem ikontinentu v tem pogledu veliko pomanjkanje. Ce bi uvrops/ke vlade ne odmerjale življenjih potrebščin, bi že tekočo zimo izbru imila v Evropi lakota. Na tem mestu se ne bomo pečali z vprašanjem, če je blo kada upravičena ali ne. Her.be rt Hoover načelu je akciji, čij« namen je pomagati vsled vojne prizadetemu evropskemu pre bivali v u. Glede načina te pomoči se mnenja zelo razlikujejo Zdi se, da uradni Washington povsem soglaša z angleškim naziranjem, da je dosledna izvedba blokade absolutno potrebna iza končni vojaški uspeh. V Evropi je pomanjkanje (niti v Angliji ni nobene i/obilice), iocim v Združenih držaivali, v Kanadi in Argentini ne vedo, kam bi z ogromnimi zalogami. Začno z Avstralijo je treba te dežele smatrati za žit -nico ostalega sveta.- Letošnji ameriški pridelek pšenice bo znašal 800 milijonov bušljev. Ce bo doma porabljenih 700 milijonov bušljev, ho 100 milijonov bušljev pripravljenih za izvoz. Ker je kakšnih 1<)0 milijonov bušljev pšenice še od prej ostalo, bo znašala preobilica 200 milijonov bušljev. Ta množina zaenkrat še ne bo ogrožala kontrolnega sistema poljedelskega department^ vprašanje je pa, kam bo Amerika z žitom, če se bo vojna vlekla še nekaj let. V znatno bolj neugodnem položaju je Kanada, čije Jcnarni oziroma kreditni sistem je vsled ogromnih stroškov /a oboroževanje že zdaj resno ogrožen. V Kanadi je bila letos tako dobra letina, da bo znašala s starimi zalogami vred preobilica pšenice 750 milijonov bušljev. Ker more Kanada v najugodnejšem slučaju eksportirati komaj 200 milijonov bušljev, bo v hudi zagati, če se ji ne posreči dobiti novih tr- > • v v ZI8C. Ker je kanadska 'vlada prejšnjo pomlad napačno presojala mednarodni položaj, se ji ni zdelo potrebno opozoriti farmer je, tla bi manj posejali. Prihodnje leto bo pa vsekakor primorana uvesti nekakšno kontrolo, kajti kanadski vladi manjka lenarnih sredstev za nakupičenje nadaljnih zalog pšenice. Tud: v Argentini ni dosti bolje. Tam sicer ni preobilice pšenice, zato je pa toliko več koruze in živine. Edino le nagel konec vojne in za jamčenje novih tržišč, zamore te dežele zaščititi pred res-no poljedelsko depresijo. Po desetih mršavih letih ne morejo farmerji teh dežel sami prenašati nadaljnih bremen. Na pomoč bodo pač morale priskočiti dado in ž njimi vred mestni davkoplačevalci. Lokalne naborne komisije ((boards) razpošiljajo vpraša 1-ne pole vsem onim, ki so se re-gi>triiali za vojaško izvežtoanje vzmitdu zakona (Selective Service Act). Vsakdo mora povrniti to polo, potem ko je izpolnil v.-a vprašanja, tako da more komfisija (aboard) določiti, da-li naj bo poklican v vojake ali ne. Treba povrniti to vprašal no polo tekom petih dni. Rastoče število prostovoljcev ki se pripravljajo za vojaško službo, pa zmanjšuje število onih, ki morajo biti vpoklicani sedaj, v prvi kvoti. Ker zakon ontpjuje število ljudi, ki «mejo biti vpoklicani za vojaške vaje, vsak prostovoljec nadomešča po enega naborni- papirja, bodo postavljeni v razred IV-C.. Ako kak inoze-mec ni bil postavljen v tat nizki razrede. sn>e «e prijaviti pri lokalni koirtiniji. Drugače >e bo smatralo, da mu ni na tem, da je bil postatvljen v višji razred, ki utegne biti vpokli-can. Tekom vojne je "bilo pre- no, ki bi morala'biti pohabljena vse življenje, če bi postala žrtev napadov. V Nemčiji so že pred sedanjimi napadi na Berlin skrbeli za prevoz otrok na deželo. Vsak dan je prihajalo nešteto poutfb iz dežele, kjer so Vrli pripravijei nsprejeti berlinske otroke. Zdaj pa je vzela to utvar država nama v roke. Vssi otroci od 3. do 14. leta bodo poslanni na deželo. Ker jih jo mnogo na deželi, bodo prišli na vrsto najprej oni. ki v Peter Zgaga cej inozemjcev vpoklicanih v vojsko,'ker niso hoteli uvelja- lhra niniajo primernih zaviti pravico do nižje kvalifika- kjonjšč in so slabega zdravja. Vendar pa tega ne delajo pri- či.le. lOni pa, ki innajo prvi papir, so ravnotako podvrženi pozivu, kakor da bi bili državljani. Dolžnost vsakega registranta je, da ostane v dotiki z lokalno komisijo, kamor sme iti za informacije in kjer so vedno na razpolago listine nabornikov. Nihče se ne more opravičiti, ka. ki bil drugače prisilno vpo- češ. da ni dobil naznanila po VELIKA BITKA V PRELAZU 44Naša ofenziva poteka zelo uspešno na celi fronti," je rekel nek visok grški častnik.4 * Z bajonetnim napadom smo zavzeli zelo močne sovražnikove "postojanke. "Sovražnik je i mel zelo težke izgube. Zaplenili smo tudi tri težke topove." Nadalje je častnik rekel, da je v teku zelo vroča bitka na -i rategično važni gori, ki je znana pod imenom *'ključ do Tepelenija." Ta kraj se nahaja 18 milj se ve roža pa dno od zavzetega Argyrokastrona. Poročila s fronte tudi naznanjajo, da se vsled ljutih grških napadov Italjani že umikajo iz Tepelenija. Grki so tudi zavzeli 6000 čevljev visoke višine severozapadno od Pogradeca nedaleč oil Ohridskega jezera. S to pridobitvijo bodo mogoče tudi Italjanom odrezali uuiik proti ELbasanu. Severno od Pogradeca je že v teku vroča bitka. r^Tnnrtii-.ir.vttinrTOirrr*; Nri*iBr^nnn!iiiiiUi;:in:!i^i^)ii!i]iiLUiruiuiJTr!U3T!Lu.ii^ ^RBitin1 uu fmim^uHiiuiiiimiauiiiLjiiiiiiniiiiui: n rruuui" ai: i: u^i il n; lutuirmis: pSr« laaCTBira imajo velik uspeh klican. pošti. iZato bo v prvi skupini vpoklicanih veliko manj nabornikov razun prostovoljcev. Vendarle se hitro razpošiljajo vprašal ne pole vsem. ki so se registrirali. Tn treba te pole povrniti takoj. 'Ako je komu težko iizpolniti svojo vprašalno polo, naj vprašanje pri lokalnem Iboardu, kjer se nahaja najbližji Advisory for Registrants organizacija, ki je po-tavljeno v 6 vrh o pomoči in dati nasveta registriran-cem. Tam bo dotičnik dobil vso potrebno pomoč, pa ni treba potrošiti nikakega denarja za pomoč pri izpolnjevanju vprašal ne pole. Poleg odgovorov na stavljena vprašanja sme vsakdo, ako hoče, dodati še druge informacije, ako hoče uveljaviti svojo pravico, da naj bo iz tega ali onega zakonitega razloga oproščen od vojaške služibe. To se naziva 'VIaim deferment." A-ko kdo drugi hoče zahtevati, naj bo kak nalbornik oproščen, mora izpolniti posebno tiskovino in jo vpoBlati lokalnemu "Iboardu" v roku petih dni, dovoljenih za vpošiliatev vprašl-ne pole. Za tem bo vsakdo dobil od lokalnega "boarda" naznanilo. v kak razred ic bil on postavljen. Le oni, ki so postavljeni v razred 1-A ali 1-B, so podvrženi takojjšnjemn pozivu za vojaško službo. Tekom nadaljnih petih dni po naznanitvi klasifikacije sme dotičnik zaprositi, da se sme prijaviti pri lokalnem boardu. Drmrače nima pravice vložiti priziv proti klasifikaciji. Ako vzlic temu ni postavljen v drug razred, mu dovolijo dodatnih pet dni, da vloži priziv. Kadar je kdo vložil pri-ziv proti klasifikaciji, pošlje lokalni "'board" vse informacije na prizivno komisijo "appeal board". Ako prizivna komisija odbiije priziv, ima dotičnik pet dni časa, da vloži nadaljni priziv na samega predsednika Združenih držav. Tak priziv pa je dovoljen le ob nekih po gojili. Prvič, vsaj en član pri-zivne komisije je bil drugačne ga mfnenja. Drugič( priziv se mora naslanjati na trditev, da ima dotičnik skrbeti za enega ali več odvisnih ljudi. Tretjič, priziv mora biti le v protest proti temu, da je bil dotičnik postavljen v razred T. ali IV-E, v kateri razred so postavljeni oni, ki nočejo -biti vojaki iz razloga vesti, ali morejo služiti za civilno delo. Tnozemci, ki nimajo prvega ZAŠČITA BERLINSKIH OTROK PRED ZRAČNIMI NAPADI. Ta vojna je potala tottalna vojna. To se pravi, da divja z vsenii sredstvi in povsod. Prebivalstvo v tistih krajih in mestih, kjer so v bližini vojaške naprave, je postalo prav tako, kakor vojaki na fronti, izpostavljeno zračnim napadom. Zato je postala po-ebno pereča zaščita civilnega prefbivalstva. Zlasti težke utegnejo biti posledice zračnih napadov za mladi- silno. Staršf-m je na prosto voljo dano, če hočejo poslati svoje otroke na varno. (*V so že odposlani, ji lilahko zahtevajo 'zopet nazaj. Stroške za izseliteev je prevzela narodno-sociali-tična dobrodelnost. Poskrbljeno ;e, da se bo šolska izobrazba malih Berlinčanov tudi tam no varnem na deželi nem ot en o n a d a 1 jeva 1: i. Koliko letal ima Nemčija ! Tega javnost niti približno ne ve, še manj pa natančno. Vsekakor jih ima nekaj več kakor Anglija. Anglija se namreč ni dolgih petnajst let pripravljala na vojno ter se je v splošnem bolj zanesla na vojne ladje kot pa na letala. Pomisliti je pa treba, da i ma Nemčija vsak dan manj letal, dočim jih ima Anglija vsak dan več. Nemške delavnice jih ne morejo sproti toliko zgraditi, kolikor se jih ne vrne z napadalnih poletov v domovino. Anglijo preskrbuje z letali Amerika. Ta pomoč bo od dne do dne izdatnejša, in bo napo- Tovarna bo povišala plače Tovarna Curitss Wright Corporation v Buffalo bo z novim letom vsem svojim delavcem in uslužbencem povišala plače za sedem odstotkov. V tovarni je zaposlenih nad devet tisoč, delavcev. Vodstvo pravi, da je to nagrada za ipridnost. Vsa angleška in a-meriška naročila so bila izvršena pred določenim časom. Sole za državljanstvo -m* PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. JoBip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Oo., 210 W. 18th Street, New fork, N. T. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500.000 SOLVENTNOST K. S. K. JED NOTE ZNA&A Če hote& dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne po&kodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do C0. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat* sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K.. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi *lan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois Koliko so vredne večerne šole na Kirklan«! Lake Collegiate Institute in zlasti, kar se tiče učenja angleškega jezika, je bilo mogoče jasno videti pretekli- teden na sodišču v Kirkland Lake, kjer je mnogo tujcev dobilo kanadsko državljanstvo. Nek mož, kateremu je bilo pred šestimi meseci odklonjeno državljanstvo, je bil sedaj pmpolnoma zmožen odgovarjati v angleščini in je dobil svoj državljanski papir. Ravnal se je po nasvetu sodnika in je šel v večerno šolo, kjer se je naučil (brati, pisati in govoriti angleško. sled napočil dan, ko bodo imeli Angleži več letal kot jih i-ma sovražnik. In čedalje več in več. To računsko razmerje bo sleeta pred lm\i osumila zakonca Genja. da sta ukradla nekaj perja in krompirja. (ieierja sta vi« žila tožbo pri sodišču, ko sta se vračala ilomov in sta šla mimo Elizabeti nega doma, je Elizabeta vzkliknila: "Lopovi, lopovi!" To je (ieierja tako razsrdilo, da z ženo planil v hišo in napa« le! Klizalnto. Najprej -ta j«) pretepla, toda Geierju še ni zadostovalo. Skočil je na in zamahnil po Elizabeti. «la je na mostu i;.o:h-nila. Po aretaciji sta zakenca Geierja n» kaj časa tatjila zločin, nato pa naenkrat v«e priznala. (Senzacija v okolic", Je tem večja, ker je Geier premožen posestnik, ki premore 40 oralov zemlje. Pred K t: je unirl njegov oče, zaradi bole-hanja na uyy/ganih, zato bodo tudi aretiranca preiskali psihiatri, da doženejo. če je bil pri zločinu sploli prištevšt. Večkrat razmišljam, če bi ne kazalo sprejeti v slovenski knjižnji jezik, nekatere izraz", ki se jih narod dosle«lno poslužuje, v knjižnjem jeziku jih pa ni. V ipovestih in romanih pa tu-«li v vsakdanjih poročilih beremo izraze t4poj«li," "pojdimo," "pojdite/* Menda ga ni pod božjim soncem Slovenca, niti preprostega, ]niti izobraženega, ki bi v vsakdanji govorici rekel svojemu tovarišu: — Pojdiva tja! — Pač bo pa rekel: — Pejva tja! '*Z«laj pa pejmo!" se reče po slovenski in ikz«iaj pa pejte!*' To je seveda moje skromno mnenje, ki ga nikomur n«* vsiljujem. ŠE JE ČAS, PA PRAVOČASNO PREJMEJO VAŠO B02ICN0 POŠILJATEV, AKO POŠLJETE D AR SVOJCEM V DOMOVINO — ■m.', K svoti, omenjeni v oglasu za poiiljatev dinarjev oz. lir, je treba dodati še posebej $1.— za pokritje stroškov za kabel. — Denar je izplačan v petih dneh do enega tedna. — Potniški oddelek Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York Mussolini in Hitler sta sklenila, da ho morala to zimo Jugoslavija prekrbovati z ži-vežem italijansko armado. Vprašanje je, kako bo Jugoslavija odgovorila na ta sklep, ki se proti vi jugoslovanskim nazorom o 'p<»št«'iio-ti in dolžnostih. Jugoslavija je v gospo«lar-skem pogletln na «lo»ti boljšem stališrii kot pa njena laška soseda. K odstotkov vseli rud. Država ki more obdržati to konti olo in tako dolgo vzhajati, da bo spravila v tek in porabo vse ?voje naravne vire, bo zmagala. "V t.h prizadevanjih igra Kanada r*nln izrazito v!orr>. Njena mineralna pro bila '.tnalu po i-zibmhn vojne sklenjena pogodba med angleškim ministrstvom za preskrbo ter kan idskimi proizvajal' ba-kr.i, nca in cinka glede dobave čim več je tonaže. Nr k a t o • -i posamezni kcntrakti «r» h'li t*ko povečani. da bomo pol^g nikiia in aluminija dobavili Anur'iji vsako leto nad t*«cč milijonov funtov raznih kovin. Da pa Angliji so bolj v-trežemo ter j i olajšamo veliki, bremena, ii prodajamo te kovine ceneje krt smo jih prodajali pred vojno. Nato je Mr. Batetnan ?ia dol-fft« ' .i široko razpravl"j»«f o ru-«1 ih in kovinah v >plo»nem. Dela! je, da nekateri ljn.!»c smatrajo za najvažnejše ko rine že-iezo, baker, jeklo, svir.ee, lii-e>nk in alumini'. kar pa nikakor ni ros. Tstotcko velike "a/no>ti je namreč k"»"«. tungsten in magnezit. "Kontrolo naama kovina je v Kanadi, ki bi jo bilo treba spraviti pod utroaro kontrolo, in to je aluminij. Aluminij tako brez potrebe trosimo, da bi res vlada morala poseči vm s. "Tobak, vsaj cigarete in nešteto drmrih predmetov zavijalo v aluminij in pri tem porabijo toliko te dragocene kovine na leto kot jo je treba za zgradnio tisoč aeroplannv. ■"Zračna sila je prva in nji je treba posvetiti vso pažnjo. A-Inminija pa v Kanadi ni dovoli za zračno silo in za zavijanje vsakdanjih potrebščin. 'Vpoštevati je treba -eveda, da je v Kanadi dosti podjetij, ki predelujejo aluminij v vsakovrstne zavoje in zavitke. Ta podjetja so investirala velike v v vojni. Pa nismo le v vojni, pač se pa borimo tudi za svoj obstoj, fv hočemo zmagati, moramo pojaviti vse na tehtnieo. Pred nami temni imeseci; meseci, v katerih bom« videli le malo napredka. Tekom teh dni bo zahtevala od nas domovina čedalje večje žrtve. Ne mislim le žrtve v denarju, pač bomo pa morali žrtvovati naše osebne težnje in našo osebno svobodo. Naše izdatke bomo morali znižati in znižati naš življenski «tadard. To bomo morali storiti v zavesti, -da ^e borimo za obstoj; da nam bodo zmauro o-mogočili le največji napori, in da je brez zmage brez vrednosti we, kar imamo in po čemer stremimo." SLAVEN VOJNI LETALEC Poročnik John I. Kilmartin j e bil nedavno odlikovan z redom "Letečega križa." V zračnih bojih nad Anglijo in nad nemškim ozemljem je uničil že 1- nemških aeropla-nov. NORVEŠKA ZRAČNA SILA V KANADI Norveškim letalcem pomaga sloviti norveški pilot Bert Balchen, ki je poletel v družbi admi rala Byrda preko Južnega tečaja. Norveška zračna sila je bila organizirana in sicer na kanadskih tleh. A' nji niso samo Norvežani, pač pa piostovoijci iz v eh delov sveta. Letalci se pi ipravl.pijo na maščevanje. Naciji, ki »-o zasedli Norveško, 'bodo imeli nekega dne opravka ž njimi. Izza 1. avgusta je dospelo mnogo pilotov preko New Yor-ka v Kanado. Prihajali so s posredovanjem kapitana Reruta Balchena, slovitega norvešj-kega letalca, ki je tudi Ano izdani warrant i. Interniranih je tudi precej voditeljev naeijskih in fašističnih organizacij. Žrtev obrambnih odredb je Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto luliko i»jšlj«-l» runte, če prel>i vale ziiuiukah |*> _ oz. 3 Zilnižj-nili držav:iti. Posebna priloga: Trije zemljevidi v barvali: EVROPA I.ETA 1914.; EVROPA PREO SE DANJ« VOJNO; EVROPA I.. 1940 naroČite ga šf danes ti delavcem in njihovim zalite-jTe natančno pogledamo, je pa vam? J v Kanadi tako kot v kakšni Meseca julija je bil usta-j totalitarni državi. Tega ali o novljen v Kanadi pni civilni nega državljana kar iznenada zaščitni odbor (civil protective I zmanjka. Sorodniki toliko ča-coiiiniittee). Zdaj so taki od- |sa ne vedo o njem, dokler niso bori že v vsakem mestu. Člani j obveščeni, da je v intemacij-se vsak teden dvakrat vežbajolskem taboriš«" ti. v orožju. j *4 Interniran je državljanov Njihova naloga je prepreča-j brez procesa, zatiranje politič-ti sobotažna dejanja, paziti nujnih strank, razpuščanje orga-agitatorje ter oibveščati obla- ltizaeij, zatiranje >vobode sti, če >e kje snuje kakšna sumljiva skupina. V delavskih krogih prevladuje prepričanje, da so člani zaščitnih odborov vedno oboroženi. vora, omejevanj«* praviee do štrajkov—Ase to di>i po Hit-lerjevih metodah." Kanadčani se v splošnem le malo zanimajo za svoje državljanske svoboščine ter jim ni interniranih upati, aa «o«io /aij.... 'j postai tu«li kanadski Francoz cami ravnali. Izza izbruha voj-j Iffm ^ ^ Montrealay to. ne je bilo v Kanadi !rej uajvcK-jega kanadskega me- v Kanadi, Balchen ni hotel po-j šestnajst organizacij, cijih n^|sta Xasprotoval je 30 dnevne-vedati, pač je pa omenil, da jih ^ela se niso strinjala z nace i niu . Nekaj zatrdno vem, in me o nasprotnem ne bo nihče prepričal," je poudaril Balchen, "da se namreč Norvežani ne bodo nikdar podali nacijem. Mi izven Norveške bom*) >torili »svo- jo dolžnost, narod v domovini Balchen je kupo- pa svoje vrši. C V mislijo Nem- val v Ameriki letala, ko so'ci, da bo«lo trajno držali Nor-Nenvci zasedli njegovo domovi-j vezane v suženjstvu. >e motijo. 110. V Ameriki je c*?tal, vedoč,iNaš dan bo prišel.*' da lahko do-irtovini mnogo več [ -- koristi. V New Yorku sta tudi njegova žena in njegov 8 letni sin. .. Ko bodo norveški letalci v Kanadi povsem izvežbani in ko se bodo spustili v boj s Hitlerjevimi ljudmi, Balchen ne bo več hodil po newyorških ulicah. Njegovo mesto bo poleg krmila v zraku. Nekateri zatrjujejo, da Balchen preskrbuje letalce, ki krmarijo v Ameriki napravljena in Angliji namenjena letala, preko morja. Palchen j» .to zanikal, ampak je dostavil, da bi morala Amerika izdelati več letal in jih hitreje pošiljati v Ana-lijo. i"Norveška zraima »«ila je bila orerojena v Kanadi,*' je rekel Balchen. "Precejšnjemu številu naših pilotov «e je posrečilo dospeti v Anglijo, ko je Hitler AmerišMi državljani v kanadski zračni sili Na 34. letnem borovanju "Association of Life Insurance Presidents" je izjavil Leonard W. Brockington, član vojnega odbora v kanadskem kabinetu, da je med rekruti, ki se vežba-io v kanadski zračni sili za mehanike, opazovalce in pilote, najmanj sedem odstotkov ameriških državljanov. Natančnega števila ni hotel nave>ti, pač je pa dejal v splošnem: K0. — pravijo, kanadska mesta .1. Warren {— Prav se jim godi. Madden, bivši načelnik Delavskega urada. Svoje poročilo j..> pre«Uo/.il ameriškemu «lelav>ke-niu departmentu. Prejšnji mesec je montreal-ska podružnica Civil Liberties ^ tehewanu. Politično je neod-T'nion protestirala pri vladi j\*isna ter se zavzema izključno proti internacijam. V protesta So pa seveda tudi izjeme. Taka izjema je naprimer Doris \V. Xiel>on, edina ženska v kanadskem parlamentu. — Njen mož je farmer v Saska- ecm ni treba priseči zvestobe an j gleškemu kralju, ne izgube a-nVeriškega državljantva. Službo bodo vršili v Kanadi, in je dvomljivo, da bodo kdaj 11111 vlada ni dovolila. Francoski Kanadčani so župana poslušali. Treba je bilo torej nekoga, ki bi dvignil proti njemu svoj glas. Oglasil se je duhovni vodja kanadskih Francozov, kardinal Villeneue, in jih pozval, naj se pokore postavi. Njegov poziv je bii močnejši o«l županovega. Kanadčani so šli na nabor, župan Houde je pa še ve«lno interniran. Kanadsko delavstvo je mirno, toda v njem je precej eksplozivnih snovi. Razmah kanadske industrije bo rodil zahteve po višjih mezdah. Konci meseca oktobra jc vprizorilo 700 delavcev v mon-trealski Vickersovi tovarni sedečo stavko. Vzrok: nezadovoljstvo z mezdami. O drugih jnanjših stavkah poročajo iz Nove Skoči je v industriji premoga in jekla. Kanadi bo zmanjkalo izvežbanih delavcev. V nekaterih industrijah jih manjka že zdaj. Kanadsko delavsko politiko bo treba potemtakem preurediti. Kako bodo odredbe za o- " Kanadčanom dan za dnem pripovedujejo, da je vojna, v katero s<> zapleteni, vojna za le za revne farmer je in za demokracijo. Ob neki priliki je rekla: — Demokracija je nekaj živega. Če jo vklenete v verige in ji demokracijo in svobodo ter j ne dovolite razvoja, bo začela proti zatiranju in tiranstvu. veneti. Zvenela bo in umrla. F. D. Roosevelt in St. Lawrence River načrt Nedavno se je vršila v De- V Otttatwi, Ontario je izjavil ugledni kanadski uradnik, da tozadevna pogajanja zelo dobro napredujejo. Ker obe deželi potrebujeta električne sile, troitu konferenca glede plovbe! bo že iz razloga načrt po- po Vi-likih jezerih in reki St. Lawrence. !Po naročilu predsednika Roosevelta je državni podtaj-nikk A. A. Berle povedal navzočim, da ho ameriški senat čim prej naproŠen, naj odobri pogoti'bo med Združenimi državami in Kanado glede primerne regulacije St. Lawrence reke. lvonferenca je sprejela to naznanilo z velikim zadoščenjem, kajti agitacija za izboljšanje zveze med Velikimi jezeri in Atlantikom se vrši že o>em in dvajset let. pa ni spesen. Ob St. Lawrence reki bo«lo zgradili nekaj elektrarn, kar bo v veliko korist tako a-nieriški kot tudi kanad>ki industriji. RAD BI IZVEDEL za mojega bratranca JOSIP PRUSA, doma iz vasi Krma-čino, št. 8, pri Metliki. Mislim, da se nahaja nekje v Minnesota Rad bi mu kot svojemu bratrancu in staremu prijatelju pisal in mogoče tudi obiskal v prihodnjem poletju, zatorej, v Joe. ako sam čitaš to številko iKer ameriškim pro^tovolj- poslani preko morja v Anglijo, hrambo dežele porabljene pro- mostljive. vsem tem času niti za las napredovala. Nenehoma so se pojavljale nove zapreke, ki so postajale čedalje bolj nepre- "(1 lasa Naroda**, te prosim, da mi piši ter tudi pošlji svoj naslov. — John Pezdirc, Box 331, Noranda, Quebec, Kanada. 12—11,12,13 Tj A 5 NIRODI" - New Yo rS ^ Wednesday, December 11,1940 VSTANOVLJEN L. 1893 ttffiiMisWfcMMr. liff ^iffiCTaiittaff-^riT.irii lirfm. Razdeljanje v Londonu Nemški poročevalski urad je izila! tole poročilo o položaju v Londonu: Nek nevatralni diplomat ki je zapustil London 2,'i. sept, in je zdaj prispel v Ženevo, je izjavil. da v nekaj tednih bombardiranje Londona ne bo več imelo nobenega smisla, če se zapisano v zirodovini, kakor je zapisano uničenje starodavne Kartagine. V-zadnjih dneh nje-sroveira bivanja v Londonu — ie dejal — nihi je bilo jasno, da je največje srospodarsko središče sveta obsojeno na propad. V Londonu i vi londo-ki okolici ni niti enega industrijskega o-kr^ja več. ki ga tic bi poŠkod-dovale nennsko l»om9)o. Noben razumen človek ne more več govoriti o normalnem nadalj"-vniju go-podarskcga življenja v Londonu. Oospodarski in trgovski promet, kolikor ira jo zdaj Londonu in v njr»ovili pristaniščih še. služi flinole ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR. -===14— Končno so se približali cilju. !&e par minut je plezal avto vkreber, hrupel in treskal, naposled se je ustavil pred ..... . , . kmetiško hišo ob pobočju. Jedva streljaj nad njo je rtala J* bll° P»»»? r v ka razvalina — Grmada. Med šalami in kriki so po- bivanja, V J;0™*"™* skakali < voza. po>t?rna kmetica krničmarica se je prismeliljata iz hi>e, si otirala roke ob predpasnik in se jim nemo klanjala. Naročali so kave, sirovega masla pa veliko ajdovega kru-!ia. A najprej pojdejo k razg'edu na razvalini. Tribnik je bil tu kakor doma, zato je hitH naprej z gospodično Magdo. Knapič se je pridružil Manici, a Zelenic *e korakal zadaj z Olgo. Slab zabavnik j«- bil Zelenič. Zanimal >e je bolj za rastlinstvo, kamenje in hrošče, nege za dekleta, zato j-e kmalu popolnoma pozabil Olgo, ki jo je spremljal. Olgi je bi o Čisto prav, so ji bile misli pri hčerki in materi a vprašanje: kaj storiti? -— se ni dalo odgnati. Tribnik, Magda in Maniea so bili zlezli medtem že na ozidje po i *uše nega grajskega stolpa. Znutgo-davno >o k.icali, vreščali in dopovedoval' K na pica in Zeleniču, kako se jim ponuja diven razgled preko doline, vasi, Save, prav tja do Šmarne gore in pa tam na desni preko planjave prav do ljubljanskega gradu. Zvahiti se je dal navzgor le Rnapič. e>ede sem e je veselo kramljajo vračala h krčmi Kmetica je prinašala na pogrnjeno mizo kavo, postavila nanjo štruco sirovega ma-la ter ogromne ko tot ink o tega bogastva, pe bi bil srečen!" Tn govorili so o bogatih zakonih. • Olga je slonela kakor kip za mizo in ni mogla izprego-voriti niti besede. .Lu-no ji je bilo zdaj, da ji jo pi*al Janko že kot ženin Kromarjeve Elze, da je bilo njegovo pismo materi le hinavŠčina. . Zdaj, ko je bilo brez dvoma izarubljeno vse, ji je postalo v duši strašno. Šiloma je zadrževala solzo, a vsule so se ji po Leih. Zapazil jih je Knapič, ki ;i jo sedel nasproti. *4\'o. no, kaj pa ie. gospodična? Tako ste blodi in te .solze?" 4 4 Al i t i je slabof" je vpraševala Maniea Vožnje z avtom nisi vajena. Morda zato?" 441)a, da, zato. — Le pustite Vse mine . . ." je šepetaa Olga in vstala i-zza nfize. 44Tzprehodim se — takoj bo zopet dobro " Od-šli -ta z Maroco počasi nizdol hriba in prišli na cesto. *'Odkod? — Pozdravljeni!" je klical nekdo. » Ko sta «e ozrli, sta videli Rožanca, ki se je bližal v kočiji. Povedali sta nm. kje so, in ko je Maniea omenila, da je Olgi plaho od nagle vožnjo z avtom, je vzkliknil kaplan: 14Nočete ra>e z menoj domov, gospodična Tratarjeva?" Takoj je zgrabila priliko in se je odpeljala s prijateljem. Maniea pa se je vrnila. (Molče sta .<-e vozila nekaj ča>a. Zaradi kočijaža nista mogla govoriti. boli!" se je sklonil k njenentu ušesu. njegovem življenju. In tedaj je-, kakor mnogi drugi, sklenil, da bi mnogo rajši doživel kaikoli zunaj na prostem, ^ot pa še en krat ta pekel v predoru. <) škodi, ki je bila prizadeja-na Londonu, si prebivalstvo angleške prestolnice ne nnore u--tvariti slike — je poudaril bodo v tem času nemški ietai-i nevtralni diplomat. Industrijski napadi nadaljevali z enakojski in pristaniški okraji, ki so srditostjo kot sedaj in kakor j največ trpeli, so zaprti. Časnikarji velikih ovrop-kih listov •odatkov o škodi, ki so jo povzročili letalski napadi, kajti nihče razni tistih, ki imajo nujne posle, že več tednov ne zapuste hiše. Londonsko prebivalstvo reve za prizadejano škodo le j toliko, kot ves ostali svet, ki se zanaša na poroci'a agencije Renter. Co so so napadi naj Lomkm od tedaj, ko sem odpotoval od tam, podvojili — je. izjavil končno nevtralni diplo-j n*nt — se zdi, da se bo moglo v kratkem; o Londonu govoriti j farno še kot o n*estu. ki v go-| -podarskoni in strateškem ozi-j ru ne moro opravljati več nobenega dela za angleško obrambo. KNJIGA KOT BOŽIČNI DAR R KNJIGE v angleščini. ™ po izvanredni ceni TE PRILIKE * PEKEL V DRUŽINI. V vasi Osud.fevn v občini Vojakovcu pri Križeveih na Hi vaškem! se je zgodila strašim družin>ka žaloigra. 58-let-ni posestnik Anton Pnigovič je .1-111 ... ..popival v svoii zidanic; s mti aiiLMosko banke io izjavil c- t» • . t i A . aom Smvononi Rumen lakom. —Scasonia se je pre diplomat, bivalstvo navadilo, da čez dan "^e Garden i Encyclopedia Oiia samo 1400 STRANI — 750 SLIK vključno loU FOTOGRAFIJ NAPISAI.I NAJIiOlJŠI AMKK1ŠKI VHTNAIt-SKI VKŠCAKI IN 1Z1 »AL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena suma knjiga, ki vam nudi vsrhino cele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. Oidili s«- ImMe in v» sf-li I »»ste, ko Imste vblell, kako nataru'no Tif THE GARDEN E.\CYCU>PEDI.\ o vsaki najmanjši |M«lr..»>- nosli v olHiflovniijii vrta. Knjiga je bila »krtom s« >favlj« na. tako «Ja ni izim^en" prav nič. kar jp zanimivo in potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je bilo vse skrlmo i>rei>kn>i*»nof tako e vrtnarske kuj:-'«- "i kot je T1IE GARDEN ENCYCLOPEDIA. temu namenu, da so važne >u- beži v parke, čeprav je to pre-rovino. kolikor jih jo, pr^važi-jo v notranjščino države in da po -troji važnih londonskih tovarn vojne industrije reš;jo preti uničenjem. Drzorcaniza-eijo londonskega prometa — pravi dalje nevtralni diplomat — so Xeinci že dosegli. Pro-skrl >ovanje lonk 1 zaradi velikih pretresov, ki so jih povzročilo bomibo v bližini, prekinjen električni tok. A' nekem drugem primeru se jo mudil v predoru podzemske železnice izpod Piccadilvja, ko i se je predor nenavadno napolnil z gostim dimom. Zaradi lahkomiselnega vzklika "plin'' je n led ljudmi nastala strahovi ta zmešnjava. Kaj je tedaj doživel"— pravi očividec — spada mod najstrahotnejše dogodke v povoda no. Zavest, da nemška letala l>oin>l>ardiraio samo go-spodarsiko in vojaško cilje, jim da io več varnosti kot pa podzemska zaklonišča. fV bi bili >talci imeli nalogo uničiti tudi umetniške zgradbo v Londonu, potom danes ne št. Oče -o je uprl in je nastal prepir, kakor že večkrat doslej. Sosed Ru-nynjak se io odstranil iz kleti in je šel v vas povedat, da sta -e oče in sin spopadla. Od Ru-j menjaka. obveščena o propiru -o je Prusrovičeva žena Anto-; nija brž podala v vinograd. Sin j je ni pustil v klet in je lahko, sanjo skozi vrata videla, da le-! ži mož krvav na tleh. Hitela jo; v vas po r.ota, medtem pa jo sin i pokril truplo svojega očeta s! -lamo in zažigal klet. Kmetje,j ki so prihiteli na pomoč, so še izvlekli truplo iz goreče kleti, rzgoroli pa sta že obe nogi do kolona, obe roki in tudi glava jo bila tako obžgana. da obraza ni bilo mogoče spoznat". Za; pasom jo imel pokojnik zaprt > nož. kar pričuje, da so oče ni branil z n-ožcm. Na desni stra-j ni vrata je bila globoka rana. zadana od sekire. Ubijalčeva| mati Mara je izpovedala, da sv j je že dolgo ba a nesrečo. Oče! in sin sta se vodno pro pi rain in pretepala, da je bil v družini pravcati pekel. V veiik: meri |ja je'bil oče sam kriv. ker je že sina od mlad:h 1102: navajal k ziobnosti. Sin io izpovelal daj nm uboja ni žal, ker se je eden moral umakniti. NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY II52 St rani — 1000 Fotografij Ta knjiga ol»wga 11.»? strani in ima okoli IIMMI zgodovinskih ti -.tin in limono b'luljfviiltiT. % naj- vainejše dogodka i/ prtih ZKodo\iiiskih fsutov. pa do današnjih dni. — tu JE NAJ l*< »l'» »LNE.ISA Z«;« »I m »VINSKA KN.JICA. (Ta knjiga |m»s^I.iio UnJi zanimiva in koristna za u«Vn«-e v višjih Aolah. kiT jim v v.xakftu e pohištvo in razdeja-a v>e omaro. Nazadnje >ta v eni omari našla eele dinarje. posilstva. Bil je olisojeli na 7 let ječe, njeifova dva paj-laša na sta tlohila \vak po leta. Darilo za PRAZNIKE RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOZlČ Z DVOME-SEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1. List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni jiaroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vas prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROCILNI LISTEK Storite to še danes, da bo pravočasno za praznike. i •'Oferi se! Čez dva meseca!" je odgovorila tiho. Ijer&nje prihodnjih.) ^ Mi bomo obvestili Vašega prijatelja • primerno božično dopisnico o vašem darilu. UPRAVNIŠTVO "GLASA NARODA" 216 West 18th Street, New York Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvameseono naročnino za: I m e................................. Naslov....... j List naj pošiljamo pričenši z dnem | Moje ime in naslov je: ............. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 200 300 5(h) 1000 2000 500«) I)IN.--- din.--- din.--- din.--- din.--- $ 2.20 $ 4.00 $ 5.85 $ 9.25 $18.— V DINARJIH iiii din.---$35.— din.---$85.— 50 100 200 31)0 500 1000 2000 V LIRAH lir---$2 jm lik--— $ 5.— lik---$ LIK —--$14.— lik---$2230 lik---$44.— LIK---$87— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih po^iljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer t Evropi ni magote t Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v dolakjih. tem v rt nni r dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi sa vse drage evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: t POTNIŠKI O D D B L B K t t: 216 West 18th Street, New York mm _i _L. _ -