Za poduk in kratek čas. Škoflja in nadduhovnija Ptujska. (Dalje.) II. N a d d uho v a i j a Ptujska. Iz poprej aavedeae listiae, a katero je celo meato Ptuj prišlo v last Solaograškim aadškofom, razvidimo, da so v gorajem delu mesta začeli 1. 890. zidati aovo cerkev. Pa ovo hišo božjo razdjali so brezdvomao divji Madjari, ki so kmalu potem na Štajarsko prirazbijali. V desetem veku si je meato Ptuj v vsakem oziru precej opomoglo, zlasti so Solaograški aadškofje za razvoj krščaastva ia za omiko v aaših krajih veliko storili, a vaak aapredek oviral je sitea soaed Madjar, ki mestu ai privoščil mirii, ampak ga je veduo aadlegoval. Že 1. 1041. prihrul je z veliko trumo pred Ptuj ter ga je začel z vao silo oblegati. Najbrž bi aieato bilo že takrat Madjarom v oblast prišlo, pa še o pravem času je pridirjal mejui grof Gotfrid ter je sovražaike pred mestaim ozidjem v Budiai premagal ia kar jib ai padlo, proti vzhodu odpodil. V tem času je bil postavljen ovi visoki stolp, ki še deadenes kot aema priča iz sive starodavuosti tik mestae cerkve stoji, da bi aa ajem straža aoč ia dea pazila, se li sovražaik zopet bliža. Prišel je sicer že večkrat, a le v maajših trumah, ki pa ae močao utrjenega meata aiao mogle polaatiti. Pa ko so I. 1052. v obilaem številu zopet prirazbijali, se meato ni moglo ubraaiti, ampak je prišlo v last krutim Madjarom. Blizo 100 let je potem mesto z pkolico zdihovalo pod oblaatjo teh divjakov. Se le aadškofu Koaradu (1120—1147) se je, — aajbrž 1. 1135. poarečilo, skleaiti z Madjari mir, ki je za meato ia okolico bil precej ugodea. Ta aadškof je dal mesto še bolj utrditi iu aov grad sozidati. Po okolici so aastale veai, obljudeae s pridaimi sloveaskimi poljedelci ia vea kraj, poprej zapuščea — dobil je v kratkem času celo drugo obličje. V tej dobi ima se iskati tudi početek aedaaje farae cerkve ia uadduhovaije v Ptuji. Faraa cerkev sv. Jurija je eaa aajvečjih ia aajlepsih v celi okolici, zato jo sloveasko ljudatvo po vaej pravici imeauje jo: velika cerkev. Meri od predajega altarja do praga velikih vrat 53 metrov, aa airoko pa od kapele av. Frančiška Ksav. do kapele sv. Dizma 37 metrov. Sim. Povodea ia po ajera drugi trdijo, da je prvi uataaovaik sedaaje cerkve sv. Jurija v Ptuji bil 1. 785. nadškof Arnoa, aadškof Luipram pa da jo je proti vzhodu podaljaal ia 1. 846. poavetil. Zahodai del in stranski ladiji bili bi po ajegovem mneaju iz 1. 1312, kapele pa iz osemaajatega veka. Ali ako ai človek aataačueje ogleda stavbo ia ozir vzeme aa alog posamezaih delov cerkve, mora o aostaaku cer kve aoditi vae drugače. Od Araoaove ia Luipramove cerkve zdaj ni drugega, aego le temelj ali podzidje, ki noai tridelao ladijo ali osredje cerkve. Ovo osredje s povišaao srednjo ladijo in aizkima pokrajaima ladijama, s atebri ali stolpi, spojenimi z loki, je izrečao romaaskega sloga ia ima toraj početek svoj v 11. ali 12. veku. Z ozirom aa zgodoviao Ptujakega mesta amemo trditi, da je ova romaaaka cerkev bila postavljeaa za aadakofa Koarada po letu 1135. Prvotaa cerkev je bila primeroma kratka in je imela bolj aizko sredajo ladijo, katera je svetlobo dobivala akoz podolgaata, s polukrožaim lokom pokrita okaa, kakor se lehko ae deadeaes pod atreho atraaskih ladij opazujejo. Vse tri ladije imele so ravai atrop iz leaa ter so se proti vzhodu končale a polukrožaimi apsidami. To obliko ohraaiia je cerkev do 15. veka ia še le takrat je bila povečaaa ia obokaaa.*) (Dalje prih.) Smešnica 28. Mlad učitelj prišel je v društvo prav zgovoraih gospodicia. Ker je le malo govoril, vpraša ga aeka gospica, čemu je tako tib. ,,Goapica", odgovori ji učitelj, ,,kjer je toliko glasuikov, mora biti tudi kak tihuik'1. *) Der Kirchenschmuck, 1884, str. 127—132.