^ zelnik - Od l. januar j* 1958 kot pol tednik — Od * Januarja 1960 trikrat te-cnsko, in sicer ob pone.
eljkih» sredah in sobotah
KRANJ — SREDA, 13. NOVEMBRA 1965 — LETO XVI. — ŠT. 132 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič —- Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan
ASILO    SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Ub zaključku razprave 0 srednjih tehniških
S|aba udeležba
*boriUtmnicm   b° gospodarska l    'Ca °kraja Ljubljana "skupaj ainii slovenskimi zbornica-
^JPuČkl0Žila republiški zbornici tijijj       Javne razprave o sred-
Jojj^ nišk'h . in njim ustreznih m šolskih centrih. Predstav t0 raJ0sP°darske zbornice, ki so »t, j Pravo organizirali in vodili, ]j[T^ Se°ino razprave zadovoljni, in p Je rnnoge stare domneve VegaCJ ge in prinesla veliko no-^ Q °sebno veliko je bilo govorni . °sin. med srednjimi teh-^ojih P°klicnimi šolami, o Vah itd ^C'a' ° kadrovskih te^a"
to<»J     Je bil° z udeležbo na Jeznih
n0
Prvih razgovorih je bila todjefaSlaDa in vzbuja misel, da ^rai«, pod^enJuiejo vprašanje to*V     an^a svojega kadra, če-
^"^ov vPraV ra^a 'zS°varJaJo na talje   .    Probleme, če zaidejo v drugačne težave.
v veliki meri ve-""'•tvu* r92pravo ° gostinskem **tera Bled«. pa tudi za ne-Oo^. dr"8a posvetovanja na ^ »keni. Skupaj jih je bilo ll,^ tr8°vini, obrti in komunali v ^. i8tvu in tekstilni industriju ^ an^u» o gostinstvu na Ble-
VIUh0 le8lU in Papirni industriji ^°VlJlcl.
^?2v kranjski občini **<onca oktobra_
^58,9 odstotka ]® kot lani
^ietii v  UsPeh* gospodarskih
njske občine so v ,e" Wtf Prvih desetih mesecih zelo
V Prih 0betai° optimizem tu-%bra n°dnJem letu. Do konca °bčinpS° industrijska, podjetja ^vid* ,ZpolniJa 87,9 odstotkov V)/68* plana količinske Ja v . nJe in 86,6 letošnjega pla-veh «vozu. Ker se v sedanj.h
> PreS11 obeta še močan celoti d ,  vaJ°' da bodo plan
posvetovanjih. Poseb-
no
,riavi d~°kaj prekoračili. V pri-
* istim obdobjem lani "NnjePOvecariJe količinske prolije ^ 15,5 odst°tkov in po-0dst l2voza Po vrednosti za V% n?tkov' kar je še posebno S vež etajoče Je zlasti to, da Sjo ^ PodJetia razen Save i>tje lBraSt°Ja- Tako je že pod->a 2a Prekoračilo letni plan fe7l<HUf , odstotkov, Planika 0d?tk0v' Standard pa celo Stotk°v. K. M.
KRANJ, 12, hovembra — Današnje seje idejno-vzgojne komisije pri ObO SZDL Kranj, na kateri so obravnavali nekatere probleme šolstva, so se udeležili tudi član sekretariata glavnega odbora SZDLJ DJURO KLADARIN, sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije ing. VITJA RODE ln predsednik CK ZMS TONE FLORJANCIC
Ob izdelovanju družbenih načrtov za prihodnje leto
Pretiravanje se maščuje
Oddelki za gospodarstvo ih druge strokovne službe pri občinskih skupščinah, po gospodarskih organizacijah in drugod so zaposleni z odgovornim delom — s sestavljanjem predlogov za družbeni plan v prihodnjem letu. Ko bodo izdelani osnutki, bodo o njih razpravljali sveti za gospodarstvo in drugi organi, pred novim letom pa bodo ti plani že predloženi občinskim skupščinam.
V tržiški občini že prvi grobi obrisi kažejo možnost, da bi v prihodnjem letu dvignili vrednost industrijske proizvodnje za 12 odstotkov. V obrtništvu pričakujejo povečanje celo za 20 odstotkov. Ob tem bi se dvignili skladi za investicije za okrog 9 odstotkov in proračunska potrošnja za okrog 8 odstotkov. Taka so prva predvidevanja, ki' pa še niso dokumentirana in.proučena ter so odvisna od raznih okoliščin (zlasti od rekonstrukcij v tovarni BPT, v Runo in drugod). Kar se tiče ostalih investicij nameravajo dokončati zdravstveni dom, dograditi šolo na Zalem rovtu, prizida-ti šoli v Križah 3 ali 4 nove učil-
O potrošniških kreditih na Gorenjskem
J
Nove ugodnosti so omogočile porast posojil
Zakaj hranile vloge v Kranju prekašajo kredite? — Banka je »solastnik« 1600 avtomobilov^— Poroki izumirajo
Pri Medobčinski komunalni banki Kranj razpolagajo z zanimivimi podatki o gibanju potrošniških kreditov na Gorenjskem. Iz njih je razvidno, da po zadnjih olajšavah pri najemanju potrošniškega posojila skupna vsota najetih posojih hitro narašča, da je med posojilojemavci dobra tretjina zaposlenih in da so poroki že skorajda popolnoma »izumrli«. Kljub temu hranilne vloge še vedno prekašajo kredite.
strijsko blago je treba položiti 10 odstotni polog v gotovini. Zaradi teh ugodnosti potrošniki lahko najamejo višje kredite.
V Kranju nekoliko drugače
Za primerjavo še nekaj podatkov o hranilnih vlogah. Njihova
Za četrtino več
V začetku tega leta so imeli; potrošmiki pri petih gorenjskih; komunalnih bankah za 1 mili jar- j do 773 milijonov dinarjev potroš-j nišldh posojil. Do konca oktobra | se je ta vsota povzpela na 2 mi-; lijardi 322 milijonov aH za 594 mi-; lijonov dinarjev.
Vzroke tolikšnega porasta pripi-j sujejo ugodnejšim pogojem, podi katerimi se krediti najamejo.] Osnova za kredit se je od 1 peline mesečnega osebnega dohodka; povečala na 1 četrtino in takoj lahko potrošnik za nakup avto-j mobila za najdaljšo odplačilno j dobo 5 let dobi vsoto — enako-j vredno 15 mesečnih osebnih do-j hodkov, za ostalo industrijsko i blago (odplačilna doba od 1 dol 3 let) pa največ 9-kratno vsoto! mesečnega dohodka. Za vse indu- ■
Pozimi promet že skozi predor
LJUBELJ, 13.novembra — Ta teden bodo usmerili avtomobilski promet že skozi ljubeljski predor, vendar pa to še ne bo uradna
otvoritev. Za promet bodo predor odprli zato, ker bo cesta prek vrha spričo bližajoče se zime kmalu neprevozna; v obojestransko korist — našo in avstrijsko pa je, da bi se promet normalno odvijal tudi prek zime.
Jugoslovanski 681 metrov dolg predor je popolnoma dokončan, medtem ko je 889 metrov avstrijskega dograjenega vsaj toliko, da bo tudi skozenj mogoč promet. Našim sosedom bo za pomladne
mesece ostala v glavnem le še ureditev cestišča. Pomladi bodo namreč promet skozi predor spet preusmerili prek vrha za toliko časa, da bodo Avstrijci lahko dokončno uredili svoj del predora.
Dogovor o tem, naj bi pozimi usmerili promet skozi predor, so Sprejeli na poltiiadnem razgovoru naši in avstrijski predstavniki Že sredi avgusta. Prav tako so se tudi tedaj dogovorili, naj bi bila uradna otvoritev predora prvega julija 1964. Ta datum velja še sedaj, saj so ga potrdili tudi novejši ustrezni razgovori. — P.
skupna vsota je v začetku leta dosegla 1 milijardo 743 milijonov, ob koncu oktobra pa že 2 "milijardi 376 milijonov dinarjev, s čimer je precej presegla kredite. Vendar hranilne vloge prekašajo posojila le pri kranjski komunalni banki (prvih je za 1 milijardo 53 milijonov, drugih pa za 770 milijonov), za kar pa nimajo zasluge le Kranjčani. Že stara je namreč navada, da vlagatelji raje hranijo svoj denar v bankah v večjih središčih.
Razmerje med vlogami in posojili je pri ostalih bankah takole: na Jesenicah 450 ln 522 milijonov, v Radovljici 372 in 442 milijonov, v škof jI Loki 292 in 354 milijonov ln v Tržiču 209 in 234 milijonov.
Nadaljevanje „ na 2. strani O
niče in podobno. Glede stanovanj* ske gradnje pa nameravajo v prit hodnjem letu prenesti način fii nansiranja na sklad za stanovanj' Nadaljevanje _ na 2. strani 1
Načrtno vključevanje planinskih postojank
Kranj, 12. novembra — V četrtek, 14. novembra, bo redni letni občni zbor Gorenjske turistične zveze in včerajšnja seja upravnega odbora je bila posvečena pripravam nanj. Na seji so med drugim pregledali tudi program dela za leto 1964. Program okvirno navaja naloge, ki naj jih v dosedanjem aH v razširjenem obsegu opiravl zveza tudi v prihodnjem letu. V podrobnosti se ne spušča, ker te že prevzemajo občinske turistične zveze. Kot vemo, občinska turistična zveza že deluje v Radovljici, na Jesenicah pa jo bodo skušali ustanoviti in usposobiti za delo do meseca marca prihodnjega leta.
člani upravnega odbora so se s smernicami delovnega programa, ki bo predložen občnemu zboru, strinjali. Med drugim so predlagali, naj bi v prihodnje poglobili sodelovanje s planinskimi organizacijami. Planinske postojanke na lahko dostopnih mestih hitro izgubljajo svojo prvotno vlogo v službi klasičnega planinstva, zato bi bilo pri novogradnjah in adaptacijah potrebnoupo-
Nadaljevanje ~ na 2. strani «
Pogovor s predsednikom obč. skupščine Radovljica Francem Jeretom
Prelomnica v razvolu turizma
j
Zmogljivosti prenočitev se v preteklem obdobju niso zvišale — Ugodna perspektiva za prihodnje leto — Ali se bo zamisel o gradnji gondolske žičnice na Kokonjščico kmalu uresničila? — Vse kaže, da se bo — Pogovori z investitorjem so že v teku — 119 milijonov za kredite zasebnim dajavcem sob
Radovljiška komuna bo v prihodnjih letih vsa prizadevanja usmerila v razvoj turizma, gostinstva in sorodnih dejavnosti: Sedemletni plan, ki so ga že pripravili, pomeni osnovno smer celotne nadaljnje orientacije te panoge gospodarstva, ki se ji obeta lepa prihodnost. Že bližnja bodočnost bo s povečanjem osnovnih kapacitet ter z organizacijskimi ukrepi in zboljšavami v kadrovski politiki privedla do korenitih sprememb. »Zavedam se, da sta naglejši razvoj ter učinkovita rast turizma in gostinstva zelo pomembna za celotno gospodarstvo občine, zato bomo tem panogam posvečali največ skrbi in jim namenili tudi znatno večja sredstva kot doslej,« je dejal v razgovoru predsednik občinske skupščine Radovljica FRANC JERE. »Pri tem pa seveda ne bomo smeli zanemarjati vseh ostalih dejavnosti in manj razvitih območij.«
• »Leto 1963 mora pomeniti preokretnico, hkrati pa mejnik med dvema obdobjema: med preteklim, ko smo to panogo vztrajno zanemarjali, — ln prihodnjim, ko nameravamo za pospešeni, toda načrtni razvoj turizma in gostinstva mobilizirati vse razpoložljive sile in izdatna materialna sredstva obenem pa hočemo Izkoristiti pripravljenost kateregakoli investitorja, ki bi nameraval graditi na našem območju turistične ali gostinske objekte. Nagel porast nočitev nas iz leta v leto navdaja z optimizmom. Zanimanje tujih ter domačih gostov za naše turistične kraje je mnogo večje, kot pa so naše zmogljivosti.«
• Splošne priprave za sestavo 7-letnega razvoja gospodarstva je predsednik Franc Jere orisal takole:
»Doslej smo s pripravami za sestavo sedemletnega načrta kar dobro napredovali. Največ sta napravili   komisiji,   ki sestavljata
Nadaljevanje . na 2. strani *
DRA2GOŠE, 13. novembra —■ Včeraj dopoldne je štafeta v počastitev 20-letnice II. zasedanja AVNOJ Trl^lav-^ajce prispela v Draž-goše, od koder je nadaljevala pot v Cešnjlco, na MartinJ vrh » Poljane, na Crni vrh 4n naprej proti Vrhniki
Na sliki nosivci planinske štafete na poti skozi Cešniico v Selški dolini
A7::..+.:..^.79...::^3:79.9:::/B
2
SKEDA. 13. nov«
TE DNI PO SVETU
• PRVI KONGRES ZA MEDICINO DELA
- Kongres bo na petdnevnem delu proučil najbolj pereče probleme 8 področja zaščite zdravja delavcev in poklicnih obolenj dihalnih organov. Na kongresu sodelujejo ugledni strokovnjaki s področja delovne medicine iz češkoslovaške, Sovjetske zveze, Bolgari-j, Zah. Nemčije in Francije.
• DELEGACIJA JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIKOV
V MOSKVI
V Sovjetsko zvezo je odpotovala
tričlanska jugoslovanska delegacija. Seznanili se bodo z najnovejšimi deli sovjetske literature.
# PREDSEDNIK MLADINE
V MAROKU OBSOJEN NA SMRT
Sodišče v Maroku je obsodilo na smrt odsotnega predsednika mladine Maroka. Jugoslovanski študentje so poslali maroški mladini brzojavko, v kateri sporoča-jo, da z žalostjo sprejemajo vest" o obsodbi njihovega voditelja.
• HOME — PREDSEDNIK BRITANSKIH KONSERVATIVCEV
Na sesta/iku »volilnega kolegija« konservativne stranke so soglasno izvolili za novega predsednika stranke Douglasa Homa.
# GOSPODARSKA POMOČ NERAZVITIM DRŽAVAM
JE SE VEDNO PREMAJHNA
Na seji v Združenih narodih je generalni sekretar U Tant poudari 1, da so razlike v standardih med narodi še vedno prevelike. Gospodarska pomoč nerazvitim državam v preteklem letu ni dvignila standarda teh narodov, zato bo treba pomoč še povečati.
# VAJE BUNDESWEHRA
Na Spodnjem Saškem so se začele vaje 30.000 vojakov in več kot 9500 rožnih prometnih vozil in lovskih lin transportnih letal. Na manevrih sodelujejo tudi britanska letala. Poveljnik manevrov je general von Tempelhoff.
mu   t i ii....... ^
[Judje in dogodki •Ljudje in dogodki * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in
Vberlinskem ogledalu, ki so du v zahodni Berlin, ker Je bil Ob malem mejnem zapletu, ki ti krogi zapirajo svoje sklepe z jo, da v Berlinu restavrjra^ ga nekaj časa skrbno čistili zaustavljen ameriški konvoj, je so ga potrpežljivo hi hitro rešili, diplomatskimi ključavnicami, Je pol poručeno poslopje ^ z vsemi političnimi čistilni- minilo nekaj mesecev. V teh me- s| postavljamo vprašanje, aH nevarnost nove krize opravičena. Relchstaga. ki stoji tik °J\aV^r» mi sredstvi, so se po daljši dobi secih je živel Berlin svoje mirno morda dogodek pred berlinskimi Ali bodo uspeli vse to pametno skem mejnem zidu. V jjfc'* zopet pojavile zaskrbljujoče sli- in prostoduš/no življenje. Težka zapornicami nI uvod v novo ob- uravnavati? Morda pa je zaustav- no nemško skupščinsko ^ ke. Slike same po sebi ne bi bile razdobja so šla počasi v pozabo, dobje berlinske napetosti. Kakor ljenje, ameriškega vojaškega kon- se naj preselil predsednls tako važne, če bi v njih lahko Toda Berlin se lz »soda smodni- hitro bi do tega prišlo, bi po po- voja samo povod, da bi Berlinu nonemškega   parlamenta-    , y
bi bili dani na voljo V**\m ri »bljal tu*..
Berlinsko ogledalo
bj jih lahko uporat zasedanje zahodnonemškes aho
mednarodnimi pogodbami
no ozemlje, za katerega o»*" jajo trije zahodni zave^
gledali zgolj kroniko velemestnih dogodkov. Po kraju, kjer je berlinsko ogledalo pritrjeno, pa Je že zdavnaj zgubilo lokalni pomen. Berlin je od svoje razdeljenosti tehtnica, na kateri iprebskušata svoje politične uteži Vzhod in Zahod, zato so kazavci te tehtnice
vedno merivci političnih odnosov ka« ni spremenil v sod z mine- litičnih zakonih, ki so danes sko- odmerili v prihodnosti večji po-med dvema svetovoma. Kadar mi- ralno vodo. še vedno je ostala i;aj že tako temeljiti in trdni kot men in začeli reševati problem, rujejo, govorimo o zboljšanju od- krivulja napetosti nad črto, ki be- v fiziki in kemiji, prišlo do nove ki ga v odnosih med Vzhodom ln
nosov, kadar pa se gibljejo In leži znosno medsebojno sožitje,  napetosti  na  vsej  črti,  kjer *e Zahodom uvrščajo med najtežje. sov.1eT-ski ugovori ne tresejo, pomeni, da so se odnosi V političnem pogledu je berlinski vzhodne in zahodne zračne gmo- Dvomljiva bi lahko postala trdi- hodni Berlin Ima tuat ^ poslabšali in zaostrili. problem miroval. Kakor že veli-  te stikajo. Lahko si mislimo, du tev, da je takšna izbira najboljša. Zahodne Nemčije pose vjetfP
Od časov, ko so se sovjetsktl. stra- kokrat v preteklosti, pa je zado- bi  takšen  »hladni val« zamrznil     V   konkretnih  okoliščinah  po- žaj. Zato menijo, da * zarji v oklopniku vozili do svo- štovalo samo malo odstopanje od vse, kar je bilo do sedaj stor|e- v/roča več stvari v Berlinu skrbi. ZVeza nikakor ne more \^ jega spomenika v zahodnem Ber- postavljenih norm vojaškega ob- neg« za zeleno mizo popuščanja. V Moskvi z velikim nezaupanjem samovoljne spremembe se*«"^ Unu, ker so jih ob neki priložno- nasanja na berlinski meji, da so 7-aradj /apažanj, da je berlinski spremljajo dela, ki se Jih loteva- statuga zahodnega Berlin*' stl poskušali motiti s kamenjem, se enostranske in včasih nekorist- pripetljaj tudi predmet razgovo- jo Nemci v zahodnem Berlinu. /,t do sedanjega prekrška na preho- ne obtožbe obnovile. rov v diplomatskih krogih in da Bonnski ministri so prišli na Ide
lamenta. Ker je zah®^,"^ »*d dg
bilo to dejanje v Moskvi ^ no kot Izvirna pravokacija. ^ ske vlade. S pravnega 8tfjJvV
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki # Ljudje in
Po letni konferenci mladine v Škofjeloški komuni
Za vzgojo mladih smo zadolženi vsi
SKOPJA LOKA, 12. novembra — O nedeljski IX. občinski konferenci mladine škofjeloške komune, na kateri so delegati lz 28 mladinskih aktivov ZMS dokaj živahno in kritično razpravljali — nekaj tehtnih misli so prispevali tudi navzoči predstavniki družbe nopolitičnih organizacij — a aktualnih vprašanjih, ki bodo terjali precejšnjo zavzetost in takojšnji pristop k reševanju, ne samo mladih, temveč tudi ostalih družbeno-politlčnih člniteljev, smo na kratko že poročali v zadnji številki.
Nesreče
V KRIŽIŠČU IZSILJEVAL PREDNOST
Kranj — V petek ob 11.35 sta na križišču Ceste Staneta Žagarja in. Kidričeve ceste trčila osebna avtomobila KR 10-33 (voznik Franc Zrinski) in KR 31-31 (Jože Močnik). Zrinski je pripeljal po Partizanski cesti in v križišču iz-sljeval prednost. Na obeh vozilih je škode za 250 tisoč dinarjev.
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA IN PO NESREČI POBEGNIL
BLED — Na cesti proti Rlbnem pri hiši it. 28 je v soboto zvečer Jože Mulej z motornim kolesom KR 12-640 podrl pešca Milana Vi-potnika. Mulej je vozil z neprimerno hitrostjo brez vozniškega dovoljenja. Potem ko je povzročil nesrečo (Vipotnik si je zlomil lavo nogo), je pobegnil.
NEPREVIDEN PEŠEC
Škofje Loka — V nedeljo popoldne je na občinski cesti v Starem dvoru mopedist Ciril Jesenko podrl pešca Leopolda Kosca. Pešec je nameraval prečkati cesto, ne da 1ŠI se prepričal, če ja prosta. V tem trenutku je pripeljal mopedist, ki nesreče zaradi prekratke razdalje ni mogel preprečiti. Pri tem se je Kosec težje tejesno poškodoval, mopedist pa lalje.
VINJENI VOZNIKI
Konec minulega tedna so varnostni organi trem vinjenim voznikom preprečili nadaljnjo vožnjo in jim odvzeli vozniška dovoljenja. —■ Na cesti I. reda v Gozd Martuljku so v petek ponoči zaustavili motorista Ivana Lev-tlže, ki Je vozil motorno kolo K ji 12-551. — V soboto pol ure po polnoči je po kranjskih ulicah vozil osebni avtomobil LJ 67-07 vinjeni voznik Frane Perne, čistilec oken, stanujoč v Kranju, Vo-dopivčeva 6. — Na eesti II. reda v Dupljah je 23-letni mopedist Ludvik Dividija v soboto popoldne vozli! vinjen.
Zakaj podcenjevanje nekaterih poklicev? Resda je dejavnost zavoda za zaposlovanje na področju svetovanja pri izbiri poklica napredovala, vendar le-ta se ne more ukvarjati z vsem, kar naj bi v precejšnji meri opravil lahko pedagoški kader v šolah. S poglobljenim proučevanjem vsakega posameznika in strokovnim svetovanjem, bi lahko nedvomno sedanje kritično stanje bistveno izboljšali v prid splošnim družbenim interesom in tudi posameznikov. Delovni rezultati, kot posledica pravilne izbire poklica, bi bili ugodnejši, ker bo vsakdo z veseljem vložil maksimum znanja in fizične sposobnosti v določeno dc-
Naši problemi
Vse manj podatkov
Predpisi, ki veljajo že nekaj let, zagotavljajo zaposlenim osebam s priznanim sodelovanjem v NOB pred 1. septembrom 1943 najnižje osebne dohodke 26.000 dinarjev. Kolikor prizadete osebe ne dosegajo teh dohodkov iz delovnega razmerja, jim razliko dajejo zavodi za socialno zavarovanje.
Na GprenJskem je bilo v začetku teh predpisov okrog I?00 takih primerov. Komisije so takrat ugotovile upravičenost za okroglo 800 oseb. Okrog 600 jih je bilo samo na območju kranjskega zavoda, ki zajema tri občine: Tržič, Kranj in Škof jo Loko. V glavnem so to bili nekvalificirani delavci. Zato so se organizacije ZB skupno* s kadrovskimi komisijami zavele za strokovno usposabljanje teh ljudi, za njihovo priučevanje na določenih delovnih mestih in podobno. To je pripomoglo, da je večina teh lahko dosegla večjo produktivnost, da so se usposobili za nova delovna mesta in s tem dosegli tudi višji osebni dohodek. Tako je na območju kranjskega zavoda od takratnih 800 oseb danes samo še 130 primerov, ki jim mora zavod mesečno dodati približno 290.000 dinarjev. V največ prjmerih 3 do 4 tisoč. Gre še vedno za posamezne nekvalificirane delavce. So pa tudi kolektivi, ki .trenutno ne dosegajo ustreznih osebnih dohodkov, kot je to LIP Cešnjica in tudi drugod.
Ob tem pa nastajajo tudi težave in neskladnosti, ker se predpisi bijejo s konkretnim živjje-njem. To naj pove samo takle primer. Te pravjce ima hišna po-unočnica. Toda njen »delodalja-vec« (dobro situiran) z denarjem, hrano in. stanovanjem daje polovico. Skupnost mora dodati še 12.603 dinarje. Seveda skušajo odpravljati tudi take neskladnosti.
— K. M.
Vreme
• Vremenska slika: Področje nizkega zračnega pritiska nad Britanijo se polni in prodira proti severozahodu. Frontalni sistem v zvezi z omenjenim področjem je dosegel Alpe in bo zajel naše kraje.
Napoved za danes in jutri:
Danes popoldne, zvečer in deloma jutri zjutraj bo še pretežno oblačno in vmes padavine, zlasti v zahodni in srednji Sloveniji, nato delno izboljšanje, V alpskem svetu še plohe.
(P) Vreme ob 13. uri:
Planica delno oblačno —14 stopinj; Lesce-Bled oblačno —16 stopinj; Jezersko zmerno^blačno —13 stopinj; Triglav-Kredarica v oblakih minus 1 stopinja.
lo. Delo samo' bi bilo drugače vrednoteno. Tako so mladi občani med drugim razpravljali o vključevanju v uk, ko so omenili
statistični podatek, da so prijavljena učna mesta zasedena s 70,8 odstotka. »Tesar, mizar in se nekateri poklici v gradbeništvu so paklici, ki so zasloveli kot manjvredni, zakaj mlajši se odločajo za poklice kovinske in elektro stroke. Ob vsem tem pa pregled standarda in mesečnih prejemkov zapostavljenih poklicev dajejo prednost prav le-tcm.
Med drugim so poudarili, ria bi morale gospodarske organizacije posvečati več pozornost; prostemu času učencev v gospodarstvu oziroma izven njegovega delovnega časa. Ob ugotavljanju problemov, ki so posledica nesi-stematičnosti, nas še vedno spremlja misel, da je le v stroje vložena investicija rentabilna, vendar Je na5 največji kapital 'delovni človek, ki je sposoben ustvarjati življenjske dobrine. V tej zvezi so poudarjali, naj prikaz dejanskega stanja vodi k konkretnim predlogom za izboljšanje položaja. »Tako ugotavljamo, da ni primernih kadrov, ki bi dostojno nadomestil starejše v organih upravljanja, da ni kadrov za pomladitev družbeno-političnih organizacij, da bj preprečili prakti-cistično delo v njih, da pa je na drugi sirani množic«! nezainteresiranih za družbeno-politično delo. Ob takih ugotovitvah letijo očitki o nedelavnosti na našo or-ganizaciio. Pri tem na mora biti jasno, da smo za v/pojo mladih občanov zadolženi prav vsi, da moramo biti enako zainteresirani za nove družbeno-politične delavce, ki bodo v razne organe upravljanja vnesli nov delovni nolet in svežino, Ce nam bo to jasno, ne bo vprašanja novih članov organov .samoupravla jn ja.«
I Razpis za popevko Evrovizije
I JUGOSLOVANSKA TV raz-\ plsu.je natečaj za popevko, ki I nas bo leta 1964 zastopala na I Grand Prix Eurovlslon 21. III. I 1964 v Kjohehavnu. I Dela, ki bodo prispela na ta I natečaj, naj bi po želji orga-5 nizatorja vsebovala nekaj zna-1 čllnlh nacionalnih motivov. Dela ne smejo biti prej niti izvajana niti objavljena. Natečaj je javen, avtorji naj pošljejo kompozicije najkasneje do 31. decembra 1963 na enega izmed petih TV centrov (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skopje). Izmed vseh del, ki bodo prispela na natečaj, bodo posebne strokovne žirije pri posamejnih TV centrih izbrale po dve kompoziciji, ki pridejo vpoštev za jugoslovanski finale. Razen izbranih kompozicij bodo žirije vse ustrezne skladbe odkupile. Za popevko, ki nas bo zastopala na evropskem finalu, bo jugoslovanska Radio-televlzija podelila nagra-bo v znesku 150.000 dinarjev, vse druge skladbe pa bodo odkupljene po tarifah posameznih centrov. Skladatelji naj pošljejo svoje kompozicije v preglednem klavirskem izvlečku s podpisanim tekstom in tremi izvodi teksta, pisanega s pisalnim strojem. Razen tega lahko vsak skladatelj Izrazi željo za aranžer j a in vokalnega solista za svojo kompozicijo, končno odločitev glede izvajav-ca pa bo dala komisija glasbenih urednikov vseh petih centrov.
Nadaljevanje
strani
Pretiravanje se maščuje
sko gradnjo z lastnimi soudeležbami zainteresiranih podjetij in posameznikv.
Podobno je tudi po drugih občinah. Na Jesenicah so že vsa podjetja (razen gradb. podjetja Save) predložila svoje osnutke za plan proizvodnje, investicij, izvoza itd. V Kranju bodo že ta teden občinski organi razpravljali o prvih skupnih obrisih gospodarskega gibanja v prihodnjem letu, V Radovljici /lasti predvidevajo znaten porast investicij za turizem, kar je za razvoj te dejavnosti na blejskem, bohinjskem in tudi radovljiškem območju zelo potrebno.
Sedanje delo občinskih organov in odgovornih služb je zlasti osredotočeno na' usklajevanje zahtev in možnosti za harmoničen razvoj vseh produktivnih in »neproduktivnih^ dejavnosti. Ponavlja se vsakoletno »barantanje« med teritorialno skupnostjo in posameznimi organizacijami. Tako je po vseh občinah, še vedno so težnje po tako imenovanih dveh planih. Eden uradni, po možnosti manjši za javnost, drugi pa interni. Ta je navadno bolj »napet« in obljublja kolektivom lepše perspektive.
Iste vrste je tež.nja za investicijami. Mnoge slabe izkušnje so y zadnjih letih res marsikoga naučile, da je treba investirati tam, kjer se bo vložen dinar čimprej vračal, kjer to zahtevajo nujne potrebe občanov itd. Tako dajejo v Tržiču določeno prednost usnjeni in tekstilni konfekciji, na Jesenicah razen Železarne lesni galanteriji, v Radovljici turizem jtd. Ob tem pa gre za osnovno merilo — ne prekoračevati lastnih možnosti. To velja najprej za podjetja in prav tako za občino. Hitro se-stavljanje načrtov brez potrebnih elaboratov je vsako leto marsikoga privedlo do optimističnih zaključkov z lepimi obeti, ki pa so potem splahneli v razočaranju, zlasti pri investicijah.
Ko so e tem pred kratkim razpravljali v škofj| Loki. so ugo-tavljali. da je letos precej podjetij zašlo v težave, ki so jih mo-rali reševati z občinskimi skladi. Začeli so z obsežnimi adaptacijami, naročil," stroje in- potem, ko so ugotovili, da nimajo dosti sredstev, so postavili občinsko skupščino »pred dejstvo«. Tako stihijsko »rnašenje lukenj« ruši določeni načrt za skladen razvoj vseh dejavnosti na določenem območju.
Letošnji in lanski uspehi nam res vzbujajo določen optimizem. To je razvidno tud! Iz ocen zveznih organov o pripravah na družbeni plan za prihodnje leto. Po teh ocenah naj bi se industrijska proizvodnja dvignila za 13 odstotkov, produktivnost dela za 10 odstotkov, osebni dohodki za 9 odstotkov Itd. Tudi v Izvozu in uveljavljanju v mednarodni delitvi dela je predviden nov vzpon. Skratka, plani za prihodnje leto, kot prvo leto perspektivnega sedemletnega razvoja, so polni obetov. Toda pri planiranju Investicijske potrošnje se je treba zlasti v osnovnih enotah — v podjetjih držati starega izreka — »po junaku suknja«. — K. M.
Petkov
kulturni večer
KLUB KULTURNIH DELAVCEV bo priredil v petek, 15. nov. ob 19.30 v pioniski knjižnici reproduciran koncert jugoslovanskih avtorjev Marjana Kozine, Stevana Mokranjca in M. Vukdragoviča. Komentiral bo lov. Janko Priho-šič.
2 Načrtno vključevanje planinskih postojank
števati zahteve sodobnega domačega in tujega turizma. Skromne planinske postojanke naj bi zadržali le na vrhovih, kjer se šc goji pravo planinstvo.
Planinskih krajev in vrhov, ki so se že popolnoma vključili v
turizem, ker so povezani s cestami ali žičnicami, je na našem področju precej, na primer: Krvavec, Pokljuka, Mežaklja, Vršič, v prihodnje Tamar in Šmarjetna gora itd.
Na pobudo Gorenjske turistične ZVeZfl 90 nekatera turistična društva (med njimi TD Bohinj in TD Bled) že sodelovala s planinskimi društvi pri sestavljanju sedemletnega plana razvoja turizma. O tem sodelovanju so govorili planinci tudi na svojem posvetovanju na Uskovnici. Pripravljenost tesnejšega sodelovanja s turističnimi organizacijami izražajo tudi smučarske organizacije, ki imajo precej svojih domov.
V zvezi 7. maloobmejnim prometom so prisotni menili, da bo treba težiti k povečanju avtobusnih in železniških zvez z obmejnimi predeli Italije in Avstrije. Pred kratkim so se pristojni sporazumeli, da bosta prihodnje leto z redno avtobusno progo povezana Beljak in Bled. — S.
3 Nove ugodnosti so omogočile porast posojil
Največ za industrijsko blago
Največji delež prt posojilih ima industrijsko blago, saj je bilo za njegov nakup najeto 1. januarja za 1 milijardo 258 milijonov dinarjev posojila. Potrošniki največ najemajo večje vsote z. odplačilno dobo S leta. Teh je bilo v začetku leta za 991 milijonov dinarjev, z odplačilno dobo 2 leti 240 milijonov in 1 leto le 27 milijonov. Medtem ko se jc vsota posojila, ki ga posojilojemavci odplačajo v 3 letih, do konca oktobra povzpela na 1 milijardo 209 milijonov dinarjev-, se je skupna vsota manjših posojil (z odplačilno dobo 1 leto) znižala na 20 milijonov«
Krediti za nakup avtomobilov' so'v začetku leta znašali 417 milijonov dinarjev, ob koncu oktobra pa 591 milijonov dinarjev. Skupaj je najelo kredite za nakup avtomobilov 1595 potrošnikov. • {■;'<
Pri bankah ima posojilo 17.222 potrqšnikov (vseh zaposlenih na Gorenjskem je okoli 56 tisoč), okoli 3 tisoč pa jih je kupilo blago na kredit, ki ga omogočajo nekatera trgovska podjetja. Razen tega je precej potrošnikov i/ko'i-stilo tako ugodnost v Ljubljani. Posojilo pri trgvskih po.iietiih s sedežem na Gorenjskem se |e od začetka leta do 31. oktobra povišalo od 78 milijonov na 209 milijonov dinarjev.
ko tudi porok ali pa. do lahko dvakrat porok ne vsote. Sicer pa da primeri, ko morajo r^jp odplačati poroki, niso 'W> sti. Pa tudi, če se kdo J* f niti odplačevanju PM°J ,' »«J roki prav gotovo odkriJeJ^j, y. dijo, da redno odplačuje.
4 Prelomnica v razvoju turfej
perspektivni plan raiv0j^^1' stva in za turizem In ^*.tjj»f* V perspektivni razvoj
ti)'
> zajeli radovljiško območje, kar je *% 1* ita. Na tem območju j*
smo ko
celota. Na tem obmoc kmetijske zadruge. iei^0f radovljiška se bosta obeh delavskih svetov *ar ,jt f v bližnji prihodnosti, %*Lt$, bo sledila Še nadaljnja «>* z  blejskim  področje*'   ^ t ukrepi nameravamo obit .„ roko proizvodnjo krnel ročje, ki bo sposobno"^0 najsodobnejše oblike      y f socialističnega sektorja« ~j tekllh letih smo se P^Jtrlj'J; j al i z rekonstrukcijo inđJlaI)( V podjetij kot so: Veriga. * mtčna tovarna podnart- *j| p strukcljo nadaljujemo v v dustriji in Jo usposaD" finalno proizvodnjo.« ^tf*
# Tovariš predsednik-jo nas nekatere konkrf»J ^ P ki jih nakazuje 7-letm "<* voja turizma.
»V letih od 1956 Je ^i^J tev raslo iz leta v leto, J Je povzpelo v 9 mesec"Vf p T. na 518 tisoč. Posebno |»J porast nočitev tujih 8 -ei0t r lanskih 160 tisoč se J* vzpelo število nočitev ^fir 242 tisoč. V odstotkih J* ^ r najmočnejši v Bohinj« ' tf«|l J du. Nastavitvene zniog" oV^ V tem razdobju glede „jf-> promet niso bistveno P v P, dejstvo pa nam narC^c hodnje znatnejše vW»J^Jj,
dej hoć
gostinstvo ln turizem plan   razvoja v celo takšno investicijsko Povečanje turističnega p v šlo doslej prav
,otl deliji
solidnostl uslug. C "nsK3-ne organizacije rastu niso več kos
ri
precej" porasleT K»,H.i.5
________~l„n   TVl»eY u
morejo zagotoviti doV.°0>^ nih uslug. Zlasti *«s * tj-ker so cene potrošnji jj^
Težave s poroki
Vsi, ki najemajo potrošniško posojilo, se strinjajo v tem, da ne b) bilo nikakršnih težav, če ne bi bilo treba pefrokov. Teh je namreč že zelo malo. Za eno posojilo je potrebno zagotoviti 2 do 3 proke in Imamo tako že okoli 45 tisoč porokov. Težavo 30 nekoliko omilili predpisi, ki dovoljujejo, da Jc posojilujeinavec lah-
gam pa cen niso *v» ^ p skupnost ne more v ■ fri&jt su investirati toliko ^111% bi lahko pospešeno »'^l^V hotele. Zato smo s« u*V cenejše in učinkovit^ ^ to je za povečanje}°\ pfljV nih turističnih sob - f„ ^ j, najetja posojil. Pog^ sM-,> z Gospodarsko ban,l%a P^p 7. razumevanjem P° 2**««' vanja občinske skuP^jJJi turistična zveza Je s ^ »' jf turističnih društev pn*,» f akcijo za sklepanje P ^,1^
sebniml «**™ci ?°*eđaflfl%t zelo ugodni. Po doSf:.e(lltc kih je zaprosilo » J|ofloV sebnlkov za 119 ^]LiO la. S temi .red-t^M£ jd^Jj kakih 300 postelj. 2» ^ o*r* K še zbollšall ln ne «a ^ Akcija je bila zelo JJ   S> ,< presegla pr^^gft^f smo tudi zelo ugoden    ^ ^ ko, PrV^, t bomo olajšali nabav* po^J ^ gradbenega mai proslvce so mn tistih pred leti, \ večje zanimanje Vzporedno s < bližnji prihodnost« ^ ln - a
gospodarsko banko, P opf9*{ 4 bomo olajšali nabav* po^J £ gradbenega material  4Jl^ proslvce so mnpg° , ttfd> tistih pred leti,«t°J ^ji»%*
večje zanimanje *» p0"e 6^ Vzporedno s tem JJ^VJ llžnji prihodnosti P  ,„ * , J hotelske zinogljlvov81 flV, * V lo novih obje* t n»vrf .u« Toinvice, 7 *m t1* (0 '
izgradnje
novo krilo Jelovice, du ter hotel in ^nJ<l» J lu. S temi novPfjJ, lf^
pridobitvijo   Prlc*;uet* Yt ^'d bodo skupne kapa«*« nitev, ki štejejo * W'
predvidoma P°vefa,n p» nV že na 6360 v letu i' \
(nadijevanje v p"11.
naših komun 0 iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun
O razvoj na Jezerskem
£*ERSKO
1^,   e »kupnosti, gostinski In turistični delavci ln razpravljali o Programa razvoja turizma od 1964 do 1970.
— Pred dnevi so se na Jezerskem sestali člani sveta j ter zgraditi sanka.ško ln smučarsko progo z,vlečnico na Mlinar je-vo sedlo. Skupne investicije bi po laični oceni znašale 215 milijonov dinarjev. Glede na to, da se mora turi/em na Jezerskem razvijati in odvijati kot gospodarska panoga, bodo storili vse, da se to tudi
^povili so. da je bila do se-4| ajVeČ)'a slabost glede turiz-"ed tteni kraJu slaba povezava st*nskiUnstičnim društvom, go-sbnnm Podjetjem in krajevno
'Udi
]«rStičl"
Si- B*ii
propaganda za Je bila -slab« Potrebna
•^*tičnhnf J'a povezava z raznuru
agencijami in pod-^dir"1 S° mnenja, da bo treba **av0 na Jezerskcm h°tel. Za treba j ln razvedrilo gostov bo vsem J. rnarsikaj narediti, pred-h inpa organizirati več priredilo, ita UsPosobiti lokal za kavar-Sla0ern bi sc zatekali gostje ob Zgraditi bo
k, h
n0 t„a"'"V'u' ^i«uiu uu po-to!,!. 1 Zimskošportne objek-.e«movalne
proge, vlečnice.
Problem pa je trgovina,
premajhne prodaj-p.'ostore
ima
zaradi fega
!tv° Um2 ,rneniJo, da je gostin-Hranl ;J° st°rilo za zboljšanje
2a .        Postrežbo gostov.
NviSsticiJ*ske gradnje pa so naslednje objekte: do-S UrM?dUev Planšarskega Je-[« ln^Tx.tev električne napel ja-Nlti^.     tev ceste do Jezera. Nl„0Do treba lokal za vaško J 'ežlić f**radl*i depandanso za ,r,reirv     dvrorano za družbene iJSti    ^Ptiratl bife na Je-r^Vo        ' uredi<i centralno V Proatorih Planinke ln Drl ict!Heditl Park,rne prosto-^a«rd, dograditi pralnice
in kopalnice, urediti kamping prostor, zgraditi pretvornik za televizijski sprejem, zgraditi bencinsko črpalnko, vlečnico za smučarske terene na Skubrovi starini1 uresniči.
R.
V prvi vrsti nožičnost
KRANJ — Naša dolžnost Jc, da v razgibanih družbenih odnosih poiščemo svoje mesto tudi mi mladi — to je glavna misel letne konference mladinske organizacije na Zlatem polju, ki je pred nedavnim obravnavala svoje delo kot prispevek k zelo dinamičnemu razvoju tega dela našega mesta. Poročilo o delu organizacije v preteklem letu potrjuje prizadevnost mladih Zlatopoijčanov na raznih področjih družbeno-politič-nega delovanja. Nj bilo vprašanja, ki ga ne bi obravnavali mladi.
Vredno je tudi omeniti, da sc mladinci jezijo na starejše tovariše, to je tovariše iz drugih družbeno-političnih organizacij in društev na terenu, k#r jim ne pomagajo. Zglijo si več skupnega dela, povezanosti med enimi in drugimi pri reševanju skupnih vprašanj.
? kralk
em val
Seri <? - Zveza delavskih >inme^0veniie je priredila rani n    tednu dvoje posve-
Sii? statutih- ~ VI Jeno
Prvo je bilo . 'CenTT zdravstvenim de->n hJ • drugo
h ^rupiC"80 Pa prosvetnim tVa jK«m predstavnikom šol-Javnega življenja. Ob
Pril
?Žnosti
iT PredaT""511 Se je zvrstilo fN 0Vanj in različnih pre-
V* službarUPraVlJanJU J »r0zaL    ah. o finansiranju
%tih 7°daji ki temelji- na 1Unni,?vnih organizacij. ^atii^VUlCA - Krajevne fo^datJ-6.^^1-' se skupaj s v S m delavsko univer-LPoiastiVrav,ja'° na Proslave IfcohT' dneva republike, ij AVKruVajset,etnici zasedanjih ^J ga bomo v raznih Nn0 7Slavi,i  še posebno
tw v|iajo »I \a namen že Pri-»Kademije in podobni na t' V Mošnjah se ^,t*a dan predstavili z VrJ^0 igro iz par-« življenja. Na Bledu
bodo gostovali v počastitev praznika republike igravci Svobode iz Bohinjske Bistrice. Zaigrali boda dramo iz druge svetovne vojne Heroj ka, delo Vinka Strgarja.
# ZASIP — Dela pri gradnji novega prosvetnega doma kar dobro napredujejo. V nedeljo je gradbeni odbor pripravil delovno akcijo, v kateri so sodelovali številni občani. Zabetonirali so novo ploščo med pritličjem in prvim nadstropjem, ki so ga v celoti adaptirali za potrebe društvenega dela. V prihodnje bodo prizida-li k zgradbi še oder in del dvorane. Tako bodo pridobili večji prostor za prireditve in zborovanja. Zasipljani bodo v prihodnjem letu praznovali 40 letnico kulturnega in svobo-daškega delovanja. Zato hočejo preurediti dom, v načrtu pa imajo tudi spomenik padlim borcem, ki ga nameravajo postaviti v bližini -doma.
^ an]e duševno prizadetih otrok
b^.^aliza o potresu način" ureditve k v*onega šolstva
CU,Jaa!!Sltem letu Je posebna C v       . centru za socialne
Vi0 difi" začela 8 kate*orI 0*«ni.!      Prizadetih otrok
»kh^remoV"0 Prizadetih otrok
°b tem Pa si *e ,ekt°Iogov in psiholo-
^^Uvii °80v in Psihol°-bj'lo o Y    nalogo,  da izdela
Vi** Utn    ' kako naj bi skr-
\1
'1 j «ratkir
Vv Do«uv au anailzo lzaetau ^nan, i1  Vsem občinskim
tlii"1 U^yU' da Predloge nrptphtn-
^ «;^?8fljenje takih otrok, lo° VkUučiHr naJb0lJ uspešno
v normalno druž-
tklm so analizo izdelali vsem občinskim uPošf' ua Predloge pretehta-' DrihSajo v družbenih pla S?iKUsposf"Je let0- Ker Je ana" * v o,°trok
, % 2?SbljanJuW duševno pri-^   Vn"na Gorenjskem pr-Uresrti£p. so svojo pomoč
\     1 evanju njenih zamisli
vv%a beseda« » "rešernovem
C Drve m letnice ustano-\\n<*o Wta,nIce v Kranju Je viLCf,a,i»ce pripravilo Sj*«* s. ER V STALNICI K1 V^i|t° Predstave tudi imeti \IW*0 ^edo. Vko VzHa?. So Sk^a'i ohrani-\u ^£duSj«. k°t je Ja d0 \_navdušeni
bilo ta-in koliko
\ l imei;8re 'n slovenske bese-V?siri nnaSi Poljubi v tež-!Va' ki     škutarstva. Izbrali slovenska oziroma
?H«L0rtVi" neznanih nemških jj a,n° slovensko delo V,e»tbja  ntreh dejanjih Fra-]epi    Del° Je v verzih in s'ovenšČini. Gotovo je
obljubili tudi pristojni republiški organi.
Omenjeni strokovnjaki so predlagali, da naj bi šolanje lažje duševno prizadetih urejevale komune same. Otroci naj bi se šolali v posebnih šolah oziroma v posebnih oddelkih osnovnih šol. Za težje duševno prizadete, ki niso sposobni sami prihajati v šolo (ali So od šole oddaljeni), naj bi ustanovili i poseben zavod z internat skim tinom šolanja. Takih otrok je na Gorenjskem med 80 in 100, zato naj bi bil zavod medobčinski. Ustanovili naj bi ga v kraju, v katerem bi bilo dovolj možnosti za priučevanje različnim in posameznim otrokom ustreznim delovnim operacijam.
Zavod v Kamni gorici naj bi bil namenjen otrokom s kompliciranimi kombiniranimi motnjami in skrajno socialno ogroženim d|-ševno prizadetim otrokom. — S.*
gledališču
Celestin poznal Molierova dela, ker se" v delu čuti njegov vpliv. Obe Vilharjevl deli pa sta v bol) slabi slovenščini, pač taki, kakršno so govorili takrat. Prvo delo je domača rodoljubna igra Jamska Ivanka, drugo delo pa je prirejena nemška šaloigra. To sem bli jaz. • '
Delo so igravci študirali popolnoma ločeno z domačima režiserjema tov. Klavorom in tov. Va-lenčičem. Okvirno pa je dela povezal prof. Mahnič iz Ljubljane.
Premiera, ki bo v petek, bo prav gotovo zanimala Kranjčane, saj bo to prva predstava domače dramske skupine. — T. V.
Na konfeVenci vodstvo, ki naj
izvolili novo v prihodnje
skrbelo za izvajanje programa mladinske organizacije, pravzaprav poti, ki jo je konferenca za« črtala za prihodnje leto. Govorili so tudi o ureditvi igrišča za najmlajše. Poiskati je treba tudi možnosti za organizacijo drugih zabavnih prireditev za cicibane. Dogradili bodo igrišče za odbojko in košarko, organizirali več krožkov, kot so: strelski, namiznote-niški, šahovski, foto, literarni in drugi; pripravili bodo več predavanj o filmski vzgoji, glasb) in fizični kulturi itd. — A. M.
Odhoda štafete Triglav—Jajce so se udeležili številni gorenjski na Triglav •
planinci. Na sliki: na poti lz Krme
Urbanistični in zazidalni načrt pripravljajo
Jezersko — Vprašanje urbanističnega in zazidalnega načrta na Jezerskem je že nejkaj časa na dnevnem redu sestankov. Glede na vedno hitrejši razvoj turizma v tem kraju, terja tudi potrebo po novih gradnjah, predvsem turističnih objektov, raznih počitniških domov in vikend hišic kakor tudi individualne gradnje. To pa narekuje .potrebo po načrtni in zazidalni gradnji. Da bi vprašanje kar najbolje rešili, je na predlog' prebivavstva svet krajevne skupnosti imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, da bo do 1. decembra letos izdelala urbanistični in zazidalni načrt za Jezersko. —
R.
Grajsko kopališče na Bledu obnavljajo. Doslej so prenovili vse kabine, lotili pa so se tudi dela pri urejanju obale
Vsakokrat po nekai
Dela na samskem domu tovarne Tekstilindus v Kranju so se v zadnjem času premaknila. Odprli ga bodo poleti 1964. V njem bodo 104 sobe z eno ali dvema posteljam*. Prav tako bo tam restavracija in kuhinja k zmogljivostjo 250 obrokov, otroško zavetišče za 40 do 60 malčkov, ena večja soba za razne potrebe in prostori za lekarno, ki jo v Stražišču pogrešajo.
' # KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZWI V BESNICI pripravlja v počastitev dneva republike proslavo, na kateri bodo razvili prapor svoje organizacije. Ta organizacija ima v Besnici, Podblici in na Miljah 42 članov. • .
• SPREMINJANJE IMEN ULICAM zlasti pa nenačrtna gradnja posameznih hiš in nesistematična ureditev cest in podobno je povzročilo, da je v numeraciji hiš v Kranju precejšnja zmeda in se je le težko znajti. To vprašanje je posebno neurejeno ob Smled-niški cesti, na Klancu, v Stražišču, Struževem in drugod. Zaradi tega je svet za občo upravo in notranje zadeve pri občinski skupščini Kranj izdelal predlog o no^ ureditvi hišnih nurrieracij. Realizacija predloga bi veljala okoli 1 milijon 440 tisoč dinarjev.
f> Kako močan je že AVTOBUSNI PROMET na našem območju, nam lahko ilustrira podatek, da se zaustavi na avtobusni postaji v Kranju vsak delovnik 260 avtobusov, vsako nedeljo pa 180. K avtobusom, ki vozijo med tednom, je treba prišteti še nekaj delavskih. Najbolj je Kranj povezan z Ljubljano, saj proti središču naše republike odpelje vsak dan 65 avtobusov.
• V TOVARNI »TOSO« (bivši Remont čevljarskih strojev) Y Kranju v teh dneh pričakujejo obisk zastopnikov, nekaterih podjetij iz Vzhodne Nemčije, ki se zanimajo za nakup strojev tega kranjskega podjetja. Za ta mesec so najavljeni tudi zastopniki iz Romunije.
• KIDRIČEVA CESTA V KRANJU je pri križišču z golniško cesto že dalj časa neprevozna. Prek te ceste napeljujejo toplovodne cevi, ki bodo povezovale zdravstveni center z novo toplarno.
• Jutri, v četrtek 14. novembra, bo v Kranju redni plenum strelskega odbora Kranj, na katerem bodo obravnavali prihodnje naloge strelske organizacije in kritično ocenili delo v pretekli poletni sezoni.
• OSNOVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA ZLATO POLJE organizira tečaj »Nega bolnika na domu«. Tečaj se bo začel jutri v knjižnici zdravstvenega doma v Kranju. Program obsega dvanajst ur in ga bodo tečajnice predelale v šestih večerih od 18. do 20. ure. Med dekleti in ženami je za tečaj precejšnje zanimanje. Predavanja bodo izredno kvalitetna, tako da si bodo tečainice kljub kratkemu roku lahko pridobile toliko znanja, da bodo brc/, težav lahko pravilno negovale in zdravile domačega bolnika.
• Po vseh ŠOLAH KRANJSKE OBČINE bodo v počastitev dneva republike in dneva JLA organizirali številna predavanja iz tematike NOB, ki jih bodo imeli člani ZB. Predavanja bodo spremljali dokumentarni ozkometraini filmi.
• Na željo MLADINSKE ORGANIZACIJE NA ZLATEM POLJU
bodo /S pomočjo delavske univerze in krajevne organizacije RK Zlato polje organizirali zdravstveno-prosvetni tečaj za mladinke in mladince Zlatega polja. Tečaj bo v prostorih stanovanjske skupnosti. Zanj je tolikšno zanimanje, da bodo kandidate verjetno razdelili v dve skupini.
t SREDA, 11 noverrtonJZ.
iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naš ih komun • iz naših komun © iz naših komun • iz naših komun 0 iz naših kc-n^1
Letos so v »Tehtnici« proizvedli 10 polavtomatskih analitskih tehtnic, prihodnje leto jih* bodo 100. Na sliki: še zadnji strokovni pregled in polavtomatska analitska tehtnica je gotova.
Mladinska konferenca Železarne Jesenice
Kolektiv „Tehtnice" dosegel plan
Sedemletni plan predvideva ob celotni rekonstrukciji 400 milijonov dinarjev bruto produkta — Na strokovnjake niso pozabili — Izvoz znaša 20.000 dolarjev
ŽELEZNIKI — Te dni Je delovni kolektiv kovlnsko-obrtnega podjetja »TEHTNICA« dosegel letošnji plan —■ tako fizičnega obsega proizvodnje kakor tudi unovčene realizacije — ki je znašal 96 milijonov dinarjev. Do konca leta pa ga bodo presegli za okrog 15 odstotkov. Razen tega pa velja poudariti, da so že Izdelali program sedemletnega razvoja, ki predvideva v 1970. letu okrog 400 milijonov dinarjev brutoprodukta.
To znatno povečanje brutoprodukta ob končanem sedemletnem planu pa je pogojeno predvsem s celotno rekonstrukcijo podjetja, ki bo veljala 80 milijonov dinarjev. »Dve tretjini bo naših, lastnih sredstev, eno tretjino bodo zapolnili krediti« — pravijo v kolektivu, ko govorijo o rekonstrukciji, ki naj bi bila končana predvidoma že 1968. leta. Po končani rekonstrukciji bo 150 zaposlenih, danes jih je 60, ustvarjalo letno okrog 400 milijonov brutoprodukta. Kplektiv »Tehtnice« se zaveda,.kako potrebni so jim strokovnjaki. 2e letos so začeli štipendirati po enega na strojni fakulteti, TSŠ —■ strojni oddelek in ekonomski srednji šoli. V načrtu pa imajo, da bodo štinendirali še enega ^ strojnega inženirja, pet strojnih tehnikov in enega ekonomista.
Ob vsem tem pa moramo omeniti, da so v »Tehtnici« delno re-
Mladina se vse bolj poglablja
v problematiko družbenega razvoja
V nedeljo je bila na Jesenicah letna konferenca mladine železarne Jesenice, na kateri so razen običajnega poročila za tekoče leto podali tudi poročilo tovarniškega komiteja ZMS in tako navzoče delegate ln goste vsestransko seznanili z delom mladih železarjev, uspehi železarne ln delom tovarniškega komiteja ZMS.
Medtem ko je referat obravnaval gospodarsko situacijo v Železarni s poudarkom na vlogi Zveze mladine v borbi za dvig 'produktivnosti dela, važnosti rekreacije članov kolektiva in pomenu statuta podjetja, je poročilo zajemalo delo jn uspehe komiteja, komisij, nlcnumov in posvetovanj. Premalo je bilo storjenega za vključevanje mladih proizva[javcev pri reševanju aktualnih problemov in v kritičnem obravnavanju slabosti, pri delitvi dohodka, produktivnosti dela, organizaciji dela, decentralizaciji upravljanja itd. število mladih je v organih de^iv-skega samoupravljanja padlo, kar kaže, da je mladinska organizacija na področju usposabljanja mladih za delo v teh -organih, ki zahtevajo vedno sposobnejše ljudi, premailo storila.
Premalo je bilo storjenega tudi za pritegnitev tehnične inteligence v delo na družbeno-političnem področju. Nekateri mladi strokovnjaki sploh niso seznanjeni z aktualnimi dogajanji v železarni in komuni. Premalo se zavedajo dolžnosti do družbe, ki Jim Je omogočila študij. TI mladi strokovnjaki bodo morali najti svoje mesto tudi v mladinski organizaciji in jih bo treba iztrgati iz njihove ozke, zgolj strokovne dejavnosti.
Tudi pri izdelavi statuta bo morala mladina aktivneje sodelovati. Prav mladi ljudje, ki bodo ostali v podjetju še dolga leta, so dolžni s konstruktivnimi predlogi sodelovati v razpravah o načrtu statuta podjetja, Ker je bilo doslej na" področju rekreacije malo storjenega, bodo morali tudi v tem nogledu še mnogo narediti, da bodo dosegli množičnost. Delo in zabava sta nerazdružliiva pojma, zato pri prizadevanjih za dvig produktivnosti, izboljšanju gospodarskega položaja v kolektivu, rekreacija ne sme biti zanemarjena, saj v veliki -meri voliva na razpoloženje in pripravljenost človeka na opravljanje proizvodnih in drugih nalog.
Poročila, polna samokritike in smernic za prihodnje delo, so dopolnili številni delegati in pa tudi gostje. Glavni direktor Železarne ing. Matevž Hafner je govoril o mladih proizvajavcih. direktor računovodstva Stanko Ravnik pa je razpravljal o pomembnosti izobraževanja mladih železarjev v zvezi z jekonstrukcfjo Železarne.
Letošnja mladinska konferenca v Železarni Jesenice je dokazala, da mladina jeseniške Železarne vedno bolj konstruktivno posega v razvoj družbenega sistema in da se vedno bolj zaveda, da je
poglavitna naloga mladine poglabljanje mladine v problematiko družbenega razvoja, ker se je prav mladina sposobna boriti proti tistim, ki razširjajo stare koncepcije v družbenem ln gospodarskem življenju pri nas. — U.
Oh Saifi Dolinki
konstrukcijo že opravili letos; prlzldall so namreč nove' montažne prostore, ki jih bodo v teh dneh oziroma do konec leta še opremili. Delna rekonstrukcija, delovna disciplina ln zavzetost — vse to bo omogočilo, da bodo v prihodnjem letu zabeležili 20 od-
stotkov večjo unovčeno realizacijo, kot bo le-ta znašala ob koncu letošnjega leta. i
In še to: v Prihodnjem letu bodo začeli proizvajati nove izdelke, in to polavtomatske analitske tehtnice, tehtnice za ugotavljanje kvalitete žita in precizne 200-gram-ske tehtnice.
Razen za domači trg, proizvajajo tudi za tujega, tako so že letos prek zagrebške »Jugosanita-rije« izvozili 'v sosednjo Italijo, Egipt, Turčijo, Indjjo, Brazilijo in Venezuelo 400 tehtnic, za kar so iztržili 20.000 dolarjev. Na splošno predvidevajo v prihodnjih letih za izvoz 25 odstotkov proizvodnje, zakaj izvoza ni moč točneje planirati, ker izdelujejo po naročilih. — St. š.
...da bo v DOMU NA #j LENIČI, ki so ga IetoSJL,. toliko dogradili, da vten^ ske razmere ne bodo P čale škodo, 76 ležišč » wJg. kritih ter 70 nepokritih ježev. V prihodnje bo*> «J na vrsti le še obrtniška o» • ška dela. —-AnJ*
...da so stroški » NOVEGA ŠOLSKEGA SLOPJA, ki bo vseljivo g & vem polletju Šolskega L
r,~roeU ~a Pn na 180 mW°^
porasli od 120 na 180 dinarjev. . fjU«
• ••da se Je P^JVjiBG* BELJSKEGA OBMEJ^ BLOKA gibal takole: }et*26tffi 5.608 motornih v^1*«« popotnikov, leta 1958 12.71 ,koV, 46.727 potfl^
i potnikov,_ ]®tal05jl7
tornih vdfcil in , . ,
leta 1960 16.335 motoro*
. 57.843 , 31.517 motornih vozil »n- ^ letu l063 \
potnikov in v na) 52.000 motornih 179.000 potnikov.
iiozil
in
Turistični promet v tržiški občini v prihodnjih letih
Ni samo ena sezona
Predvidevajo velik porast predvsem tujih gostov
O tem, da je turizem iz leta v leto čedalje pomembnejša gospodarska panoga v tržiški občini in da se bo ta razvoj še hitreje stopnjeval v prihodnje, je bilo sicer že precej napisanega. To se sedaj lahko dokumentira s povsem konkretnimi podatki, ker so že sestavljene kompleksne študije razvoja turizma na območju tržlške, občine v obdobju 1964-70. O teh razvojnih smernicah bodo seveda razpravljali še vsi pristojni organi, med rjrvimi pa jih bo obravnaval svet za turizem občinske skupščine Tržič.
Tokrat naj nekoliko obširneje obravnavamo le en sorazmerno majhen del celotnega razvoja turizma v občini Tržič — ln sicer tistega, ki predvideva porast števila gostov ln nočitev v letih do 1070. V tem obdobju gospodarski oziroma turistični strokovnjaki predvidevajo, da bo turistični promet glede na število gostov po-rastel za 310 odstotkov (Indeks
4*10, leto 1963 — 100), od tega domačih za 200 odstotkov (indeks 300) ln tujih za 725 odstotkov (Indeks 825). In še v absolutnih številkah! Po oceni za letošnje leto bo imela občina Tržič skupno 5.700 gostov; od tega 4.500 domačih in 1.200 tujih. Po planu za leto 1970 pa bo tržlško občino obiskalo 23.400 gostov, od tega 13.500 domačih in 9.900 tujih. Povprečni
letni porast v letih 1964 *> ^ bo torej pri domačih S<?8,<io4< šal 17 odstotkov, pri tujm •» ^ stotka, skupno pa 22,3 odst v
Tudi plan glede * čitev v prihodnjih letin *> ^ nagel razvoj turizma. .j^ q aoO p0" čitve se bodo od letošnjih* ^ večale v letu 1970 na 45.^ 0d mače od 7.600 na 23.800 ir 2.000 na 21.800). PovprfcnikuPn<> porast nočitev torej znaša t0{. 24,9 odstotka domače l'-' Ha in tuje 40,7 odstotka). ^
številke so torej na prv* Jjj,fr dokaj visoke. Vendar pa «°
aoKaj visoKe. venuai y- -^tr* ki utemeljeni s podatki o P« ^ jti nem porastu v obdobju l ob upoštevanju že Pričc! rfstl^' da ne obstaja samo ena t u sezona. Seveda bodo P** flo£l' nja glede števila gostov tev realizirana le tedaj, c ^nerealizirane tudi vse ostale Qp ki Jih predvideva program rp turizma v občini Tržič.
• NA PODKORENSKEM SEDLU so zaprli restavracijo že 15. oktobra, čeprav je prek prelaza še vedno velik promet in je razen obmejnih organov zaposlenih na zadnjih delih novograjenega obmejnega poslopja, ki ga bodo izročili namenu za praznik ustanovitve nove Jugoslavije, še nekaj delavcev. Lokal je zaprt zaradi-popravila stavbe. Že skoraj mesec dni, je na vratih nabit list z besedilom »Zaradi popravila zaprto!« Videti je, da posnemajo privatnika na avstrijski strani prelaza, ki sta zaprla lokal zaradi zmanjšanega prometa. Vseeno nam je, če se ljudje ki so zaposleni na prelazu, nimajo kje hraniti in če zimski turisti ob prestopu v Jugoslavijo ne morejo dobiti niti čaja na Podkorenskem sedlu! Odprta bi morala biti vsaj čajni-ca. Ker pa s popravili še niso pričeli, je pa že skoraj mesec dni zaprta restavracija, je seveda to toliko manj opravičljivo.
• na vršiču so te dni pokrili Tičarjev dom. Zaradi viharjev, snežnih metežev in visokega snega, bodo dela prek zime prekinili in nadaljevali spomladi. Gradbeno podjetje Remont iz Bovca upa, da bo prihodnje leto stavba dograjena. Z zaključki del pri gradnji novega Tičarjevega doma bodo zaprli tudi stari Tičarjev dom, ker je prehod prek Vršiča v zimskih mesecih nemogoč.
• v kranjski gori preživljajo mrtvo sezono, kajti letna je zaključena, zimske pa pred snegom ne morejo pričeti. Motel in hotel Erika sta zaprta, hotel Razor in hotel Prisank pa preživljata med-sezonsko krizo v upanju na skorajšnji pričetek zimske sezone, na katero so se letos izredno dobro pripravili. Računajo, da bo z novogra.jenim hotelom Prisank in predvidenimi športnimi, kulturnimi in zabavnimi prireditvami letos v
Kranjski gori življenje pestrejše.
• NA JAVORNIKU gradnja doma družbenih organizacij dobro napreduje. Te dni bodo betonirali betonsko ploščo na prvo nadstropje stavbe. S tem bo dograjeni del zavarovan proti vplivom zimskega vremena in bodo lahko nadaljevali z deli v kletnih in prizemskih prostorih. Ker bo stavba na pol izdelana, je nujno, da bodo dobili prihodnje leto sredstva za izgradnjo doma, ki je na Javorniku in Koroški Beli že desetletja zelo potreben.
• POD MEZAKLJO je umetno drsališče pripravljeno in niso več v skrbeh, ker so že dobili iz Nemčije novi črpavki, s pomočjo katerih bodo imeli tudi ob toplejšem vremenu odlično ledeno ploskev. Gradbeno podjetje Sava še nadaljuje z gradnjo porušenega dela tribune, ki bo dograjena do pričetka državnega prven-
stva v hokeju na led.u'8 lja' odlični ledeni ploskvi v ^ $ bitelji hokeja men«0' ^ Podmežakljo nekaj f \^ \P ker je bila letos šelc kejska tekma. .
• poklicna «°£I#eV#' zarskega izob»Agjjtf;. nega centra na J* let« cah posveča v M°in]?$ & precejšnjo pozornost ^cf. bodnim dejavnostim ^J' Nedavno so ustanovi'1 jb0f, mladinski moški peys* j* * ki je že pričel z vaja*"^ boprvič predstavil na V v počastitev 25-letnice( w praznika ustanovitve " $0> goslavije. Ustanovili , 5kro^' recitacijski in športni kc \v medtem ko krožki LJ«[ 0 & hnike že nekaj let lujejo. Prav je, da V° svobodnim dejavnosti? ^ cev tudi na strokovni" pfjv potrebno pozornost, saj vkijir ti po dovršeni šoli nera°^t* čujejo v kulturna 10 društva.
Ob mesecu boja proti alkoholizmu
Alkoholizem in naša družba
V novi družbeni stvarnosti se je morala roditi tudi nova zdravstvena politika, ki vrednoti bolezen ne samo z individualnega in biološkega, marveč tudi s kolektivnega in socialnega vidika. Zlasti v socialistični družbi ni bolezen zlo, ki hromi in mori samo bolnika, ampak je tudi zlo, ki hromi in mori celoten ljudski kolektiv. Na razne načine se uveljavlja njena rušilna sila. Najhuje pa se uveljavlja prav y primerih nekih psihičnih motenj, ki ljudskemu kolektivu zlasti zavoljo svojih antisocialnih potez izpodje-da življenje na vseh mogočih toriščih njegove dejavnosti.
V mislih imam razen danes močno naraščajočih psihonev-roz (živčnosti) predvsem nam dobro znano in za slovenski r»arod res že nečastno bolezen — rdkoholtzem. Šele dobrih 10 let je tega, kar je Jugoslovanski Rdeči križ uprl svojo pozornost v pošastno naraščanje alkoholizma, ki nI samo socl-alno-mcdicinski problem, marveč že kulturni m etični problem.
Skrbeti moramo za vsakega posameznika
Nič ni bolj nevarno, kakor da alkoholizem proglasimo kratko malo za ostanek/gnile kapitalistične preteklosti, ki mora s socializmom avtomatično izginiti. Nič pa ni bolj pozitivno in realistično, kakor po vsestranski znanstveni analizi tega pojava organizirati boj ob pomoči vseh družbenih in naravoslovnih ved. Voditi nas
mora pri tem moralno načelo socializma, ki proglaša za svoj najvišji cilj osebno človekovo srečo. Noben človek ne sme biti izključen iz te skrbi, ki jo prvič v zgodovini človeštva v teoriji proglaša, v praksi pa uresničuje naša družba. Naša družba nikakor ne more podcenjevati potrebe in nujnosti po zdravljenju bolezni, kot je alkoholizem.
Pogled na nastanek alkoholizma kakor tudi na njegovo pobijanje je zadnjega pol stoletja doživel prav revolucionarne spremembe. Nekoč smo poznali alkoholizem kot družbeno zlo, ki je najtesneje povezano s kapitalistično družbo. To je bil alkoholizem bede, kakor ga opisuje Engels v Angliji. Delavcu je bilo edini vir veselja in pozabe — žganje, torej koncentriran alkohol. Edino zdravilo je bilo pridiganje o pitju vode, edini uspeh nekaj tednov abstinence. Z razvojem kapitalizma, z dvigom proizvajalnih sil in življenjskega standarda so se razmere vsaj v razvitih deželah precej spreme-
nile, vendar je dolgo veljala ugotovitev, da je alkoholizem nujno zlo kapitalističnega sistema. Kasneje je le prevladovalo mnenje, da vzrok alkoholizma ni samo materialni položaj.
Tudi »alkoholizem blaginje«
Danes postaja poglavitni družbeni vzrok alkoholizma še prav posebno človekov družbeni položaj. To nam je posebno jasno danes, ko imamo razen »alkoholizma bede« tudi »alkoholizem blaginje*. Ne zadostuje V samo neki minimum materialnih pogojev, kot je npr. stanovanje, ampak so za srečno družinsko in poklicno, družbeno življenje potrebni tudi vsi družbeni činitefji. šele taka harmonija med rastočo ustvarjalnostjo in rastočim zadovoljenjem realno kulturnej-ših potreb bo varovala družbo novih družbenih bolezni in uničila stare.
Danes družba pri nas ne pozna nobene, sile, ki bi jo lahko ovirala na zmagovita poti v lepšo prihodnost. Izredno hitro se dežela industrializira, razen tega pa se s pomočjo delavskega in družbenega samoupravljanja sproščajo vedno nove ustvarjalne sile našega človeka.  Odgovornost  za našo
prihodnost in tudi za vedno lepše življenje današnje generacije je neposredno na nas samih.
Zadnjega pol stoletja nas je mnogo naučilo, tako glede pojmovanja o isvoru, nastanku in oblikah alkoholizma, kakor tudi glede boja z njim. Izkušnja je pokazala, da je nov, izredno važen in izdatem izvir alkoholizma v modernem tempu življenja, v nezadovoljstvu, v slabem vključevanju v druž-benj življenje.
Sodobne metode ,* boja proti alkoholizmu
Torej sodobnim oblikam alkoholizma ni vzrok blaginja sama, ampak novi, nerešeni problemi. S kompleksnim pojmovanjem alkoholizma so se rodile tudi nove, sodobne metode boja z njim. Postalo je jasno, da niti propagiranje abstinence niti prohibicija nimata resnega uspehŠ. Vendar naj poudarim, da cisto brez pozitivnih posledic ni bilo ne eno ne drugo orožje. Prohibicija npr. (izvajal jo je tudi Lenin) je rodila v ZDA izredno bogato industrijo najraznovrstnejŠih zdravih osvežilnih pijač in dvignila potrošnjo mleka. Ne moremo namreč zanikati, da je
eden izmed faktorjev pr*,«. jenju alkoholizma tudi m* žična produkcija, ki s P.ja#
janjem na alkoholne *££yf. rodi tudi med najbolj »jr*^ mi pivci alkoholomane.
* 5*
so izračunali, da je pri .yj$ holikih v 40 do 60 odstop edini vzrok alkoholizma •***^ vada. Zato bo z rastočo Pg. izvodnjo raznih sokov in z j^J
jo potrošnjo mleka "^^s. pomembni   vir alkohon*^ Druga velika sprememba^, področju boja proti mu pa ima naravnost r*v cionarno obeležje. v. Alkoholizem Je postal °*JJr vljiv, seveda ne vedno, v v velikem odstotku, P°,,^a če sodeluje prt zdravIJeOJ^ je družba. Prav posebno P ^ alkoholizem kot družben* ^ Jav ozdravljiv v soclali« tf,t. družbi, ki Je sprostila varjalne sposobnosti delo ^j. človeka ln tako ustvari'8 .fllir mogočnejši faktor razvoj slehernega Posan!,ieJ1*,,, namreč ob velikem dru20* ^ bogastvu zares svobodne« p veka, ki  čuti  do  #*x° $o\ maksimalno odgovornost« ^ proti alkoholizmu Je *or*,$t£ stavni del našega boja jejj-nejšega človeka ln za n°^-faU*' še, bolj humane, to Je *°T tlčne odnose med IJud«"'
Janez
Javor"
22__" _;_____L' •_____
I^g^1 dvosobno stanovanje, Jtffr0 v Kranju Sejmišče št. I. %' a ' 1131 se °slasi na na-Wi. , 11 Cmeršič, Ljubljana. 23* št. 40 _ gostišče
Pod
m^f'1) 40.000 nv' zemlje ob sa-4iuT*u blizu Novigrada Istra D™*- Voda in elektrika poleg drtv«. • Yse informacije dobite v ■Jgftei Novigrad 4180 "Wm 5 pujskov. Žirovnica 11
Vodarn 4253 jasnem oddelku 4254 W*?? krav°. težko 500 kg, do.
»»m arotar in sedlo. Naslov
■ijrnifne;
V,f»l?«> s tretjim teletom. fcL.8' Cerklje 4255 % T u 4 P° 6 tednov starepra-^\Uhovče 33, Cerklje 4256 l«. N^"1 2 prašica P° 100 kg tež-^SZ!. vas 8- Preddvor 4,257 kravo« ki ho ta mesec J m> Tenetiše 13, Golnik
bobm 4258 1?°ccln ohrani6no NSU Primo ?J»m T0 Ugodno prpdam ali zamena , Amoped T 12. Mudrovčič,
Mri\ 4259 Sc0 n °^ranJeno kuhinjsko kre-Prodam. Kokrica 79, Kranj
usodam 4260 'kem kT*. VseliWo hišo v letovi-V <*la«n    pri Preddvoru. Naslov
.■NS^^delku 4361 'l*n fcMw° ohranjen oprem-i*»n J* * 0gIcd dopoldan pri Vin.K. ^nJe- popoldan pa na ,SKl črpalki Radovljica
4262
i^tje kosov rabljene
fl»JŽeli iTkc — bobrovca. Mirko Jl *ranj, Skokova 16
^»gSS .evi e«"ajJirani štedilniku'^ Nas1ov v oglasnem l^am 4264 T^co T-V-^IJivo hišo s preužit-**sti«J,        Kranja.   Naslov v
A, bro oliranjenželezen '^edvrtl 0jz Caserman, PreskfJ 4266
Gorenj*
Siti! ofI^posestvo "a >o    t1ati Ponudbe pod »Po-JSinTi *otov|na 42*7
^Ser»     j' puml voz- Naslov- y
>pS °ddclku 4268
;\k v,m5?.cdogra'eno bišo ali sta-
Ndb«.    ° v oko!ici Sk- Lokc-• Poslat,- v oglasni odde-
4269
Podpinsni Franc Vovk, zaposlen
na Javorniku I. prcklicujeni ob-dolž.itev proti tov. Antonu Bevcu, C.M.Tita 89, ki sern jo izrekel v avtobusu 7. 11. 1963, ko mi je bila ukradena denarnica. Franc Vovk 4271
Zakonskemu paru nudim opremljen© sobo. Oddati ponudbe pod »Nagrada« 4272
Po službi grem pomagat v gospodinjstvo za sobo. Poi/,ye se: Mirko Benjak, SGP Gorenje, Kranj Vodovodna ć. 4273
Miren fant potrebuje sobo — lahko podstrešno, po službi bi pomagal — tudi v kmetijstvu. Naslov v oglasnem oddelku
4274
Oseba, ki je predlagala sestantk pri Clrmamu 16. oktobra naj javi svoj naslov. Pismo prepozno sprejela. »Lepa pomlad« 4275
Na poti od zobne ambulante do avtobusne postaje Kranj sem izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Anka Novak, Gorenjski muzej, Kranj 4276
objave
Ce bolehate na želodcu ali jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, posvetujte se z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini — te ga pa dobijo v grosističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovin} »LOKA« fckofja Loka ln podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice.
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročili so se: Jakob Bratuša, tekstilni tebnik in Matilda Vaga-ja, nameščenka; Franc Jerman, tov, delavec in Ivana Ješe, tov. delavka; Jože štefe, orodjar in Frančiška Svetina, tov. delavka; Janez Lotrič, delavec in Frančiška Senk, lov. delavka
Umrl je: Franc Rudeš. osebni upokojenec star 74 let
Rodile so: Terezija Koritnik -— deklico, Marija Tresket — dečka, Marija Smigoc — dečka. Karoli-na šmid — dečka, Ana Oranič — dečka, Veronika Cirič — dečka, Pavla Kavčič — dečka, Marija La-pajna — deklico, Kristina Valja-vec — deklico, Ivana Urbančič — dečka, Ana Perne — deklico, Marija Tome — deklico, Marija Vidmar — deklico, Marija Ferlez ~-deklico, Bernarda Bardoni — dečka, Marija VVeisseisen — deklico, Marija čuk —■ deklico, Amalija Polenšek — dečka, Nikolaja Mo-horič — dečka, Ivana Gros •— deklico. Vera Hafner — deklico, Antonija Pcrnuš — deklico, Ivana Aleš — deklico, Zofija Mesec — deklico, Julija Kuplenk — dečka, Uršula Marolt — deklico, Marija Brenkovič — deklico, Bernardina šavs — deklico, Romana Jenko — dečka, Julijana Grilc -r dečka, Marija Egart —■ deklico, Pavla štirn —■ dečka
V TRZICU
Rojeni so bili: Boris Zavrl, Alijana Simas
NA JESENICAH
Poročili so se: Franc Klinar, delavec in Jožefa Bulovec, uslužbenka; Mihael Drešček, poštni uslužbenec in Helena Lipovec, trg. pomočnica; Štefan Kustec, zidar in Jožefa Bebek, gospodinja; Petar Budimir, carinski uslužbenec in Viljemina Gregori. uslužbenka.
Umrli so: Marija Kcršič, stara 27 let;  Matevž Dežman,  star 11 let, Ema Kos, stara 49 let, ing. | Konstantin  Rebek,  star 72 let,! Pavel Martinjak, star 72 let, Pav-1
la Palatov. stara 56 let, Terezija Podržaj, stara 67 let, Marija Ber-toncelj, stara 83 let, Ignac Pavlin, star 52 let, Tomaž Kobljar, novorojenček, Katarina Grintov, stara 73 let.
Rodile so: Marija Senekovič — deklico, Alojzija Baloh — dečka, Neven ka Korošinek — deklico, Antonija Mišmaš — deklico, Esma Bcšič — deklico, Jožefa Stroj — dečka, Ida Kociančič — dečka, Darja šule dečka, Magda Lipuš-ček —- dečka, Dragica Kramar — deklico, Anica Ucman — deklico. Marija Kobljar — dečka, Marv Alexander — deklico, Jožefa Skrt
— deklico, Danica Mavri —■ dečka, Brigita Sitar — dečka, Ana Baz-nik — deklico, Matilda Kobilica
— deklico, Julka Beznik — dečka.
tržni pregled
V KRANJU
Krompir 27 do 35 din, jabolka 60 do 80 din, hruške 60 do 140 din, solata 100 do 120 din, grozdje 140 do 200 din, fižol 200 do 220 din, zelje 20 do 25 din, kislo zelje SO do 100 din, kisla repa 60 do 70 din, korenček 60 do 70 din. špina-ča 130 do 140 din. cvetača 140 do 150 din. čebula 60 do 70 din, če-sffl 300 do 320 din, orehi 260 do 280 din, orehova jedrca 1100 do 1200 din, pesa 60 do 70 din, skuta 180 do 200 din, maslo, surovo 900 din za kg; kaša 130 do 140 din, je-špren 120 do 150 din, koruzna moka 65 do 70 djn, ajdova moka 160 do 170 din za liter; kokošj 700 do 1200 din, piščanci 400 do 800 din, jajca 45 do 50 din.
te 'L ansambIov.
!Senh!**lrov° potrebujemo več
tN.,Jlte na "'"ii.v. ruuuuui
* Kra,V,nrav<' POdejtja »Cen 4270
SALDOKONTISTA z ekonomsko šolo in nekaj prakse sprejme večje podjetje v Kranju.
Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite pod šifro »Saldokontist« na upravo časopisa najkasneje do 15. t. m.
Kmetijska zadruga »SLOGA« Kranj •prejme takoj
kmetijskega strojnika • traktorista
8 nekaj leli prakse.
Na '
razpolago i° manjše družinska stanovanje. Osebni
o|iodki p0 pravilniku o delitvi OD ^adru^e. Pismene njavc s kratkim opisom dosedanjega deia pošljite na aslov: Kmetijska zadruga   -SLOG.A< Kranj — Gasilska
' 5 de 20 t. m.
J% „'* t,,ka CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči jM^n NB v Kranju 607.11 1 135. Telefoni: glavni ln odgovorni 1?» tttiJl«Pedn,štvo *» uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna Sl^la ?* 11Q dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek *•« bi.* a 20 d,t1- MaU °S,asl: za naročnlkc 20- za "^naročnike ',e<*a. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
Kočo pod Bogatinom bodo povečali
Koča pod Boguliriom (1513 m nadmorske višine) postaia iz leta v leto bolj obiskana in priljubljena planinska jn turistična postojanka. Turistična mislim zato, ker Ima idealno okolico za smučanje. Odprta je vse leto, razen od srede maia do konca junija, ko ic za planinstvo še mrtva sezona. Do 1.novembra letos je po»
stopnko obisk,j]o 11>l planin cev in turistov iz nase države in 76 tujcev: Nemcev, Italija-nov in Avstrijcev. Do konca leta oz. do maja pa pričakujejo še znatno večji obisk, zlasti še. ker se obeta, da bo do konca decembra letos it pričela obratovati  tovorna žičnica
na Kom no. Koča pod Bogatinom je oddai.iem od Komrie le 15 minul, zato bo jHčnica velike«.) pomena za obe POStO-Jan k i. Prav /alo je l'k) Hohini-■ska Sredn j.i vas, ki ureja kOČO, prispevala neka i sred-stev k izgradnji žičnice na Kom no. Ker ima koca. vse pogoje za nadaljnji razvoj, sc je PB odločilo z.i rekonstrukcijo
pos;tQjarjkf, Preuredili bodo, notranjost in s tem ppvečajj kapacitete doma. Dom ima sedaj .54 le/is... Prek zime bodo Pnpr.ujij potrebne načrte in material, tako da hodo prihodnje leto lahko pričeli z delom lil Jih tlo jeseni končali. — R.
97. Upravnik doma Trbonja se je počutil zelo neprijetno. Prvič, odkar jc postal upravnik, je imel opraviti s policijo. In to zgodaj zjutraj, ko se dom šele prebuja. »Novak vas zanima? Včeraj Je bil kaznovan, drugače je dober deček. Ne vem, zakaj ga iščete?« — »Nič. Samo videli bi ga radi,« — »Pravim vam, čisto dober deček, le občutljiv. Veste, nekdo Izmed gojencev mu Je rekel, da je njegov oče bandit, pa ga je ...« — »Torej tudi vi veste?« — »Kaj? Njegov oče, da jc bandit? Ne, njegov oče je inženir?« — »Njegov oče je bandit!« je ponovil šef policije hladno. »Pripeljite malega!«
98. To upravniku ni in ni šlo v glavo. Bandit. »Meni je rekel tisti starček, neki Dobrlč, ki ga je pripeljal, da je...« — »Kdo ga je pripeljal? Dobrlč? Dobrlč se piše... Takoj pripeljite malega!« jc zahteval šef policije. »Torej Dobrič ga Je pripeljal,« je mislil šef, Upravnik je ves zmeden od novice sam šel po malega Novaka. Medtem je zazvonil telefon, šef policije je dvignil slušalko. Klical je vratar. Povedal je, da želi neka ženska v dom zaradi obiska. Toda tisti dan nI bilo obiskov. »Koga želi obiskati?« je vprašal šef policije. »Novaka!« — »O, naj kar pride v pisarno!«
99. Dobričeva mama je bila zelo presenečena, ko je videla v pisarni toliko ljudi. »Sedite gospa,« jo Je povabil šef policije. »Prišli smo zaradi tistega opravka, ali ne?« — »Prišla sem čisto zasebne.« je izjeeljala starka. — »Mi smo tu službeno. To zadeve nič ne spremeni. Vsi hočemo videti malega Novaka. Upravnik je pravkar šel ponj.« Tedaj Jc pritekel upravnik Trbonja na smrt prestrašen in bled: »Deček jc izginil,« je izustil med vrati. Policaji in starka so odbileli na ulico. Tam so starko policisti aretirali.
^1 &aklumo>
M m iBuziiiiju sram
fciP/Pet VSt&li, je stal pred njimi tank biv/ ^olpiea, rdeči CrPtm dimastim robom se je razprostiral čezenj m vihral
jj'^1 Kam) Nazaj!,
2Wk'Ja le med tekom mahal s samokresom po zraku, loda BS^ar *aradi hrumenja motorja ui mogel slišati in tako je JJtoje [ nadaljeval vožnjo, železni velikan, ki je izpuhteval val 2Jfc*|Q VOni Po vroči oljni mešanici, je peljal mimo in drhteče »T^h uJe ud>rale v sneg. Za njim se s težavo vlekel top na )l«^**M • h" T|>Povska posadka je tekla ob njem, obložena, J»ttei * drogovi, ki so služili /a podstavljanje in ponvanje.' iN Či*,°Jaki so &lačili Plašče in jih polagali pod topovska kole-^Iki.        nebu, nad dolino, prek ljudi so švigali svetleči se
»Kje •
^ ,,e *>M«riJ8ki poveljnik?«
fetoik **lav se J'c »brnilo. Izza topovskega ščita jc planil vodni *la^5,krzneno Čepico in v bluzi z jermenom prek rame. Ves ko da se je pravkar zvalil iz jajca.
S^Titii8? je megleno spominjal obraza, vodnega poveljnika. * ^«ihV   e1' kako se imenuje Bil je eden izmed poročnikov, ki ^ffl-°-P0 vecJem napadu, da bi izpopolnili izgube, pa jih
em napadu spet zmanjka.
*^*mi« -e top Se tu,cai:' K'c ie bateri'ski pove'i"'1^"
5*^jj7*a' ne bi zmogli, tovariš stotnik! Vzpon jc prestrm/ 4SNJi2! °,dmaknil dlan, s katero je salutiral od senca in pokazal ^Jo^!*.*1 Je zapirala pot. »Tu spodaj gre hitreje. Tako lahko OOboč'
je
Vse. kar je povedal poročnik, je držalo; umikali so se proti gozdu. Išenku pa se je zdelo, da so sc y resnici napotili v smer, ki je vodila proti bojišču.
»Kakor mrtveci se vlačite!- je vzkliknil. »Tam padajo ljudje, vi pa se plazite kakor na pol mrtve, muhe! Vrag vas poberi! Kje je baterijski poveljnik?!
»Jaz, poročnik Svancev, ga. nadomesti) jem. < je dejal vodni poveljnik. Iz bluze mu je puhtela para. ^Baterijski poveljnik je odšel pred nami, da bi izbraj nove položaje!«
Poročnik je bil srečen in ponosen, ko je smel revi: -Jaz, poročnik Svancev, ga nadomestujem!« Ponosen je bil spričo dejstva, da je smel prvič v življenju nadomestovati baterijskega poveljnika, ponosen je bil, da bo lahko njegov top — prej kakor drugi — zasedel položai, pričel streljati na tanke in omogočiti drugim umik.
Sklonjen, v dolgem plašču in s samokresom v povešeni roki, širši in višji od poročnika, je stal IŠenko pred njim pa sovražno strmel v njegov zariph, od zdravja kar kipeči obraz. Sovražno zato, ker Je bil top še tukaj — in ne v gozdu •— in ker je moral biti on sam, IŠenko, prav tako tukaj In tamkaj, za tem topom, sta bili še dve lafeti, za Išenkovim hrbtom pa jc kakor opozorilo, da se mora,' odpraviti tja, v sredo sovražnega ognja, sopihal eden izmed izvidnikov, ki ga je izbral za svoje spremstvo.
»Tn zdaj urno v gozd!« je ukazal Išenko pa se odpravil v drugo smer z dolgimi koraki. Odšel je proti bojišču, izvidnik z brzostrelko pa je stopal tik za njegovim hrbtom, ko da ie Išenko njegov ujetnik. In čim višje sta se vzpenjala po pobočju kotanje, tem huje je vrelo v Išenku spričo misli, da je ta izvidnik priča slehernega njegovega koraka in kretnje. Vojakove dlani so počivale na brzostrelki, ki mu jc visela okrog vratu, in postalo ga ie kbr nekam sram. Tam na polju, med razletajočimi se granatami, sredi tankovskega ognja so sc borili in umirali njegovi tovariši — on pa je bil tukaj na varnem, i stotnikom je tekal od baterije do baterije, in stotnik je. pri sleherni bateriji rjovel pa divje opletal s samokresom. V najgloblji notranjosti je vojak spoznal, da je to tekanje in kričanje prav take koristi, kot če bi mrtvecu dajal obkladkc: kajti če ti podkurijo tanki, je človek že sam tako nagel, kot je le mogoče. Vendar si je prizadeval, da ne bi premišljeval o tej stvari, kajti sicer bi se moral pošteno sramovati, sai se ie skorai očitno
izogibal spopadu. Tako je tičal lik za stotnikom in poskušal verjeti. d| moia pac tako biti, ker ne gre drugače.
Išenko je nenadoma odrevcncl, kajti pred seboj je zagledal krdelo nemških tankov.
Tanki so stali. Stali so na odprtem polju, obdani od snega, in prežali, tik za vzpetino, kamor naj bi pripeljal Svancev svoj top na položaj.
Išenko ni bil sposoben, da n' kakorkoli sklepal, tudi misliti ni (»Ogel, le nemo je sledil nagonu, se sklonil ter r drhtečimi nogami stekel v kotanjo. Ni -tekel proti baieriji, ki je nadaljevala pot, ne da bi slutila, kako se bliza naravnost pred nemške topove, ki so jO Že pričakovali. Išenko je zdi vel proč iu slepo pobegnil pa poka/a! hrbet svojim vojakom, ki bi jih moral popeljati lz te pasti ali pa skupaj z 'njimi umieti. Napori sko. po izkušnjah, ki si jih Je nabral pri drugih, z napciim M/umom, je Išenko v trenutku spoznal, da bo zdaj najlažje u- 1 listi, ki bo bežal sam. Le da bi ostal Jiv . . , le da hi se igmotal!
Tekel je in dobro vedel, *kai se bo zgodilo z.u njegovim hrbtom.
»Tovariš stotnik! Tovariš stotnik, kam, kam tečete?«
Ne da, bj doumel, kaj se je zgodilo, ves v skrbeh za štabnega načelnika, ki ga je moral varovati, ie izvidnik z vrha klical za njim. Tankov ni videl in tako mu je zravnan in nezakrit kazal obraz, tankom pa hrbet. Od tankov se ie zabliskalo in le preden ie ropotati je strojnice prineslo do vojaka, je izvidnik že ležal mrtev v snegu. Tako tudi ni nikoli izvedel, čemu se ie tovariš stotnik tako čudno vedel.
Išenko je ves zasopihan tekel po grmovju in lovil sapo.
V smeri, kamor je Svancev vodil top, je bilo že slišati ropota-nje strojničnih rafalov in vse je ovil vihar ognja, ki je pričel blju-vati 7. vseh vetrov.
Išenko se. je vrgel v drugo smer, padal, se plazil po čistini in oral ?. rokami pa koleni po snegu. Ko je spet prišel do grmovja, je planil pokonci. Stekel je dalje in z dlanjo trdno oklepal samokres. Krogle so letele tik na4:.njirn, nad hrbtom, nad vihrajočim plaščem, in tako se je metal sem pa spet na drugo stran. Bil je človek, ki je vedel, kaj jc voina ;»» /?>ti» ie takoi stnomaL da, pomeni yae ,r> konec-
OLA3 _
Pred
zaključkom dela
za sanacijo
Blejskega na zdravljenje
jezera
SREDA, 13. novembra
1963
Bolnik čaka
Kdo bi kdajkoli v preteklosti verjel, da je mogoče zdraviti jezero — Pri obvladovanju naravnih sil in zakonitosti je človek vsemogočen, saj je kos tudi najzahtevnejšim nalogam — Hudourniški potok Radovna bo kmalu dobil nov rokav, vendar voda po njem ne bo drla k Savi, marveč se bo pretakala naravnost v Blejsko jezero.
Kako se je začelo?
Skoraj bo že deset let, ko so se začeli resno pripravljati, kako bi zavarovali Blejsko jezero pred nadaljnjim odmiranjem. Začelo se je leta/1954. Takrat so pri upravi za vodno gospodarstvo SRS ustanovili posebno komisijo, ki naj bi združila vse razpoložljive znanstvene in družbene sile za zdravljenje jezera. Kasneje se je stvar nekoliko zavlekla, vendar so v letu 1959 že izdelali poseben elaborat, v katerem so strnili vse* dotedanje znanstvene izkušnje in opazovanja na tem področju. Javnost pa So takrat seznanili z bistvom problema in s tem, kakšni ukrepi so potrebni za sanacijo Blejskega jezera. 2e takrat so nakazali edino možno rešitev z dovodom, Radovne v jezero, ker bi edino na ta način z dovajanjem sveže vode v spodnje jezerske plasti, ki so najbolj ogrožene, podalj šali življenjsko dobo jezera. V letu 1959 so izdelali tudi že investicijski projekt, naslednje leto pa so pripravili idejno zasnovo, ki je že s konkretno dokumentacijo obravnavala zajetje Radovne in njen dovod v jezero ter razvod po njem. Takoj za tem so se pri zavodu za vodno gospodarstvo SRS lotili priprave glavnega projekta. Za način razvoda vode po jezeru pa so opravili laboratorijske modelne raziskave, ki so potrdile, da je zamisel z Radovno pravilna. Poskusi v posebej izdelanem modelu so pokazali, da bodo po tej metodi dosegli uspešno mešanje sveže vode z od-mirajočo v vsej globini ter v vsem območju jezera.
Dela pri gradnji celotnega sanacijskega sistema potekajo zadnja leta dokaj ugodno ln se že bližajo zaključku. Ce bo šlo vse po sreči, pričakujejo, da bo v kratkem stekla sveža Radovna v jezero, v začetku seveda Ie za poizkus. — Ker bi morda delovanje celotnega sistema dovoda vode v jezero zanimala širšo javnost, bomo poskusili razložiti nekatere njegove značilnosti.
Po 2470 m dolgih ceveh iz Radovne do Jezera
Naprave za sanacijo Blejskega jezera sestavlja* mehanizem za dovajanje vode v jezero in pa sistem odvoda po jezeru. Celotni načrt odvzema in dovoda so morali prilagoditi razpoložljivi količini vode v strugi hudourniškega potoka Radovne. Zaradi hidroelektrarne na Radovni je dovoljeno odvajati v jezero le višek vodne količine, ki presega potrebe elektrarne. Odvod je torej prilagojen na količino do 2 kubična metra na sekundo. Voda teče od zajetja naprej po kanalu in vodoravnem rovu dolžine 570 m, nato pa se po padajočem cevovodu premera 75 cm in dolžine 2470 metrov spušča pod gladinb jezera. Višinska raziliika od zajetja do jezera znaša 130 m, zato so na vmesnih višinah zgradili dva raz-težilnika, ki razbremenjujeta cevovod prehudega pritiska. Količino vode v ceveh bo avtomatsko urejala posebna električno hidravlična naprava, ki bo dotekajoči in pretočni vodi v ceveh s pomočjo plovcev regulirala ravnovesje. Avtomatska naprava se bo stalno prilagajala količini vode do 2 kubična metra v sekundi. Zato so vgradili v nanravo posebne regulatorje ali Johnsonove zasune. Mehanizem pa se sestoji iz treh stopenj. Celotna konstrukcija je moderen hidrotehnični objekt, ki prenese pritiske tudi pri polnem cevovodu. Deloval bo avtomatsko ali ročno, po zagotovilih strokovnjakov pa brezhibno.
Dva podvodna curka bosta brizgala vodo v spodnje plasti
Kakšen pa bo razvodni mehanizem za usmerjanje vode po jezeru? — Voda bo pritekla v jezero blizu Ribiča v Za-ki. Tam jo bosta odvajala v jezero s pomočjo posebnega razvidnega objekta dva cevovoda, speljana po dnu jezera ob obali v obe glavni smeri: proti vzhodu in proti zahodu. V jezero bo drla v globini 14 m v obliki podvodnega curka s hitrostjo 4 metrov na sekundo in bo prodirala v jezerske gmote ter jih spreminjala
Te dni bodo začeli polagati v »Blejsko, jezero cevi, ki so že pripravljene na obali
v tok ali cirkulacijo. Tudi modelne raziskave so pokazale, da imajo iztekajoče vode iz obeh cevi tolikšen hidrodinamični učinek, da bo spravil v kroženje celotno prostornino jezerske vode do dna jezera. Voda bo na ta način krožila v obliki obalnega toka s hitrostjo 1 cm v sekundi.
Sistem cirkulacije ali jezerski tokovi
Vzhodni krak bo dovajal vodo proti najbolj obljudenemu delu turističnega jezerskega območja, proti grajskemu kopališču in k obalnim delom vseh hotelov. Od izteka vode v jezero pa do skrajnega vzhodnega dela jezera znaša dolžina 1500 metrov, medtem ko je ta razdalja od izteka zahodnega kraka naprej le 900 metrov. Zato so se strokovnjaki odločili, da bo po vzhodnem kraku odtekalo 2 tretjini vse vode po zahodnem pa 1 tretjina ali od skupne maksimalne količine 2 kubična metra na sekundo, kolikor jo bo dajala Radovna — 1,5 kubičnega metra v vzhodno smer in le pol kubičnega metra na sekundo v zahodno smer. Vzhodni cevovod dolžine 260 metrov bo potekal ob obali v globini kakih 19 metrov (premer 58 om), pred zaključkom pa se njegov krak dvigne« na 14 metrov globine; podobno je z zahodnim, ki je usmerjen v nasprotno smer. Vzhodni curek bo drl od iztočne šobe v globini 14 metrov iz Zake proti grajskemu kopališču, nato pa se bo obračal proti jugu v smeri Straže. Pri tem pa bo v skrajnem vzhodnem delu ob obali sprožil nov sekundarni tok, ki se bo gibal v, nasprotno smer ob obali v krožnem tiru. Glavni tok pa bo ob južni obali pod Stražo nadaljeval pot proti Mlinemu, vendar se bo že na glavnem ovinku obrnil proti sredini   jezera jn   tako zaključil
Sport # Sport # šport • šport # šport • šport • šport • šport • šport • šport H špor
Najboljši gorenjski športniki 1963
A) Za bravce, ki nam bodo do prihodnje sobote poslali predlog, katerih pet športnikov naj upoštevamo pri izbiri NAJBOLJŠIH GORENJSKIH ŠPORTNIKOV v letu 1963, je naše uredništvo pripravilo lepe nagrade: kakšne, bomo objavili v naslednji številki lista.
0 Naj z nekaj stavki razložimo, kako smo letos zasnovali to priljubljeno anketo. — Medtem ko smo morali bravcl v prejšnjih sedmih letih sestaviti vsak svojo desetorico najboljših športnikov (pri čemer pa se mnogokrat niso kaj prida znašli), pa bomo letos isti cilj skušali doseči tako, da bomo upoštevali predloge s petimi imeni gorenjskih športnikov. Nedvomno bo to precej lažje -delo (saj med drugim predlagane petorice ni treba zapisati v jakostnem zaporedju), zato upravičeno pričakujemo več sodelovanja kot v prejšnjih letih.
# V ponedeljkovi številki Glasa smo objavili dopisnico, na kateri je natisnjeno nekaj Imen gorenjskih športnikov, ki so se letos v svojih disciplinah kolikor toliko dobro uveljavili. Ce je med njimi tudi tistih pet, za katere menite, da zaslužijo naslov NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJSKE, obkrožite ali podčrtajte njihova Imena ln nam pošljite dopisnico najkasneje do sobote, 23. tega meseca. Ce mislite, da smo katerega prav tako zaslužnega športnika Izpustili, pripišite njegove Ime. Seveda ni nujno, da pošljete svoj predlog prav na tej časopisni dopisnici, ampak lahko tudi na običajni oziroma v pismu.
• Gotovo tudi vas zanima, kako Glasovi bravci cenijo uspehe gorenjskih športnikov. Po prihodnje sobote nam pošljite svoj predlog in tako pomagajte rešiti zanimivo vprašanje
Škof ja Loka : Jesenice 12:1 (8:0)
Škofja Loka: Šuštaršič, Berčič, Geverič, Trdina, Žontar, Langer-holc, Petrovič, E. Rant, Pehar, Ert (Mihelič), Hribernik.
Jesenice: Svetlič, Ilatič, Tolar, Cikov, Zubanovič, Kamelj, Hasan-agrič, Vranješevič, Vidovič, Horvat, Marke*.
Sodil je prav dobro Šegula iz Kranja pred (400 gledavci).
Strelci za Skofjo Loko: Petrovič 3, E. Rant 4, Pehar 3, Trdina 1, avtogol; za Jesenice: Komelj. Jeseničani so nastopili z dokaj pomlajeno ekipo, kar je videti iz rezultata. — K.
Gorenjska rokometna __
Tržič B : Krvavec 31:10 (11:5)
Domačini, ki so bili vseskozi v premoči, so goste podcenjevali. Ker je v moštvu nastopilo kar 5 igravcev prve tržiške »garniture«, je vodstvo cerkljanskega moštva vložilo protest.
Tržič B — Hladnik, Knific 2, Teran 7, Jakšič 10, Jane 4, Eržen 2, Vidovič 6; Krvavec — Lipar, Lampret 4, Slapar 3, Ogrin I 1, Ogrin II 1,. Jagodic 1. — Sodil je Porenta iz Naklega.
Kranj bo dobil
še eno športno društvo
Kranj — OBČINSKO ZDRUŽENJE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV KRANJ pripravlja v počastitev 29. novembra ustanovitev športnega društva, ki bo vključevalo vojaške in druge mirnodob-ske invalide. Novo ustanovljeno športno društvo ISD Kranj (Invalidsko športno društvo) bo gojilo naslednje športne panoge: kegljanje, balinanje, plavanje, streljanje, smučanje in telovadbo. Prijavilo «e,je že prek sto kandidatov.
Organizatorji novega športnega društva v Kranju pripovedujejo, da je glavni smoter v tem, da se bodo invalidi fizično in duševno utrjevali, šoorrne deiavnoati «~»
krog. Le šibkejši del se bo gibal naprej v smeri proti izlivu iz jezera na Mlinem. Drugi jugozahodni tok bo obšel Otok, njegovi šibkejši odcepi pa se .bodo širili v smeri Zaka, zahodno od Otoka in proti Jezer-nici na Mlinem. Opisano kroženje so temeljito preizkusili v modelnih napravah, zato zatrjujejo, da bo kroženje vode v obliki tokov na podoben način delovalo tudi v naravnem jezerskem okolju. Na ta način se bo sveža voda iz Radovne temeljito pomešala z od-mirajočo jezersko vodo in jo obogatila s prepotrebnim kisikom.
Umetni pritok sedemkrat močnejši od naravnega
I"!" metnj dotok vode v jezero U po cevovodu bo približno sedemkrat močnejši od naravnega izliva potoka Mišce v jezero v Zaki, v neposredni bližini dotočne naprave. Količina dotoka Mišce znaša v sekundi kakih 300 litroV, medtem ko predvideva umetni dovod do 2 kubična metra vode v sekundi. Da se gladina jezera spričo povečanega priliva ne bi dvignila do nedopustne višine, bodo to preprečili z ustreznimi ukrepi.
Temperaturne raz in mešanje bolne z zdravo vodo
lik«
a širjenje in na gibanjei ^ bodo odločilno vplivaj ^ razlike v
temperaturne
jih ter v višjih plas
teh Je:
bo.
Umetni podvodni curek se- ^ Lzširil prav
hladnih obdobjih razširu v- ^ površinskih plasti jezera, * altf do v hladnem razdobju » m.
izenačene s temperaturo ^ vode. V toplejšem ^"^[il!
joče bo zaradi
temperatu
rnih spo1
raz" ost*
med  površinskimi in plastmi vode umetni jal le v spodnjih plasteh,, ize temperatura Radovne neKa ,a$ti
dotok^M
pc
načena
s temperaturo
Po preizkusih so ugotovili- ^ L zato najprimernejša 8l°bin .pod' tek vode v jezero 14 me trOjc y
površino. Toplotno stanje
različnih ° ^
z* -1» v rani*.
tej globini se v jih le malo spreminja,
sveža voda iz Radovne ust <• ^ tej globini nekakšen zasč^vO" ki bo onemogočil vdor Wa^ j,oda de v vrhnje plasti. Tako^tt3jtfp,
v hladnješem obdobju i jc  čistile  zlasti t:sfe plasti, ki so najbol
in tet17;1
vršinska voda pa bo nav* , ostajala topla, kar je membno za turistično se
zelo
po-
In katera podjetja so sodelovala pri postavitt 1 hi 0pf8' naprav teV pri gradnji objektov? Tehnograd Ljubljana J v<jd vil vsa gradbena dela objektov do jezera. Dovodni tcfial* k jezeru od zajetja je montiral Zavod za raziskavo s|gfls|, SRS, sodelovali pa so kooperanti kot Litostroj, E,e Lc ^ Ljubljana in drugi. Razvodni objekt ob jezeru, P°,a^a" ctf1** pod vodno gladino od pritoka v jezero do izteka v vodu pa je prevzela Tehnogradnja lz Maribora.
Večletno zahtevno in pomembno delo se torej D j^r^0 Podjetje Tehnograd opravlja s potapljanjem, cevi v i dno še zadnja dela. Ce ne bo kakšnih posebnih teža> ^\» kujejo, da bo končno voda iz Radovne prav ki»a' jj0hii>c v jezero. J'
jim bodo pomagale pri rehabilitaciji, pomemben faktor pa bo tudi stalni kontakt in primerno razvedrilo članov. Torej ne bo namen društva posegati v vrhunske dosežke, čeprav bodo Člani nastopali na različnih tekmovanjih, pač'pa omogočiti članom — invalidom zdravo, športno razvedrilo.
Občinsko združenje je poskrbelo, da bo imelb novo ustanovljeno društvo tudi materialne pogoje za delo in obstoj. Pri svojem domu na Zlatem polju bodo zgradili dVostezno kegljišče, prostor za balinanje in drugo. Posluževali pa se bodo tudi ostalih športnih igrišč, ki so na območju občine.
Cevovod da Jezera ie noložer