V NAŠI DRŽ-IVL Parlament dela — brea opozicijel Narodna skupščina aopet zboruje. Radlčevci niso prišll Delo gre kljub temu dalje, prav za prav še bolj gladko, kakor Ce bi bill ottl doli in fce bl zopet delali ovire kakor preje. Nekaj pa se je opoziciji zgodilo, česar ni niti od daleč pričakovala. Predsed- nik skupščine Ilja Mihajlovič je odloCil, da dobijo le oni poslanci odškodnino, ki so res pri skupščinskeir. delu. Savčičevo delo. Savžič še vedno po sreduje, da bi na katerikoli načir. došlo do sporazuma. Politične stran ke radičevcev in pribičevičevcev sc sicer izjavile, da Savčič ni z njimi v svezi, vendar so se zadnji čas pokazale zelo vidne zveze. Sedanja vladna zveza je dala Savčiču odgovor, ki edini je bil mogoč. Razkol pride v njihove vrste, med radičevce in demokrate. To je dejst(o. Eden odločilnih radičevcev je reiel te dni, da njihovo politično priateljstvo nikakor ni večno in je s iem že napovedal, da bo kmalu mioilo prijateljstvo med radičevci in pribičevičevci. — Pa tudi med radirevci samimi vlada tekma, kdo bi bil polj spredaj. Vsi »narnaprej« pa le pie bodo mogli. In tako je pričakovati razkola tudi med njimi. Hrvaški narod pa gleda vse to in se že vprašuje, le je v tem sporu rešitev hrvaškega naroda. Državno posojilo sprejeto. NarodDa skupščina je odobrila veliko državno posojilo, ki ga je vlada sklenila I Švedsko. Posojilo je, kakor smo že poročali, zelo ugodno. Iz Zagreba so delali proti posojilu, kar so mogli. A vendar se jim ni posrečilo njihovo protidržavno delo. Sedaj so poslali Trumbiča iz Pariza, kjer ni ničesar opravil, na Švedsko, kjer je pa že vse tamudil, ko je denar že v Jugoslaviji. Maček in Pribičevič psred sodnijo! Za svoje veleizdajalske izjave, ki sta |ih podajala Maček in Pribičevič, pri rleta oba pred redno sodišče. Je prav, .e taki ljudje nimajo kakih predprapic, ampak enako kot mi odgovarja|o pred postavo. Gospodarski svet je bil pretekli teden pri ministrskem predsedniku g. dr. Korošcu zbran. Dr. Korošec vstraja na svojem stališču, da potrebuje država najpreje gospodarske ureditve in opore, potem pa se naj uredijo tudi politična vprašanja. Zato je skli cal v Beograd gospodarski svet, kjer Bo zastopniki gospodarskih krogov Iz vseh delov države, tudi iz HrvatBke, odobrili gospodarske načrte vlade dr. Korošca. V DRU6IH DRŽAVAH, Rumnnija ima novo vlado. Pretekli teden se je izpremenila vlada na Rumunskem. Prejšnja je nenadoma Ddstopila in novo je sestavil Maniu, vodja kmetske ljudske stranke. Maniu je za princa Karla, kar mu bode 4e_alo malo neprilik. Ima pa oporo v ljudstvu, posebno še med katoličani, katerim je dal ministrstvo vere, kar je zopet napravilo odpor med -— pravoslavnimi. Bolgarija se čisti. Makedonstvujučl so bili za Bolgarijo samo tudi zelo nadležni, Sedaj pa jim je zmanjkalo denarja. To bo konec njihove moči ln se bodo razšli po tem zadnjem prepiru, kdo je denar ukradel. Francoska doblla novo vlado. Celi teden je vladala vladina kriza na Francoskem. Poincare je odstopil, ker so socijalistl zahtevali, da se kat. Cerkvi ne sme dati nazaj onih pravic, ki jih je preje imela. Poincare pa je raje odstopil in je sedaj sestavil z drugimi novo vlado. V tej vladi seve socialistov ni. Poincare je močan dovolj, da bo izpeljal svoje načrte. Fran cija je bila do sedaj edina država v Evropi, ki je stala na sovražnem staliSCu proti katoliSki Cerkvi. Brezver- ci so Combesu letos postavili spomenik. Toda že pri odkritju istega je prišlo do krvavih spopadov. Ti spopadi so bili nekak predznak, da bode prišlo tudi do političnih spopadov. Zmagalec je Poincare in to mora veseliti vse katoličane širom sveta. Isto časno pa je prav povdariti to, kako potrebno je, da se katoličani politično udejstvujejo, ker le tako morejo braniti svoje pravice v javnem življenju. Zoper vojno! Dn; ob 11. uri začelo ..' podpisano pro ^ 11. novembra je lato, kar je bilo o svetovni voj- ni. Po vsem svetu se je to praznovalo, na ta naCin, da so ob tej uri 2 minuti počivali in se zamislili, koliko gorja je prizadjala svetovna vojna. Posebt no slovesno so praznovali ta trenuf tek v Ameriki. Tudi y naši državi j# bilo odrejeno, da se je po državhilfi uradih in šolah opomnilo o tem, ka^ ko zlo da je človeško krvoprelitje« Vedno bolj raste razumevanje o tem,, da naj tudi spore med narodi in dr4' žavami razsodi posebno sodišče ir^ naj jih ne rešuje krvava vojska. Bogfj daj, da bi to spoznavanje vedno bolj prevladovalo!