-    44
Dopisi.
V Ilecu 5. sveč. Y. — Kakor se praznuje po vseh gajih slovenske zemlje rojstni dan Vodnikov, tako smo ga tudi mi Slovenci praznovali tukaj v Beču. Kar pa po okrajnah slovenskih pri tej priložnosti ni tako lahko mogoče, bilo je mogoče pri nas. Praznovali srna rojstni dan prvega pesnika slovenskega v društvu slovanskem. Bili so namreč se udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov , karkoli jih le nosi velika zemlja. Tu je sedel zraven Slovenca Ceh in Poljak, zraven Srba in Hrvata bil je Bolgar, Slovak , Rus in Rusin, vsi so prišli počastit pesnika slovenskega. Pokazali so, da Vodnik ni bil samo slovenski pesnik, temuč da vsak Slovan z veseljem pravi: Tudi naš je. V tako krasni družbi slovanski pa tudi ni manjkalo lepotic naših. Da Slovenke ne slove zastonj zavoljo lepote svoje, kazale so nam ta večer ljubeznjive naše rojakinje , ktere so lepšale to slovesnost. Kako veselo da je v daljnem p tujem kraji najti Slovenk, kterih srca še zmiraj gorko bijejo za svoj narod in za domovino , ne morem popisati. Da pa še v ptujini ohranijo narodnost, nam jasno spričuje, da naša pravična reč ne more poginiti, in da ne bo poginila, ker je naravna. Naj povem zdaj nekoliko o slovesnosti. Dvorana, kjer smo praznovali ta večer, bila je okinčana s slovanskimi zastavami in grbi, med kterimi je visel v sredi jugoslovanski. Visela je na steni tudi podoba Vodnikova obdana z lovo-rovim vencem. Po zboru Jenkovem „Rojakom" stopi na oder gosp. U—k. Pozdravši društvo razlaga v krasnem govoru pomen slovesnosti; omeni, kako veselo da je za Slovence, da praznujejo ž njimi vsi Slovani ta dan. Končavši svoj resnično izvrsten govor zakliče: „Tedaj še enkrat Ti Slava!" in po vsi dvorani zagrmi: Slava! Slava! Po govoru zapoje pevski zbor Vodnikovo ,,Ilirijo oživljeno" po napevu Ipavčevem, in jo mora ponavljati. Ko je bila družba ravno že prav vesela, dospe telegram iz ljubljanske čitavnice. Gromoviti „slava-" in „živila"-klici donijo dolgo po celi dvorani, in živa radost se je brala na vseh licih. Sledi še več zborov in čveterospevov. Zdaj stopi zopet na oder go spod Z—n in s krepkim glasom deklamuje Vodnikovo pesem: „Na Vršacu". Tudi to deklamacijo sprejemejo plosk in slava-klici. Poslavil je našo slovesnost tudi izvrstni gospod profesor Forchtgott, vodja slovanskega pevskega društva v Beču. Ko zapoje še s tremi drugimi gospodi slovanskega pevskega društva krasno pesem Riharjevo „Žalostni glas zvonov", ploska ni bilo konca ne kraja, dokler se ne ponavlja pesem. Z prejem" in „Hej Slovani" se konča program. Vrstijo se zdaj pri posameznih mizah pesme Srbov, Poljakov, Slovakov,   Slovencev itd.   Pričnejo  se nazdravljati vsi
slovanski narodi in njih slavni možovi. Tako je bilo veselo vse že dolgo čez polnoč in ločili smo se z veselim spominom na složnost slovansko.
V Pi •agi 4. febr. ,*, Zima, ki je letos tako hudo pritiskala — imeli smo 18° —20() R. mraza — je ponehala; ž njo je ponehala tudi borba, ki se je vrinilaž njenim prihodom v deželo: borba med „Narodom" in »Narodnimi" in druzimi češkimi listi. Dasi gre „Narod" v nekterih politiskih stvareh narazen z unimi časniki, posebno pa o poljskem povstanji, vendar se mu niso uprii ti zastran politike, ampak bolj zastran samih osebnosti. Kri, ki je izprva močno vrela, se je ohladila, nemški listi, ki so že veselo ukali, v ogenj pihali in celo na pomoč prihiteli „Narodnim" proti „Narodu", so utihnili, od kar so izpoznali, da vsakteri češki list hudo odbija duševno njih pobratimstvo, ki se ga bolj boji, ko živega ognja. Zdaj, kakor pravim, vlada zopet sveti mir. „Narodni listy" imajo svoje prejšnje, „Narod'< si je pridobil s svojimi izbornimi članki in dopisi, ki obsegajo vse avstrijske slovanske kraje, že čez 1700 naročnikov, tako , da ste obe stranki zadovoljni. — V pondeljek je bila tu oklicana razsodba proti gospodu Strauch-u, vredniku lanskih „Humorističkih listov" zarad obraza iz časov frankobrodskega zborovanja. Tožba se je glasila: zarad razžaljenega veličanstva. Državni pravd-nik je izgovoril ostro ječo na dve leti in pol pa 300 fl. kavcije; pri poslednji razsodbi dobi 5 mesecev ječe pa 360 fl. kavcije. — Grospod Liegert, novi direktor češkemu gledišču, napenja vse žile, da povzdigne češko igro na najvišo umetniško stopnjo. Vesela novica vsem Čehom bode , da je pridobil svojemu odru prve tukajšnje pevkinje pri nemški operi: gospodični Zavi-šanko pa Brennerjevo. Tudi slavna gospodičina Ja-novšek-ova, sedaj v Beču, pristopi h češki igri. Te in pa še gospodičini pl. Ehrenbergova in Machačkova, in gospodje: Vecko, Iljnek in Svarc bodo po veliki noči zvezde na češkem pevskem obnebji. Kaj je pravi umetnik, knže nam Vecko, lani še Mlado-Boleslavski podučitelj. Po naključbi pride v Prago; dosedanji direktor gosp. Thome ga sliši peti v nekem koncertu; še tisti večer se ž njim pogodi — pridobi ga češki operi. Se le leto in dan tu poje, pa že slovi njegovo ime. S tako milim glasom, s tako navdušenostjo poje in se vede, da presune vse čute , da te navduši, da moraš mu ploskati. — Iz gledišča idimo v kavarno! — citat dolge gromovite državno-zborove govore? Bog obvari, da bi si oči toliko krhal; sila veliko hrupa, konec pa je vedno isti dobrovoljni. Tedaj citat rožlajoče članke o Sleswig-Holstejnu? I ne, od njih človeka že glava boli. Ohladit si jih, pojmo v kavarno k „česki kroni", hladno je tam že , odkar se je poljubilo nekemu čevljarju poriniti nekoliko opek do 8 čevljev visokih in čez 3 čevlje širokih oken, v kterih je po le ena šipa iz vlitega stekla in kterih vsaka stoji čez 300 frankov. Sreča, da so šipe čez četrt palca debele; da je tedaj le eno mogel popolnoma prebiti in zdrobiti, predno mu pride nočni čuvaj za pete. Sum leti na rogovileža, da je bil podkupljen bodi-si iz zavidnosti (ta kavarna ima najlepši položaj in najlepšo sobano), ali iz narodnega fanatizma (kajti je prva češka kavarna v Pragi). Za konec naj vam še povem, da kolikor žalosti nam je prizadjala obsodba Vilharjeva, toliko radosti je obudila novica, da so se povzdignili koroški Slovenci, o kterih se je sploh mislilo, da so zgubljeni za slovanstvo. Dodam naj vam pa še to, da izhaja v Avstrii slovanskih časnikov 100 i eden s periodičnimi prilogami vred; med temi je 60 čeških listov, 19 poljsko-rusinskih, 21 jugoslovanskih; tedaj za polovico več kakor so jih našteli dunajski časniki. Al kdo bi zameril dunajskim oklicem!
Iz Koroške 2. sveč. V nedeljo 24. januarja sina obhajali Slovenci tako lepo narodno svečanost v Celovcu, kakoršne še nismo tukaj imeli; odprla se je slovesno ta den slovanska čitavnica z besedo in plesom ob sedmih zvečer v gostivnici „Stadt Triest." Cela svečanost bila je osobito ukusno i scela narodno slovansko napravljena. Uže povabilo i vstopnice so bile osobito ugledne: rudeče-modro-bele. Dvorana bila je Čez i čez z zaslonami okinčena v slovanskih barvah, na prednjej strani bilo je malo uzvišeno mesto za govornike, pevce in pevkinje. Na sredi prednje stene je stalo poprsje presvetlega cesarja, na vsakej strani poprsja po jedna cesarska zastava, pod poprsjem grb koroški, na vsaki strani od grba dve tako ogromni zastavi, da ste skoro celo steno pokrivale, jedna zastava avstrijska, druga slovanska rudeče-modro-bela. Grbi še drugi slovanskih dežel in slike slavnih Slovanov so kinčale dvorano. K besedi se je toliko društvo zbralo, da je bila dvorana na dobro napolnjena i isbe skoro natlačene; tu je bilo gospodov, gospej i gospodičin iz Celovca, mnogo duhovnikov, tudi nekoliko učiteljev i kmetov iz bližnjih i daljnih krajev po 10, 16 i 18 ur od Celovca. Ko sta stopila v dvorano c. k. deželni predstojnik baron Sluga i deželni glavar grof Goes, ju je pozdravilo društvo s trikratnim gromovitim „živio."
Beseda je obsegala sledeče stvari: 1. Pozdrav predsednikov. — 2. Budnica. Kor hrvatski, je dopadel zavoljo svoje kreposti neizmerno. — 3. Vvodni govor. Prav lepo složen, kterega je govoril gosp. Ferčnik. — 4. Vlastenka. Pesem češka od Skroupa. Samospev, kterega je pela gospa Vendlerjeva, ki je celo iz Maribora došla, da tu svečanost z izvrstnim svojim petjem povzdigne. — 5. Rojakom. Cetverospev. Besede Ceg-narjeve, napev Jenkov. — 6. Stari i novi čas od Vil-harja. Deklamacija govoril g. Zupan. — 7. Na glaso-viru je igrala gospa Vendlerjeva. — 8. Sarafan, ruska pesem, samospeval gosp. Veselinovič, Srb. — 9. Ceska deklamacija od Vocela, osobito čuvstveno govoril gosp. Trojan. — 10. Domovini. Kor. Besede Razlagove, napev Ipavčev. — 11. Aria iz spevoigre Linda, pela gospa Vendlerjeva. — 12. Lipa oživljena. Besede in napev Tomaževičev. — 13. Naprej. Kor. Besede S. Jenkove, napev M. Jenkov. — Skoro za vsakim petjem je klicalo zbrano društvo: „Se jedenkrat, še jedenkrat!" da se je opet ponovilo. — Po besedi je bil ples, kjer je bilo vse kakor v gredici rožica i nagelc. — Po dopisih so Slovence zbrane v Celovcu v „besedi" po bratsko pozdravili : Južni sokol v Ljubljani, čitavnica loškega i kranjskega mesta; mariborska čitavnica nas je obrado-vala, da je poslance k tej slovesnosti poslala. Prišli so tudi pozdravi po telegrafu polni bratske ljubezni i prave slovanske uzajemnosti, kteri so se glasno pred-čitali i društvo najviše uzhitili; po telegramih so nam srečo želeli: gosp. dr. Toman, čitavnica ljubljanska, čitavnica celjska, vibor besede v Beču, čitavnica goriška, Slovani v Gradcu, čitavnica v Zlatnem Pragu; iz Zagreba sta došla dva telegrama: od čitavnice i streljač-kega društva; celo iz daljnega Lvova (Lemberg) nas je pozdravila osobito srčno „Ruska Beseda" z upravo slovanskim nam milim pozdravom: ISfHoraja a*Ta!*)
V veselji je minul večer i je minula noč — samo da je bilo prenaglo. — Bratovska ljubezen i slovanska uzajemnost se je pri tej „besedi" osobito jasno ska-zala — ostane nam v vednem radostnem spominu.
M a j a r.
Iz Maribora 6. svečana. — Tukajšnja čitavnica je obhajala  Vodnikov  spomin  31.  prosenca s slovesno
*) S tem se pojasni v poslednjem listu napak naznanjeni telegram
„iz Moskve.4'
45
^besedo." Načrt je bil jako izbran in slovesnosti primeren. Pevski zbor za ta den pomnožen je pel „hymus na Vodnika", Skraupovo „staročesko", Jiresovo „pisen „Sumavanu", hrvatsko „puško na klin" od Lisinskoga in Riharjevo „Savico". Vmes je bil godni govor, ki ji s poglavitimi črteži urodoma načrtal zasluge Vodnikove za sedanje razvijanje slovenskega slovstva, potem pak na kratko razjasnoval, kako je duh časov ravnal, da se je uže odreveni narod slovenski v 16. stoletji opet spre-budil k dušnemu življenju, - upljiv iznajdbe tiska, upljiv reformacije, delovanje evangeljskih, delovanje katoliških duhovnikov do dobe Vodnikove, kako se Vodnik odlikuje od svojih prednikov kot rodoljub, ter je končal, kake nade da smemo imeti o prihodnosti, če sodimo po minulosti iz stanja slovstvenega in stanovskega. Po tem je deklamoval prav umevno navdušeno in pravilno mlad deček Tomanovo pesem „ Vodniku v čast" zloženo ob stoletnici rojstva njegovega. Kinčala in odlično povzdignila pak sta celo besedo domoljubna gospa V. z milo gcnljivim in umetnim pevanjem Jenkove pesmi „Slovenka" in pa ruskega „Sarafana" in gospod Z. z izvrstno svojo igro na goslih. Po besedi je bil ples. Vse družtvo je vzelo s seboj veseli spomin tega večera in krepki sklep: naj nas Vodnik vodi in krepi in navdušuje z izgledom svojim vedno pri sladkem in grenkem delovanji za mili naš narod!
Iz Trsta. J. G. V. — Tudi nas je zelo razveselila novica, da se bo neki tudi v Celovcu vstanovil političen list v slovenskem jeziku; saj ga je pač velika potreba, zlasti za berilo v čitavnicah. Mislim pa, da bi ta list moral biti pisan posebno tudi za ljudstvo nižjega stanu — za kmete, tedaj kolikor je le mogoče prosto in po domače, v lepem in lahko razumljivem slovenskem jeziku, in njegov predmet naj mu bode vsakrat primeren. O tako imenovani ,,visoki politiki" ne bi smel nič govoriti. Želeti je, da tudi v Mariboru bi izhajal vsaj kak majhen političen list. Crhnil sem bil nedavno tam nekaj o tej stvari, potovaje iz Celovca v Trst.   Djal mi
je na to gosp. dr....., da se že zdavno prevdarja ta
važna zadeva, da je pa še marsikakih zadreg, ki se vedno protive izdavanju tacega lista. Ako Bog da, pride sčasoma tudi to. — Naš deželni uradni list ,,Osservatore Triestino" prinaša tudi oznanila v slovenskem in hrva-ško-srbskem jeziku, kadar je treba. Al žalibog, da se te oznanila večidel tako prestavljajo iz nemškega, da se Bogu usmili! Prebiraje jih si mislim, kako da bi jih pač prosti kmet mogel razumeti, ako bi jih bral ? Stavki so ti tako dolgi in zapleteni, prav kakor so v nemškem jeziku, tedaj nerazumljivi našim Slovencem, ki po lastnosti svojega jezika ne poznajo in pa tudi ne trpijo tacih zapletkov. Vrh tega je v njih večkrat, se ve, da brez potrebe (kakor v nemškem) tudi takih besed, ki jih prosti bravec nikakor ne razumeva. Saj imamo pač boljših! Zelja je tedaj pravična, da v tej precej važni zadevi vprihodnje bolje se vedejo g. prestavljavci. — Al ste vidili, kako ostro jo je zapela te dni vrla „Politik" o pravi tržaški narodnosti? Žalostno je res, da se Slovenci še vedno tako malo poslužujejo tistih majhnih pravic, ki jim jih je vlada podelila, kar se tiče slovenskega jezika v vradnih zadevah. Zakaj neki Slovenci dajejo pisati ali celo tudi sami pišejo raji v tujih jezicih svoje vloge, prošnje ali druge reči, kakor v slovenskem? Saj se noben tukajšen urad (gosposka) ne protivi v tem oziru. Jaz sem celo slišal, kar se tiče ravnateljstva finančno-okrožnega v Trstu, da rado bi dalo tudi odgovor v slovenskem jeziku. Gotovo se ne motim, ako mislim, da njegov poglavar bi to rad storil; saj ga dobro poznam, kar se tiče njegovih misli tudi v takih rečeh. Tedaj pogum Slovenci!    Zametujte saj  tega  ne,   kar se vam
ponuja.    Poslužujte  se   saj  teh  pravic,   ki so  jih vam dozdaj dovolili; „iz malega izraste veliko."
V Kranj i 1. sveč. T. — Včeraj smo imeli v naši čitavnici posebno zanimivo besedo s plesom na spomin 106. rojstnega dne prvaka slovenskih pesnikov, V. Vodnika, in prve obletnice čitavnice nase. K besedi je prišlo mnogo gostov od blizo in daleč; tudi gospod dr. Toman s svojo gospo in svojim bratom g. Ivanom Toman-om, nas je počastil. Dvorana je bila tacemu dnevu spodobno ozaljšana z raznimi slikami slovanskih veljakov, in z doprsnico Vodnikovo, obdano s slovenskima zastavama in bršlinom. V dvorani nad okni in vrati so bili ti-le napisi v domačih barvah:
Ne sina ne hčere po meni ne bo,
Dovolj je spomina, me pesmi pojo!    Vodnik,
Budite s petjem svoj sorod! Naj se v omiko žene Obhajaje veseli god Slovenije oživljene!    Slomšek.
v
Ce nam je omika mati,
In sloga nas pobrati,
Večna bo Slovencev Čast.    Virk.
Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,
Jim mil'»e zvezde kakor zdaj sijale.    Prešern.
Narod smo čvrst, in Čutimo
V žilah zmagvavno krepoto;
Svete so nase reči,
Prava podpora je Bog!    Podgorski.
Cenite vrednosti scer roda sedanjega tud' ;
Kdor zaničuje se sam,  podlaga je tujčevi peti.    Koseški,
Svobodnega duha, edhrga srca,
Da narodnost naša,
Beseda da naša
V deželi domači za trdno velja!    Dr. Toman.
Besedovje v imenu predsednikovem pričel tajnik gosp. Drag. Savnik z izvrstnim govorom o pomenu tega dne; omenivši zaslug Vodnikovih in druzih po Vodniku izbujenih možakov je sklenil ginljivi govor svoj s ,,slava" našemu cesarju! in „slava, slava" je odmevalo po dvorani. — Vsled programa so gospodičine in gospodje peli in govorili v posebno radost poslušavcem. Bilčev dramatični prizor: „Vodnik, Linhart in Zois ali Slovenija oživljena", je sklenil besedo, ker je loški orhester bil zadržan se udeležiti besede. V mični tej igrici se je posebno odlikoval gosp. D. P., predstavljaje Zoisa; pokazal je lepo, da ima v oblasti slovensko besedo in da živo čuti, kar govori. — Po besedi se je pričel ples v dvorani, v druzih sobah so se pa zbrale društva, prepevaje lepe pesmi, napijaje budivne zdravice itd. Petje radoljških pevcev je bilo posebno lepo; le škoda, da izvrstni pevci tudi pri besedi niso pomagali. Izmed zdravic omenimo le eno, ki jo je g. dr. Toman napil gosp. okrajnemu predstojniku L. o uradniških zadevah in dolžnostih, povdarjaje to, kako uradnik lahko na prid naroda uraduje pa tudi dolžnosti do svojega cesarja izpolnuje itd. Gospod L. je ginjen odzdravljai napitnico prelepo. — Ko je zarja jutranja objemala snežnike, smo zapustili veseli kraj , žele, da čitavnica krepko napreduje, ter nam čez leto in dan o drugi obletnici podari še veče število cvetlic odgojenih na domačem vrtu!
Iz Tržiča 6. sveč. P—i. — Ste li brali v „Drau-pošti" unidan, ko so odprli čitavnico celovško,^ da tudi čitavnica tržiŠka ji je poslala pozdrav. Čitavnica tržiška! sem si mel oči, pa trikrat v roke vzel „Draupošto"; kaj res? Da! res; „schwarz auf weiss" je stalo tako. Brž vzamem Diogenovo laterno, pa jo grem iskat; tekam in prašam vse botre in botrice, pa nobena živa duša ne ve za njo. To pa so mi pravili, da je unidan gosp. Pogatschnig osnoval koncert, pri kterem ni bilo ne ene domače pesmi. Tedaj to mora biti po „Draupošti" čitavnica naša,
46
Iz Ljubljane. V saboto so v stolni cerkvi bile slovesne bilje po rajnem knezoškofu Wolfu. 5. obletnica pa je vsacega domoljuba milo spominjala tega, da oporoka preblagega gospoda še ni izvršena o tem, kar je ena njegovih najiskrenejših želj bila in kteri je toliko premoženja svojega žrtoval — o slovniku slo-vensko-nemškim, za kterega, da bi prišel na svetlo, se še ne delajo nikakoršne priprave!
— Kaj neki se je godilo na svečnice večer v čitavnici naši, da je vrelo toliko naroda v dvorano njeno, da ga je bilo čez petkrat sto? Je li dvorana se odlikovala z orientaljskim lišpom „sto in ene noči"? Ne! Je li morebiti tisti čudni ,,svetnik", ki so ga nekdaj v pratiko našo malali z dvema rogovoma, na kakošen poseben način sukal geslo svoje? Tudi ne! Kaj neki je tedaj bilo? Vodnkov god seje obhajal: to je — na kratko rečeno — bil tisti čarodelni magnet, ki je v naš narodni dom privabil od blizo in daleč toliko udov, ki so mogli ta večer s seboj pripeljati tudi kakega gosta, ki ga je čitavnica prijazno sprejela. Ko je osem odbila, krdelo naših 40 gospodov pevcev s krasno zastavo, ktero so jim darovale lani gospe in gospodičine, stopi v dvorano ter se poda na oder pod ovenčano podobo Vodnikovo; tu povdari prve besede naše narodne pesmi: „Naprej zastava slave!" in, pustivši zastavo v obličji dvorane, odstopi.
Zdaj stopi predsednik čitavnice dr. Janez Bleiweis na oder in ob kratkem razloživši namen slovesnosti današnje , s ktero čitavnica praznuje 106. god moža, ki je prvi „klical na dan narod slovenski", prosi si. občinstvo , naj blagovoljno sprejme , kar se mu bode podalo v besedi, pesmi in glasbi, in naznanja, da prvikrat se bo pela danes dr. Benj. Ipavčeva „Kdo je mar?", visoko cenjena po razsodbi pražkih umetnikov; bral je potem pisemce gosp. doktorjevo, v kterem obžaluje, da mu ni moč priti samemu k „besedi", pa naglasi še prijazni telegram dunajskih Slovencev, ter naposled pozdravlja pričujoče gosp. zastopnike čitavnice kranjske in druzih čitavnic, in še posebno predrage nam goste iz Hrvatske. In ,,Živili, živili!" je odmevalo po dvorani. Po vsem tem se je začela „beseda" po progra-movi vrsti.
Godovnico Vodniku, ki jo je zložil mladi nade-polni Mirko Zorin, je deklamoval naš preizvrstni govornik gosp. Z. ž njemu prirojeno navdušenostjo tako, -da je ogrel srca vseh.   Glasila se je tako:
Med njimi, ki blagosti domovine
Moči so blagodusno žrtovali,
Ki v črni noči duševne tmine
Slovenii so zvezde prižigali;
Ki oslabljenega  naroda sine
Iz spanja so stoletnega vzbujali:
Med njimi, se Vodnika Valentina
Spominja vsa hvaležna domovina.
Dasi že sto in šest let je minulo, Kar Ga slovenska mati je rodila, Dasi Njegovo petje je vtihnulo In truplo krije hladna že gomila, Vendar ne bode se nikdar zabilo, Castito ime, prvega blagomila! In tudi mi smo se danes sebrali, Da preveseli god bi praznovali.
O j, god moža, ki drago očetnjavo Prežalostne pogube bil je rešil; On pot pokazal narodu je pravo, Ki v spanji jo stoletnem bil je zgrešil; On vsadil lipo v našo je dobravo, In njeno rast veselo je pospešil. On prvo pesem je zapel slovensko, In ž njo obudil delavnost pismensko!
Kar On je zasejal v domačo njivo, Obilo in lepo je dozorelo;
V srce nam glas njegov je segel živo, Da v njem je domoljubje oživelo. Sedruženo že petje ljubeznjivo Po domovini se glasi veselo, In slava že slovenskega naroda Razlega se od vzhoda do zahoda.
Hvaležne duše toraj praznovajmo Veseli god prvega blagomila! Navdušenega srca prepevajmo, Kar struna je Njegova nas učila. Pojoči krepke si dlani podajmo, In srca polno zdravega čutila: Ti pa razlegaj slava  se Vodniku, Besede naše prvemu budniku!
Prvikrat, dokler imamo čitavnico, smo slišali danes, kar je v veliko radost še bolj v srcih čuteno, kakor v glasnem hrupu razodeto, zdaj sledilo po deklamacii, namreč, da gospe in gospodičine (18 vseh skupaj) so združene s (40) gospodi pele slovesni zbor češkega mojstra V. Prokeša: „Zdrava Marija!" Pevovodju gosp. Fabjanu pa gre čast in hvala, da v celo kratkem času je našim domoljubnim gospem in gospodičinam mogoče bilo, hvaležnim se skazati Vodniku, ki jim je v svojem „spominku" tako ljubeznjivo pel:
Latinske, helenske,
Tevtonske vuČim — Za^pevke slovenske
Živim in gorim!
Da je bila veličastna pesem slavno sprejeta, razume se po vsem tem že samo po sebi.
Fantazija na goslih je bil tretji predmet. Godil je naš mladi umetnik gosp. Kos Alardovo kompozicijo iz Verditove spevoigre „Nabucco." Potrdil je zopet danes s prisrčno svojo godbo, kar smo že unidan rekli, da mu je lepa prihodnost njegova, ako napreduje, kakor dosihmal, s talentom svojim. Bila je godba njegova z veliko veliko pohvalo sprejeta.
Za godbo je gospodičina Ema Tomanova de-klamovala samogovor „Device orleanske" iz 4. djanja Schillerjeve, po J. Koseškem poslovenjene igre ; govor nje je naš orhester spremljeval. Težka stvar je ta samogovor, v kterem se izrazujejo toliko različni občutki nenavadnega ženskega srca; al reči moramo — in po-slušavci so to tudi glasno pritrdili — da je ljubeznjiva govornica, kteri je dan posebni dar resnega govorstva, rešila svojo nalogo izvrstno.
Godil je potem slavni mojster na violončelu gosp. Pregl Roverjevo „Idyllo." Zamaknjeno ga je vse poslušalo , pa nazadnje mu je donela tolika pohvala, da ni bilo miru, dokler ni ponovil godbe. Vsa družba pa je gotovo pri tej „Idylli" prav živo čutila besede, ki jih je pred njim govorila govornica rekši:
— — ah! ti glasi, Kak mi srce stiskajo! Moje duše vse kreposti
V  mehke želje podrobijo,
V  britke solze raztopijo!
Končalav se je beseda z Ipavčevim zborom: „Kdo je mar?" Ce je pred milina nadvladala srca, je zdaj „navdušenost" zgrabila vse. To vam je prikrasna pesem! Ceski mojstri so prav sodili, rekši, da če Mašekovi pesmi priznavajo prednost v muzikalnem efektu itd., gre Ipavčevi prednost v izvirni muzikalni iznajdbi, in mi dostavljamo še: vnarodnem značaji. Slovenska pesem je pridobila ž njo sjajen biser. Pa naši gospodje pevci so jo tudi v zboru, samo- in čvetero-spevih tako navdušeno peli, da po vsaki kitici jim je donela toliko slava, da se je dvorana tresla. Ponavljati se je morala, ni se pred vleglo ploskanje. — Pevovodja g. Fabjan je mogel vesel biti, da je s tako živo pohvalo bilo vse sprejeto, kar je v petji danes poklonila čitavnica častiti svoji družbi, ktera pa je tudi djansko pokazala, da ceni trud njegov,
47
kajti dohodki današnje besede (362 gold.) bili so njemu v prid. — „Besedi" je sledil sjajni ples; škoda le, da manjkalo je prostora ; 102 para je plesalo kadriljo ; to je dosti dokaza za naše besede. Ločilo se je vse, naj je bil ud ali gost čitavnice danes tako zadovoljno, da ta veselica sluje kot prvakinja med letošnjimi ljubljanskimi.
—  V nedeljo je Čitavnica svoje pustne veselice končala; čeravno vreme sneženo, je bila dvorana vendar lepo polna ; godla je c. k. topničarska muzika. — Včeraj je društvo „Južnega Sokola" s prav veselim večerom sklenilo pustno pratiko.
—   V „čenčah" sabotne ,,Laib. Zeit." je dr. Issleib obširno popisal norčavi večer, pa vendar je še rekel, da mu je „unmoglich" vse popisati, kar se je godilo na strelišču. Radi mu to verjamemo, da si ni upal z vso sem ter tje dosti kosmato „Quintessenzio" na dan; saj za založnika „Laib. Ztg." bi bilo še koristneje, ako bi bil zamolčal celi ,,Raritatencabinet", ki ga je jud kazal „norcem."' Ne zavidamo nikogar za iznajdbo „Narren-abendov" in želimo, da bi to maslo ptuje kulture prav za se obdržali. Zato tudi „Novice" niso nič zinile o vseh teh „exotienih" burkah, čeravno so jim bile na drobno popisane , in bi ne bile tudi danes ničesa omenile, ako bi ne bil pisatelj, ki je menda še zmiraj mislil, da obhaja ^,Narrenabend" , tako predrzen bil, da je , popisovaje poslednji ples v kazini, kamor so prišli tudi trije častitljivi Ljubljančanom znani gospodje iz Hrvaškega v narodni svoji obleki, pisal sledeče silno razžaljive besede: „Das Erscheinen niehtsalonmassiger Gestal-ten mit langen Stiefeln muss daher stets als etwas Storendes, Fremdartiges betrachtet werden; das Costiim hat nur auf den Maskenballen Berechti-gung. Die Direction, \velche in vielen Kleinigkeiten so rigoros ist, scheint diess nicht beachtet zu haben." •— Le en glas nevolje (po izvzeti mali množici čenčarje-vih družnikov) se razlega po mestu o nespodobnosti teli besedi! Gospodje iz Hrvatskega, kakor v nedeljo vpeljani v čitavnico, so bili pravilno vpeljani tudivpon-tleljk v kazino ; kakor v čitavnici so bili tudi v kazini od g. odbornika prijazno sprejeti; v lični narodni obleki napravljeni so se obnašali, kakor se obnašajo možaki izobraženih stanov. Čeravno iskreni Slovani so vendar radi pogledali tudi v nemško kazino in prav veseli ondi bili, — po vsem tem pa se pridrzne človek, ki je ptujec v naši deželi, psovati sorodne nam sosede, ki jih domači prijazno sprejmejo, češ, da narodna obleka je obleka za šemasti ples — „Maskenball"!! V narodni obleki se gre celo k Njih Veličanstvu cesarju, kteremu je surka, čamara, attila itd. ravno tako draga kakor frak; to smo vidili tudi lani, ko se jeNj. Veličanstvo poslovilo od državnega zbora in je bila obleka odločena, s ktero morejo poslanci pred cesarja, in je narodna obleka ravno tiste pravice imela kakor vsaka druga. Kaj morebiti surka ni tako „salonska" kakor Issleibov frak, in narodne škornje niso tako „fein" kakor Issleibovi čevlji? Al to očitovanje ni bilo še zadosti ; predrznost „čenčarjeva" segla je celo tako deleč, da očituje tudi vodstvu kazininemu to, da ni zapazilo „die nichtsalonmassigen Grestalten!!" Nadjamo se od si. vodstva, da bode storilo, kar terja čast bivših njegovih gostov in lastna čast njegova. Svet pa zopet iz tega jasno vidi, k ter i ljudje krhajo toliko zaželjeno narodno spravo.
—  3. zvezek „Torbice" je priromal ravnokar iz Zagreba. Al „Niz bisera jugosl." še ni došel mnogim naročnikom. Gospodine Pretner pospešite ekspedicijo!
—   Danes se je odprla 4. vsta svetovida Satt-lerjevega.    Zopet   nam   kaže   mnogo   zanimivih  raz-
48
gledov, med njimi tudi iz naše postojnske j ame „prižnico" ali „St. Petra stol."
— Deželni glavar gosp. baron A. C o deli i je daroval 100 gold. ranjenim rojakom avstrijanske armade v Schleswig~u. Mestni župan gosp. Ambrož naznanja v „Laib. Zeit." prvo to milošnjo v željo, da bi našla vec naslednic, ter pravi, da milodare sprejema magistrat
-- Kmetijska družba bo v sadjoreji kranjski mno • gozasluženemu gosp. Pircu poklonila zahvalnico, kajti dosti očitno je zdaj, kako bogat sad je rodilo seme, ki ga je nevtrudljivi rojak naš sejal pred 30 leti.