Pofttnma piačdna v gotovim Maribor petek 12, aprila 1935 Stev. 84 Leio iX (Xvi,; MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uraomstvo In uprava: Maribor, Ooapoakaul.il/ Tatofon uredništva 3440, uprava 24« Izhaja razen nadalja in praznikov vsak dan •*> W. Mri / Valja maaačno prajaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din / Ogtaal pa ceniku / Oglaaa •prejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani * PoStnl Sekovnl ra Sun St. 11400 99 JUTRA 99 Boj treh stališč Da konferenci v Stresi Kulturne naloge Maribora Vprašanje kulturne tvornosti je na sporedu. Imamo kaj? Tisti, ki skomigajo z r«meni in delajo nerodne opazke, nimajo Prav. Morda iz neznanja, morda iz podcenjevanja. Prvo kakor drugo, ne daje liPravičenosti k popolnemu zanikanju. Zgodovinsko društvo v Mariboru, njemu °b strani Muzejsko društvo, je dajalo v znanstveno-kulturnem svetu našemu mestu častno zastopstvo. So mesta, ki so po stevi:u prebivalstva večja in po siceršnji Pomembnosti vidnejša, pa se ne morejo Ponašati z ustanovo in kulturno-znan-stveno tvornostjo, s kakršno se lahko po-ntfša Maribor po našem Zgodovinskem društvu. Njega znanstveni organ »Časo-p's za zgodovino in narodopisje« je postal v zadnjih letih po tehtni in znanstve-"o eksaktni vsebini ter moderni opremi reprezentativna, zares lepa in dragocena Znanstvena revija, ki je moramo biti tem bolj veseli, čim bolj opažamo jz leta v leto, kako pridobiva v znanstvenem svetu Pa veljavnosti in ugledu. Z ustanovitvijo banovinskega arhiva v Mariboru smo dobili torišče znanstveno-raziskovalnih možnosti, ki razpolaga že z bogato zbirko virov ter izvirne zgodovinske korespondence, ki predstavlja za bodočega razisko valca naših prilik in zgodovine neizčrpen zaklad. Imamo kaj? Na znanstveni ravnini je Maribor že precej dal. Tudi Ijudsko-pro-svetna stran kaže zadovoljivo bilanco. Promet pri naših odlično založenih mariborskih knjižnicah s Študijsko knjižnico ■ Čehi narašča iz leta \ leto. V tem je °fctz, kako zelo je smisel za samoiz-°brazbe proniknil v najširše plasti mariborskega prebivalstva. Niti znanost, niti narodna prosveta ne more biti vse. Pozornost jc treba obračati t^di kraljestvu lepih umetnosti. Pastorke s° bile doslej. Poedini tvorci so se vba-c!aH in pehali, pa so drug za drugim o-Plahnili. Maribor je iz te sredine premalo jiajal. Drobtine so se usipale, velikopo-Cznih iniciativ ni bi!o. Smelost in optimizem sta obudila te dni v življenje »Umetniški klub v Mariboru«, ki si je nadel velike naloge. Razbiti dosedanje mrt-yilo in dremavost, postati vsaj delno nadomestilo za vse tiste občudovanja vred-116 kulturne pobude, ki so združene s spominom na predvojno poživljeno kulturno j^tivnost Trsta, Celovca in zlasti Gorice, Kier so bili neutrudni kulturni aktivisti v zmagoviti neprekinjeni akcij; — v priče-v*nfe duhovne sile in neupehane življenj-s*e in kulturne volje našega rodu. Posesti z utemeljeno iniciativo v vsa podro-glasbe, gledališke umetnosti, arhitekte, literature in kritike, ter zbrati okoli ?ebe vse, ki želijo, da bi naš Maribor, ki 0 danes ali jutri mesto s preko 50.000 rebivalci, tudi na področju lepih umet-0sti nekaj pokazal in pomenil. Pojavi ^dnjih let na tem področju v naši ožji oiriovini dajejo mnogo netiva k sklepu, 4 Je kulturna dekoncentracija dobra in riPoročljiva stvar. Kdo je med nami, ki 'si upal zalučati kamen v te postavke? 'benem pa je Maribor ob ustanovitvi ^metniškega kluba v Mariboru« prvo ■Pesto v državi, kjer se jc v znamenju zvišenjh prizadevanj posrečilo strniti v°rce vseh umetnostnih področij v enot-0 organizacijo. Iz tega osredotočenega 4rišča' se bodo lahko razpletale drago-ePe niti in se bodo postavljeni cilji z neumno večjo uspešnostjo naskakovali, /^tanovitev mariborske galerije slik je ,Ved bližnjimi cilji nove kulturno-tvorne ff|rporacije. Stari, predvojni Maribor je dajal pri- Prvi in drugi dan konferenc - Komentarji tiska - Ostra razlika med italijo in Francijo na eni ter Anglijo na drugi strani — Strah Londona STRESA, 12. aprila. Konferenca Italije, Francije in Anglije na otoku Isola Bella se je pričela včeraj ob 10.30 in končala ob 13.30, nakar so odšli delegati h kosilu, ki ga je priredil predsednik italijanske vlade Mussolini. Ob 17. uri se je konferenca nadaljevala in končala zvečer ter se danes zopet nadaljuje. Po otvoritvi je angleški zunanji minister sir Simon podal poročilo o angleških posvetovanjih v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Pragi in odgovarjal na razna vprašanja delegatov Italije in Francije. Nato je prišla na vrsto razprava o francoski spomenici za svet Društva narodov v Ženevi. O konferenci je bil izdan tudi uradni komunike, ki pa ne pove nič bistvenega. Bolj važna so poročila italijanskih, francoskih in angleških listov, ki govore o predmetih konference v Stresi in izgle-dih njenih sklepov. Značilno je v tem oziru pisanje italijanskih listov, ki naglašajo, da Stresa ne bo privedla do vojne ali dala povod čemurkoli, kar bi napravilo vojno v bližnji bodočnosti neizbežno, kar pa spet nikakor ne pomeni, da bi Stresa mogla zagotoviti mir. V Stresi bo objavljeno samo sporočilo, ki bo govorilo o sporazumu na konferenci udeleženih, kakor je vedno navada in je namenjeno samo temu, da se prikrije resnica. Ako bi Stresa hotela biti drugačna od enakih sestankov in konferenc, bi se moral zgoditi čudež, toda iz Strese ne bo ne čudeža ne katastro- fe. Zaradi tega se okoli nje ne smejo graditi gradovi na oblake. Italija v Stresi nima nobenih načrtov, dočitn bo načrt, ki zanima Italijo Streso preživel. To je načrt po katerem ima Italija pod orožjem 600.000 vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem na kopnem, na morju in v zraku. Francoski listi pravijo, da bo sedaj mor da najbolje, ako se načrt vzhodnega pakta vrže v arhiv. Mimo tegs pravijo, da se bo Mussolini v Stresi zavzel za objektivno ocenitev politike Poljske, za katero kaže mnogo razumevanja in ne veruje, da bi se Poljska dejanjsko kdaj orientirala v nemški smeri. Tudi angleškj listi zatrjujejo, da je angleška vlada dokončno opustila načrt vzhodnega pakta in se v Stresi zavzema za okrepitev Društva narodov in njegovega pakta. Zasnovani fran cosko-sovjetski pakt pomen? začetek izgradnje kolektivnega defenzivnega sistema v Evropi, toda brez Nemčije in Anglije. Ta pakt ni slab, ker zagotavlja vsaj neki nemirni mir tako dolgo, dokler se v ugodnejših razmerah ne ustvari nov mirovni sistem, ki ne bo temeljil na razlikah, izhajajočih iz zadnje svetovne vojne, ampak bo onemogočil vojno, ker bo zagotovil možnost .sprememb brez uporabe sile. Na teh principih bo moralo biti zgrajeno tudi novo Društvo narodov. Splošno se smatra, da le to zadnja konferenca in ako ne reši obstoječih problemov, pade vse na ramena Društva narodov. STRESA, 12. aprila. Macdonald je razložil včeraj na konferenci stališče angleške vlade. Anglija se slej ko prej zavzema za skupno varnost pod egido Društva narodov. Nemčija se zato mora pridobiti za vrnitev v Ženevo. Ta vrnitev se pa ne sme vnaprej onemogočiti s stavlianjem »pogojev«. Italijanska delegacija se je pri tem zadržavala zelo rezer virano, Angleži pa so se tudi še potem trudili, da bi ustvarili podlago za vrnitev Nemčije v Ženevo, so pa naleteli pri Flandinu na odločen odpor. Francozi so naglasili, da ni mogoče nadaljevati politike, ki bi pomenila na koncu honoriranje Nemčije za njeno neprestano kršenje pogodb. LONDON, 12, aprila. V angleškem javnem mnenju se opaža vznemirjenje zaradi stališča angleške vlade. Želi si končne jasne odločitve in zlasti odklonitve vsakih novih obveznosti na kontinentu. Javnost vstraja pri angleško-francoskent komunikeju od 3. februarja. Angliia ne bo nikoli garantirala kakšnega srednjeevropskega pakta. Zaradi stališča Francije se tudi boje, da ne bi Stresa Evrope še bolj oddaljila od miru, namesto da bi ga zagotovila. Zadnje besede pa ne bo imela Stresa, ampak jo bosta imela T o»* don in Ženeva. Nove vrsta oroila Amerik« ZA NEMČIJO, KI IMA BAJE NESLUTENA NOVA OROŽJA. STOPAJO NA PLAN TUDI ZDRUŽENE DRŽAVE. \VASHINGTON, 12. aprila. Dopisnik »United Press« poroča, tla so v zadnjem času bile uvedene v ameriško vojsko sledeče nove vrste orožja: 1. Tank malega tipa, ki razvija brzino 124 do 126 km na uro in more preko vseh zaprek. Oborožen je s težkimi strojnicami. Take tan ke dobi v kratkem vsak bataljon. 2. Hitrostrelni top z mehaničnim nabijanjem, ki bo mogel izstreliti v minuti 100 granat težkih 1 funt. S temi topovi bodo oboroženi moderni tanki, ki bodo tako postali neke vrste oklopnice na kopnem. 3. Novi tip za obrambo pred napadi iz zraka in stratosfere, ki bodo streljali do višine 17 km. 4. Takozvane leteče bojne ladje, to so nova bombarderska letala, ki bodo imela akcijski radij 5000 km in bodo oborožena z malimi topovi. 5. No- vi topovi za streljanje v daljavo, ki bodo nesli 19 km daleč. S temi topovi bodo oboroženi rušilci, kar bo dvignilo njihovo bojno vrednost. 6. Novj aparati pri topništvu, ki bodo povečali sigurnost merjenja. Nemška sodba o ruik«-francoskem paktu BERLIN, 12. aprila. »Deutsche diplo-matisch-politische Korrespondenz« objavlja članek o francosko-ruskem sporazumu, v katerem pravi med drugim, da je na prvi pogled v popolnem skladu s sedanjim delom za okrepitev miru in duhom odredi) pakta Društva narodov, v resnici pa je to sporazum z izrazito nasprotnimi težnjami. Francosko-sov-jetski sporazum, ne samo ne krepi Društva narodov, ampak mu še bolj jemlje pomen in ugled. Francija in sovjetska Rusija se le zaradi forme sklicujeta na Društvo narodov, pri tem pa si rezervirata popolnoma proste roke za daljnje akcije po lastnih željah. Ne gre torej za zavarovanje nekih splošno priznanih mednarodnih načel, ampak za dosego posebnih političnih ciljev, ki sta si jih spo- nier neke okorelosti in kulturne brezbrižnosti. Bili so v ozadju izvestni interesi. Ni pa v interesu slovenskega in jugoslovanskega Maribora, da sc ta žalostna tra dicija v označenih pogledih nadaljuje. Le v centru močnih kulturnih stremljenj In uspehov rastoči Maribor bo lahko ustrezal nalogam in poslanstvu, ki ga ima kot brambna točka našega obmejnega ozemlja! Novemu, velikemu Mariboru korakamo naproti. V tem srno doživeli navzlic teži dobe marsikaj razveseljivega. Za župano- vanja dr. Fr. Lipolda je vznikla nekakšna renesansa naše komunalne politike in iniciativnosti, ki je v organizaciji Mestnih podjetij postavila tovrsten vzgled vsem drugim mestnim upravam v naši državi. S podvojeno aktivnostjo kroga okoli »časopisa za zgodovino in narodopisje« v zadnjih letih je zadihalo nekaj kakor pomlad v znanstvenih težnjah. Naj bi novo ustanovljeni Umetniški klub v Mariboru postal znanilec v renesansi kulturno-umetniške akcije poživljenih pobud in uspehov. -c. razumno postavili Francija in sovjetska Rusija. Nove obsodbe v GH5l!i SOLUN. 12. aprila. Izredno vojaško 6odišče je izreklo včeraj obsodbo v procesu proti drugi skupini sereškega pehotnega polka. Od obtožencev jih je obsojenih pet na dosmrtno ječo in izgubo vojaškega čina, dva sta obsojena na 20 let in izgubo čina. 10 pa na ječo od 8 let do 6 mesecev. Šestnajst obtožencev je bilo oproščenih. Razen tega je sodišče odredilo zaplembo premoženja vseh glavnih obtožencev v korist državne blagajne. Včeraj je bil izdan tudi ukaz, po katerem je odpuščenih iz službe 22 profesorjev atenske in solunske univerze. BENEŠEVO POTOVANJE. PRAGA. 12. aprila. Kakor se izve, bo zunanji minister dr. Beneš odpotoval v Moskvo takoj po Lavalovi vrnitvi. Zatrjuje se, da bo odpotoval v začetku maja. ITALIJANSKA MORNARICA. RIM, 12. aprila. Letnik mornarjev, ki je dosedaj služil, je zadržan pod orožjem. Njegovo število znaša 14.000 mož. BELGIJI MANJKAJO SREDSTVA. BRUSELJ. 12. aprila. Več članov vojaškega parlamentarnega odbora je stavilo predlog, naj tudi Belgija po vzgledu Francije podaljša vojaški kadrski rok. Vojni minister Deveze tega predloga ni odbil, dejal pa je, da se bo vlada mogla šele kesneje intenzivneje baviti s tern, vprašanjem. Zatrjuje se, da je vlada tak sklep že napravila, ga pa zaradi sedanje gospodarske krize ne more izvesti. LETALSKA NESREČA V RUSIJI. MOSKVA, 12. aprila. Po poročilih iz Vladivostoka je zahodno od Sahaliua padlo v morje veliko sovjetsko letalo iti je pri tem izgubilo življenje osem ljudi, 5 trau Z. Mariborski »V e č e r n ? k« Jutra. V Mariboru, dne 12. IV. 193.. Dnevne vesti Skrivnost briljantnega nakita IZPOVED ANICE VUCAKOVE. NAKIT Mariborska policija je danes dopoldne ponovno zaslišala Anico Vučakovo iz Gornje Radgone v zadevi dragocenega briljantnega nakita, ki ga je včeraj ponujala v nakup mariborskemu juvelirju štumpfu. Anica je viničarjeva hčerka, stara 16 let in je prišla v Maribor iskat službe. S seboj je vzela tudi obesek, ne vedoč, da ima pri sebi tako dragocenost. Tudi danes je na policiji izpovedala, daje obesek našla pred 3 leti na smetišču v gornjeradgonskem gradit. Z otroci se je takrat kot loletna igrala tam okrog in brskala po smeteh. Skrivaj je spravila svetlo stvar v žep in jo pokazala doma staršem, ki pa niso imeli niti pojma, da je obesek kaj vreden. Tudi ga je v Mariboru, ko ji je zmanjkalo denarja, pokazala nekim ljudem, ki so ji svetovali, naj ga proda, rekoč, dr. bo za njega že dobila vsaj par kovačev. Njena Izpoved je prav verjetna, saj če bi dekle bilo slutilo-ali pa njeni starši, da je obesek dragocenost, bi JE BIL BAJE LAST NEKE BARONICE. ga najbrže že davno bili skušali spraviti na en ali drug način v denar. Obesek je policija zapečatila v kuverto in ga hrani v svojih tresorjih. Zanimivo pa je, da je mariborska policija obenem doznala, da je zmanjkal približno pred 10 leti dragocen nakit neki baronici, ki se je mudila na obisku pri grofu Korinskem v gradu v Gornji Radgoni. Baronici je takrat zmanjkala dragocena ovratna verižica z dragocenimi briljanti z nočne omarice. Zadeva je bila takrat prijavljena gornjerad-gonskim orožnikom in so bile tatvine o-sumljene neke sobarice, ker nikdo drugi ni imel dostopa v sobo, kjer je spala baronica. Orožniki so dolgo časa zasliševali vse sobarice, izvršili nešteto preiskav, toda dragocenega nakita niso mogli nikjer _ izslediti. Mogoče je torej, da je obesek, ki ga je ponujala Anica Vučakova v nakup juvelirju Štumpfu, last omenjene baronice. Izkoristite priliko I Trgovce, gostilničarje, obrtnike opozarjamo na ugodno insercijsko priliko, ki se nudi v velikonočni številki, ki izide v povečani nakladi ter pestrosti In ostane skoro tri dni v rokah abonentov in čita-teljev. Ugodno pomladansko vreme obeta živahno povpraševanje. Tudi se bodo tisti sloji prebivalstva, med katerimi je »Večernik« zasidran, ob obetajočem se lepem vremenu v množicah razkropili po prelepih gostilniških perifernih in okoliških postojankah. Zadeva gostilničarjev je, da predhodno opozorijo pričakovane izletnike in goste na priznani sloves svoje kuhinje, kleti in postrežbe. Najcenejša, najhitrejša in najuspešnejša propaganda je oglas v »Mariborskem Večerniku«. Drugo potovanje »Kraljice Marije" Iz Palerma poročajo, da vlada med potoki .-'Kraljice Marije«, ki je sedaj na svojem prvem potovanju, veselo razpoloženje. Krasno vreme, toplota pomladnega solnca, tiha morska gladina, razcvetajoča se priroda, tajne juga itd. itd., vse to vžiga razigrano voljo med potovalci »Kraljice Marije«. Svoje drugo potovanje, ki bo trajalo od 29. aprila do 19. maja t. 1. ima »Kraljica Marija« usmerjeno preko Dalmacije - Sicilije - Malte - Tripolisa v Egipt. Ekskurzije, ki se bodo vršile med potovanjem, mdo nudile izletnikom priložnost ogledati ti prekrasna mesta in kraje ob Sredozem tkem morju. Razen ogleda Splita bo oh-segala enodnevna ekskurzija kratek o-:;lcd Catanije, nakar bo sledila vožnja z avtomobili do Taormine, kjer si bodo pot •liki ogledali staro grško gledališče, palače Corvaja itd. Zanimiv bo tudi ogled Taierma. Malte, mesta divne arhitektonske umetnosti, Tripolisa ju potem vožnja tkozi pustinjo do oaze Tagiuru. Po ogledu Aleksandrije se bodo odpeljali izletni-1 vi z vlakom v Kahire, kjer se bodo nastalih za 2 dni v luksuznem hotelu Conti-lental - Savoy« in si v tem času ogledali vse znamenitosti mesta Kahire. (sfinga, dramido itd.). Nizke cene, ki jih je uvedel »Jugoslo-venski LIoyd« na svoji luksuzni ladji »Kra biča Marija«, daje možnost vsakemu, da sc za zmerno cena navžije lepot, ki jih ■uidi to potovanje. Cena kabine z vso »reškrbo znaša od 5.000 Din dalje. Vse natančnejše informacije, prospek-e, prijave z rezerviranjem kabin, preskrba valut po najugodnejših dnevnih teča- itd. pri »Putniku« Maribor, tel 21-22 n »Putniku« Celje, tel. 119. Iz volilnega gibanja. Brivski mojster c. Fran Novak nam sporoča, da ni res, da oi bi! podpisan na drugič vloženi kandidatni listi g. Mačka iz Zagreba. Šolska vest. Nadziranje ljudskih -šol v ikraju Maribor desni breg je ministrstvo prosvete poverilo znanemu našemu pedagogu učitelju g. Ernestu Vrancu iz Studencev pri Mariboru. Premestitve v učiteljski službi. Premeščeni so šolska upravitelja Evgen Antauer iz Tišine v Trebnje in Blaž Filoh iz Markovcev k Sv. Marjeti na Dravskem polju ter učitelj Karel Bako iz Strukovca v Loko pri Žuzmu. Upokojena je Vlasta Maslačeva, učiteljica v Mariboru. Upokojitve v sodno-pisarniški službi. Upokojeni so: Jernej Karba, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Mariboru; Martin Gašpar, višji pisarniški pred stojnik pri okrajnem sodišču v Mariboru; Josip Korošak, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Ljutomeru in Matevž Grbblacher, višji pisarniški oficial pri okr. sodišču v Mariboru. Nov carinski posrednik. Dosedanji pomožni carinski posrednik Ernest Skrabar je imenovan za carinskega posrednika v Mariboru. Posestno gibanic. Podjetnik Avgust Verbič je kupil znano mariborsko Bern-hardovo mlekarno, ki jo bo vodil naprej v istem obsegu. Odkritje spomenika Sokolu Ivanu Ger-žeiju. V nedeljo M. t. m. bo minilo že leto, odkar je iz vrst pobreškega Sokola iztrgala usoda mlado življenje marljivega sokolskega podnačelnika Ivana Gerželja. Sokolsko društvo Pobrežje pa je svojemu tragično preminulemu deavcu v znak sokolske ljubezni postavilo lep nagrobni spomenik, ki ga bo slovesno odkrilo v nedeljo 14. t. m. dopoldne. Ob 10. uri bo maša v magdalenski cerkvi, nato pa odhod na pokopališče k odkritju. Sokolski bratje in sestre, udeležite se tega dokaza požrtvovalne sokolske ljubezni v čim večjem številu! Veterinarski nadsveinik Hinteriechner : mestna občina. Danes dopoldne se je kon čala pred mariborskim okrožnim sodiščem zanimiva pravda, v kateri je mestni tržni nadzornik, veterinarski nadsvetnik g. Hugo Hinteriechner tožil mestno občino mariborsko zaradi svoječasne protizakonite upokojitve in za povračilo s tem nastale izgube njegovih dohodkov. Sodbo bo sodišče izdalo pismeno. Spomeniški odbor je prejel nadaljnje prispevke: Zadravec Jakob/Središče jb Dravi kot odbornik 1.000 Din; delavstvo tovarne Avgust Ehrlich. Maribor 1,000 Din; uradniki tovarne Avgust Ehrlich, Maribor 515 Din; nameščenci in delavci Mariborske tekstilne 1.500 Din; zdravilišče Slatina Radenci 1.000 Din; Češki klub v Mariboru 1.185 Din; profesorski zbor drž. real. gimnazije, Maribor 1.000 Din; dr. Rosina Ernest, Gornji grad, zbirka 245 Din; Šušterič Josip. Maribor 100 Din; Moran Alojzij, Maribor 100 Din: Lintner Leon, Maribor 100 Din; dr. Toplak Franc, Maribor 100 Din; dr. Porekar Ciril, Ljutomer 100 Din; dr. Dolar Anton, Maribor 200 Din; prof. Škof Franc, Maribor 150 Din; upokojeni nameščenci Mestne hranilnice, Maribor 400 Din in Karis Ferdo, Maribor 50 Din. Vozne olajšave. L j u h 1 j a n a, o. do 26. aprila, razstava spominov na blago-pokojnega kralja Aleksandra 1. v prireditvi »Kola jugoslovanskih sester«, polo- . vična vožnja pri povratku v času od 4. do 28.' aprila na podlagi železniške legitimacije. N o v i s a d, 13. do 16. aprila, razstava in sejem živine, polovična vožnja v času od 9. do 20. aprila na podlagi železniške legitimacije za 5 Din. Beograd, 14. do 16. aprila, skupščina ženskega dru štva, polovična vožnja v času od 11. do 18. aprila na podlagi železniške legitimacije. Beograd, 21. aprila do 2. maja razstava »Narodne obrane«, polovična vožnja pri povratku v času od 19. aprila do 4. maja na podlagi železniške legitimacije. Nem či j a, do 31. oktobra po sedem dnevnem bivanju v poljubnem kraju 60% popusta na nemških železnicah pri vožnjah tja in nazaj. Avstrija, v predsezoni do 30. junija po sedemdnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) v poljubnem kraju, 60% popusta pri povratku za tujce in avstrijske državljane, ki stalno bivajo v tujini. Italija, do preklica po šestdnevnem bivanju v poljubnem kraju 50% popusta na italijanskih železnicah pri vožnjah tja in nazaj. Mila n, 7. do 27. aprila, sejem, polovična vožnja na italijanskih železnicah. Turin, 10. do 28, aprila modna razstava, polovična vožnja na italijanskih železnicah. Vse na-daljne informacije, nabava vozovnic po originalni ceni, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrba registriranih mark pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Aleksandrov trg, tel. 119. KINOBAR Od danes dalje prvovrsten internacionalni spored. Matineja ZKD v soboto in nedeljo v Grajskem kinu. Predvajal sc bo program: »Zvočni teden«, »Pohorje« (naš Semcring), jako podučen film »Od volne do obleke«, kjer se bo videla vsa procedura od striženja ovce pa do izgotovljene obleke; dalje »Micky-iniška«, jako lepo, in končno »Bela Ljubljana . Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 12. aprila ob 20.15 predava gosp. univer. prof. dr. Izidor Cankar iz Ljubljane o temi »Kako gleda likovna umetnost na svet?« Skioptičnc slike! Ruska Matica vabi svoje člane in prijatelje na znanstveno predavanje v ruščini o krizahjv ruski zgodovini. Predaval bo profesor ljubljanske univerze g. E. Spek-torski v nedeljo 14. tm. ob 20. uri v prostorih Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev v mariborskem Gradu. Mornarska sekcija Jadranske straže priredi v soboto, dne 13. aprila ob 20. uri v spodnji kazinski dvorani družabni večer s sporedom: 1. Nastop malih harmonikarjev. 2. Lastni pevski kvintet. 3. Godbeni kvintet. 4. Prosta zabava. Vstop prost. Vabijo se člani, njih svojci in vsi prijatelji morja. Ipavčeva pevska župa se tem potom toplo zahvaljuje vsem, ki so sodelovali ali kakorkoli pripomogli k uspehu nedeljskega komemorativnega koncerta. Čisti, dobiček je bil namenjen spomeniku blago-pokoinega kralja Aleksandra L. žal pa je bil koncert deficiten. Samo par dni še najboljši jugoslovanski komik v »Veliki kavarni«. Morske ribe, velika izbira v »Grajski kleti.. Radio Ljubljana. Spored za soboto 13. bil. Ob 12: plošče; 12.50: poročila; 13: ‘čas, plošče; 18: radio-orkester; lS.15:pre davanje; 18.35 radio-orkester; 18.50: fran coščina; 19.20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 19.30: nacionalna ura; 20: pre davanje; 20.20: prenos operete; 22: čas, poročila; 22.20: radio-orkester. Za milijon dinarjev 8 let težke ječe. — Beograjsko sodišče je včeraj obsodilo skladiščnika beograjske državne bolnišnice Mihaela Uroševiča na 8 let težke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je v zadnjih letih ogoljufal državo za nad milijon dinarjev. Neozdravljiva bolezen ga je pognala v snirt. V Sernečah so našli na podstrešju obešenega 701etnega upokojenega železničarja Petra Slivnikarja. Pokojnik je delj časa bolehal za hudo živčno boleznijo, ki ga je pognala v tako tragično prostovoljno smrt. Nezgodna kronika. Na Glavnem trgu je včeraj padel 211etni dijak Lovrenc Puh tako nesrečno, da si je hudo poškodoval desno nogo. V Jakobskem dolu je podobna- nesreča doletela II-letnega viničarje- Narodno gledališče REPERTOAR. Petek, 12. aprila ob 20. uri: »Vijolica * Montmartra«. Red C. Gostovanje Loke Pruzovičeve. Sobota, 13. aprila ob 20. url: »Kvadratura kroga«. Red D. Nedelja, H. aprila ob 15. uri: »Veseli knP tič«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Holi-mannove pripovedke«. Znižane cdic »Kvadratura kroga« je prav zanimivo pisana in izvrstno zabavajoča veseloigra ki jo je napisal sovjetskoruski pisatelj Valentin Katajev. Mnogo je svežine i|! pristnosti v njej, zato učinkuje neposredno in mOčno. Ponove jo v soboto. 13. tm. za red D. Kaj bo v nedeljo v gledališču? Popoldne ob 15. uri bo »Veseli kmetič«. TaFa-lova opereta je naiprivlačnejša giasbena uprizoritev zadnjih mariborskih sezon te; je pri njenih uprizoritvah gledališče vselej polno. Veljajo znižane cene. — Zvečer pojo Offenbachovo znamenito opero »Hoffmanove pripovedke«. S sodelovanjem treh gostov (A. Herzogove, V. Za-mejic-Kovičeve, Fr. Neraliča) ter v odlični inscenaciji in režiji je ta opera dosegla velik uspeh. Zbor in orkester sta pomnožena. V orkestru je tudi harfa, ki svi-ra nanjo g. Lukež. Veljajo znižane cene. KINO QRAJ1KS KINO Od danes dalje seDzacijonelen velefilm kakršen Še ni bil v Mariboru. JDIR1GIBLE* (junaki zraka, ledu in vode) v nemškem jeziku Pride „Bela sestra". Kino Union. »Princesa Turandot«, veseloigra po kitajski pravljici, z Wili Fritsch-em in Katico Nagy. vega sina Ivana Rojka, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Razgrete glave. 2e včeraj smo na kratko poročali, da so si skočile na vogalu Frankopanovc in Prcraclovičevc ulice pre teklo nedeljo zvečer v lase razgrete moške glave. Povod za pretep pa je dala bujna fantazija nekega Avgusta R,, ki je v svojem navdušenju bil prepričan, da je skupina, ki jo je srečal, nemčurska. Tudi ! je Avgust v tej svoji navdušeni zmoti pr H navali! na skupino, ki se je morala postaviti v bran. Skupina pa Avgustu ne bo prizanesla in ga bo tožila. Vlom. V mlin Zofije HausonOVč na Trati so te dni vlomili neznani zlikovci ter j: odnesli več gonilnih jermenov; S tem so ji povzročili okrog 3.000 Din škode. Zaplenjene igralne karte. Včeraj so Carinski kontrolni organi zaplenili dvema : Ljubljančankama, ki sta prispeli z osebnim vlakom iz Avstrije, več zavojčkov igralnih kart, ki sta jih imeli všite v spodnjem robu krila na notranji strani. Prvo so obsodili na 4.100 Din, drugo pa na 7.300 Din globe. Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo okrog 300 kg morskih in domačih rib. Prodajali so postrvi po 36 Din, belice po 8 do 9 Din, krape po 10 do 12 Din, piš-molje po 24 Din, male sardelice po 12 Din, sipe po 10 Din, lignije pa po 16 Din kg. Pasja vročina. Temperatura je naglo uarasla in dobili smo pravo julijsko vreme. Včeraj je na solncu živo srebro zlezlo nad 25 stopinj in je nagel prevrat naravnost neugodno vplival. Celo pomladan ski površniki so bili odveč in so morali romati v omare. Nežni spol pa se je pojavil na ulicah v lahki svili. Vroči val je zajel vso Evropo, najhujše pa Španijo, kjer imajo pravo pasjo vročino. Vremetio slovci menijo, da bo sedanja nenormalna vročina trajala še nekaj dni, potem pa bodo nastali viharji, ki bodo pripodili v r.a-še kraje oblake, dež in hladnejše vreme. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15.9 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16 sto pinjah 735.6, reduciran na ničlo 733.7; relativna vlaga 75; vreme je obhično in tiho; vremenska napoved napoveduje, da se bo vreme v nekaj dneh poslabšalo. ■£2!Š£!!» Hunfj V- Mar i H o r u, 'dne 12. IV. 1935. AarlBorsB »V e? e rit IS« Julra. »Tsr? 'mmmmmaeftsiiazmam Stran 3, članstva po starosti niti glede zavarovanih vsot, ki bi odpadle na posamezne starostne razrede. Tudi je predsednik g. Bojk izplačeval iz rezervnega fonda razne izredne podpore, ki jih pravila niso predvidevala in takih podpor tudi ne pozna zakon o pomožnih blagajnah. Tako je predsednik g. Bojk na primer izplačal v letu 1933. nad -176.000 takih izrednih podpor. V neredu je bilo tudi knjigovodstvo in je strokovnjak g. Lekan ugotovil razne nepravilnosti in nedopustne manipulacije. Ob likvidaciji so znašala aktiva pomož. blagajne »Naprednosti« 2,881.959 Din, pasiva pa 3,620.177. Dolg pomožne blagajne na posmrtninah zavarovancev je znašal 871.000 Din, v blagajni pa je bilo gotovine le 250.000 Din. Pretežno večino stroškov so požrli takozvani upravni stroški. Odbor razpuščene : »Naprednosti« se je sicer proti razpustu pritožil na višjo instanco, ki pa ne bo mogla preko dejstva, da je prekršil pravila in zakon o pomožnih blagajnah. Skušal pa si je odbor raz- Nizkotna kupčija z življenjem in smrtjo porazne ugotovitve uradne revizijske komisije pri mariborski POMOŽNI BLAGAJNI »NAPREDNOSTI«. - OB LIKVIDACIJI SO ZNAŠALA AKTIVA 2,881.959 DIN, PASIVA PA 3,620.177 DIN. - NOVE PROTIZAKONITE MANIPULACIJE ODBORA. Ko je pred leti izbruhnila na dan afera "I;ane mariborske Kmetijske eksportne zadruge, se je med našim ljudstvom omajalo zaupanje do takih zadrug in podobnih pomožnih blagajen, ki so zadnje čase rasle ko gobe po dežju. Več tisoč zavarovancev je bjlo bridko ogoljufanih, voditelji bivše »Kmetijske eksportne zadru-S.e« pa sede za zamreženimi okni. Ni še bila afera te zadruge popolnoma pozabljena, že je slična usoda doletela ljubljansko Vzajemno pomoč in Splošno vzajemno in podporno društvo. Obeh omenjenih ustanov posle pa je prevzela mariborska »Naprednost«, ki je poslovala nekaj časa po pravilih, odobrenih od banske uprave in trgovinskega ministrstva, dokler ni bil lani jeseni imenovan za njenega likvidatorja mariborski okrajni glavar g. dr. Senekovič, ker je likvidacijo »Naprednosti« odredila r.a podlagi raznih prijav banska uprava. Tudi' je med tem časom osnoval neki bivši bančni ravnatelj v Mariboru »Materinsko pomoč«, ki ni mogla uspevati in le prenehala delovati. Na razvalinah te Ustaiiove "je pa spet vznikla nova pobožna blagajna z oblastveno odobrenim Pravilnikom pod imenom »Sloga«, ki ji je nekaj časa predsedoval mariborski gostilničar g. Rozman. »Sloga« je najela Prostore v novi Nasimbenijevi hiši v Orožnovi ulici in skušala z vsemi sredstvi razširiti svoj delokrog. Toda ljudje so izgubili zaupanje in tako je tudi »Sloga« zaspala ter se je njena pisarna preselila v Rozmanovo gostilno na Glavni trg. Rednega poslovanja »Sloge« je bilo konec. Pred kratkim je banska uprava odredila po mestnem poglavarstvu mariborskem revizijo knjig pomožne blagajne »Sloge«. Uradna revizorja sta iskala njeno pisarno in njenega predsednika g. Rozmana, ki je komisijo napotil v uradne prostore »Naprednosti« v likvidaciji, faradi nadaljnje preiskave in nadaljnjih "gotovitev pa revizijskega poročila zaenkrat še ne moremo objaviti. Ro razpustu registrirane pomožne blagajne »Naprednosti« je uradna revizijska komisija pregledala vse njene knjige in njeno poslovanje. V komisiji sta bila ban-ski tajnik g. dr, Josip Lavri č in bančni in zavarovalni strokovnjak g. Jože Leka n. Več dni je trajala revizija poslovanja »Naprednosti« in sta strokovnjaka po končani reviziji izstavila narav-nost porazne ugotovitve. Pripravljalni odbor »Naprednosti« odnosno njegov načelnik g. Bojk iz Maribora je v veliki "leri in težko prekršil odobrena pravila 'n zakon o pomožnih blagajnah. Članstvo JU bilo zavarovano samo do po zakonu 'n pravilih dopustnega zneska 6000 Din, marveč je bilo večina zavarovanj skle-"ienih na 10.000 in 20.000 Din. Da je od-bor mogel na zunaj svoje početje maskirati, je »Naprednost« izstavljala pod isto ^evilko za zavarovani znesek 10.000 Lin ali 20.000 Din po dve in še več zavarovalnih polic. Takih nedopustnih zavarovanj je sklenila »Naprednost« nad 40°/o. Nadalje je »Naprednost« zavarovala osebe preko 60 let. čeprav smejo biti po pravilih zavarovanci stari največ 60 let. 'udi niso pravila predvidevala določenih "jeinij za osebe starejše od 60 let. V pragih »Naprednosti« je bil sicer krog za-Varovancev. ki jih sme Član zavarovati. s'rogo določen, strožji celo kot v zakonu P. Pomožnih blagajnah, vendar je odbor msto samovoljno zavaroval osebe preko Pravil, ne da bi predhodno ugotovil sorodstveno razmerje. Pravila namreč toč-P° predvidevajo, da sme zavarovati mož jjpno in obratno, otroke ir. starše le če dve v skupnem gospodinjstvu. Na vse to Se odbor »Naprednosti« ni oziral. Zato je bila večina zavarovanj neve-'iavna in protizakonita, ker odbor ni bil Ljsitiiniran sklepati takih zavarovanj. NajvnžneiSa nri reviziii pa le bila seveda puščene »Naprednosti« pomagati na drug način. Že uvodoma smo omenili pomožno blagajno »Slogo«, s katero so odborniki razpuščene »Naprednosti« stopili v tesnejše stike. Vsem bivšim članom »Naprednosti« je pred kratkim registrirana pomožna blagajna »Sloga« razposlala neke po zakonu sicer nedopustne okrožnice. Neki ljudje, ki nosijo glavno krivdo na tem, da je banska uprava zaradi nepravilnega poslovanja razpustila »Naprednost«, so prevzeli na nelegalen način pomožno blagajno »Slogo« in pričeli pošiljati vsem članom razpuščene »Naprednosti« okrožnice, v katerih jih laskavo vabijo, naj prestopijo k »Slogi«. V okrožnici pa ni navedeno, da je »Sloga« prenehala poslovati že lani v avgustu, ko je vse njeno premoženje znašalo komaj 238 Din. Zato se opozarjajo vsi člani in vsa javnost, naj ne naseda takim prozornim trikom in naj ne gre na led takim vabilom. »Sloga« je imela zadnje čase samo enega redno plačujočega člana iz Sevnice ob Savi, pa še ta je iz nevednosti plačeval svoje premije. Pričakovati je torej,' da bo merodajna oblast nujno posegla vmes in razpustila tudi registrirano pomožno blagajno »Slogo«, kakor je razpustila njeno sestro »Naprednost«. S posebno uredbo pa naj bi se enkrat za vselej napravil konec takim kupčijam s človeškim življenjem in smrtjo. Naši kmetovalci pr? gospodu banu POSLOVANJE NARODNE BANKE. IZV OZ SADJA. TEŽNJE VINOGRADNIKOV V torek dopoldne se je pri banu naše banovine g. dr. Dinku Pucu zglasila de-putacija gospodarskih organizacij kmetskega prebivalstva severnega dela naše banovine in mu sporočila svoje želje in predloge v naslednji resoluciji: V zadevi postopanja Narodne banke kraljevine Jugoslavije predlagamo: Narodna banka obračunava dobroimetja izvoznikov v kliringu z Nemčijo brez o-brestne mere, pač pa obračunava od 3 no 8 in pol°/n od izplačanega zneska, kar znaša, računajoč na leto, 17 do 22°/". Po zadnjem poročilu Narodne banke in finančnega ministrstva bo uvoznikom obračunavala valute za 8% izpod paritete, izvoznikom koruze pa. bo odbijala namesto 9% iz naslova provizije 3%. Koruzo izvaža večinoma donavska banovina, ki bo zaradi tega tudi edina imela nekaj koristi, medtem ko bodo pasivni kraji, zlasti naša banovina, zelo oškodovani, ker bodo cene koruzi znatno poskočile. Temu se v principu ne protivimo, smatramo pa tako politiko Narodne banke za enostran sko, ker ne upošteva naših interesov, to je izvoza naših pridelkov, zlasti živine, perutnine, sadja in lesa. Za r.as velja še vedno obračunavanje Narodne banke s provizijo 9% od izkupička. Za okrepitev izvoza naših pridelkov ic zato nujno potrebno, da Narodna banka eskomptira vsa dobroimetja od izvoza, zlasti iz naše banovine, ki je pasivna in v hudi gospodarski krizi, po eskomptni lestvici dovoljeni po zakonu in javno razglašeni, in to brez vsakih provizij in drugih odbitkov. Korak Narodne banke glede izvoza koruze n; tedaj nikakor v splošnem interesu kmetovalca, niti ne pomaga k splošnemu dvigu cen njegovih pridelkov kot se to javno zatrjuje, ker je enostranski in favorizira le eno banovino. Zato je nujrto potrebno, da Narodna banka prizna navedene ugodnosti za vse pridelke, zlasti za one, katere izvažamo mi ter na ta način podpre tudi naše kmetsko gospodarstvo. Naša trgovina s sadjem se mora izboljšati. Doslej so tudi trgovci s sadjem prihajali z gotovino v naše kraje, kupili sadje in ga plačali, med tem ko so naši trgovci s sadjem opravljali v glavnem le posel posredovalca. Zaradi deviznih pred pisov pa je taka kupčija odslej naprej nemogoča in se vrši sadna kupčija od lani na pravi eksportni bazi. V lanski sadni sezoni se je izvoz našega sadja ponesrečil deloma zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ki jih naši trgovci nimajo na razpolago, deloma pa zaradi malo resnega pojmovanja od strani oblasti, za to nadvse važno vprašanje. Kinih temu da ie bil lanski pridelek •n kvalitativno najboljši, je izvoz skoraj popolnoma odpovedal, zaradi česar je propadla ogromna množina izvoznega sadja, najhujše pa, da je naš producent sadja izgubil tržišča, ki so jih osvojili madžarski in drugi izvozniki. Najboljše naše sadje je moralo ostati doma, ter so ga kmetje sprešali za jabolčnik. To je povzročilo naravnost o-bupno denarno krizo, tako, da naši sadjarji v letošnjem letu ne bodo mogli sadnega drevja pravilno škropiti in gojiti, ker nimajo za to potrebnih sredstev. Da sc to obupno stanje popravi, je nujno potrebno, da se organizira prodaja sadja na ta način, da se uredi v Mariboru kot središču trgovine s sadjem prodajna centrala pod okriljem Kmetijske družbe, ki ji naj Prizad kot privilegirana osrednja organizacija naše države za izvoz odstopi vse agende za našo banovino. Kraljeva banska uprava naj omogoči uresničenja tega načrta pravočasno, da se ne bi tudi iwi'i~rrai MaudL Najboljše srednjeameriške kave V* kg Dia 31*— 'JjlJUo. MeinA uvoz kave ustanovljeno .1862 letos ponovilo lansko zlo. Naši vinogradniki so nujno potrebni zaščite. Že več mesecev se uvaža v Maribor in druge kraje naše banovine povsem nemoteno v ogromnih množinah vino jz Banata, ki ga uvažajo posamezniki samo v spekulativne namene, ne oziraje se na to, da s tem uničujejo in ugo-nabljajo nase vinorodne kraje. Pripomniti moramo, da so naši vinogradi skoro vsi izčrpani in potrebni nujne obnove. Pri tako brutalnem načinu rušenja cen pa so zapisani naši vinogradi neizogibni propasti. Zato zahtevamo kot protiutež tem brezvestnim spekulacijam, da se dovolijo vinotoči kakor v prejšnjih časih za dobo 6 mesecev, ki pa se lahko podaljšajo na vse leto. Zniža naj se tudi taksa pri tej prodaji vina na polovico. Omogoči naj sc nadalje tudi vinogradnikom iz bolj oddaljenih krajev prodaja vina na drobno iti naj sc sistira uredba, po kateri je malo prodaja vina našim vinogradnikom prepovedana. Gospod ban dr. Dinko Puc je radevolje sprejel deputacijo naših kmetovalcev in jim obljubil vso svojo pomoč. Gibanje naše mladine IZREDNA SKUPŠČINA ZVEZE MLADIH INTELEKTUALCEV. Izredna skupščina ZM1 v Mariboru po-menja popolno tehnično reorganizacijo in idejno spopolnitev društva mlade inteligence. Namesto dosedanje stanovske ureditve društva se je uvedel vertikalni sistem, ki združuje vse članstvo enega kraja, ne oziraje se na stroko, v močno, delovno skupnost. Program Zveze se je razširil in spopolnil z novimi področji, opirajoč sc predvsem na socialno zaščito in kulturno-prosvetno udejstvovanje. Podpiranje samoizobrazbe in samovzgoje mladih intelektualcev je sedaj smotreno izvedeno, nov program posveča posebno pozornost tudi temeljiti državljanski vzgoji članstva, kot tudi najširših narodnih plasti. Skupščina je poslala brzojavno čestitko novemu g. banu. Izrečena je bila zahvala vsem onim državnim in privatnim ustanovam, ki so stremljenja mladih intelektualcev dobrohotno podprla, a podpredsednik mestne občine mariborske g. Rudolf Golouh je na predlog tov. Šegule za njegovo velikodušno naklonjenost in razumevanje potreb in stremljenj intelektualne mladine bil soglasno z aplavzom izvoljen za prvega člana starešinskega kroga Zveze. Mlada inteligenca, težko preizkušena z zapostavljenostjo, izkoriščanjem, zlorabljanjem in brezposelnostjo, se podaja polna optimizma in vere v boljšo bodočnost, na novo delo ter vabi k sodelovanju vse one, ki jim apatija in pesimizem še nista ubila vere v pravičnej šo razdelitev kulturnih dobrin. T^rhovno vodstvo se je spopofeik) s svežimi močmi: predsednik Pavle Šegula, učitelj v Sv. Lovrencu na Drav. polju: podpredsednik Viktor Šuškovič, ing., Ma-L. r; podpredsednica Ema Grbec, dipl. ubit. učit., Maribor: tajnica Zora Šerbak, dipl. abit. učit., Maribor: blagajnik Albert Murko, uradn. pripr., Maribor; kulturno-prosvetni referent dr. Franjo Crnek, prof. v Mariboru, referent socialno-zaščitnega odseka ing. Viktor Šuškovič v Mariboru, in člani Womer Ankica, dipl. abit. učit., Mirko Lorger, urad. pripr. in Marica Vegan, dipl. abit. učit., vsi v Mariboru. V vrhovno nadzorstvo so bili izvorjem kot predsednik Marijan Kozina, prof. v Mariboru, dr. Stojan Pretnar, odvet. pr., Anči Pišec, dipl. učit., Franjo Borko, prof. ing. Bruno Caharija, vsi v Mariboru ter Franc Satler, odvet. pripr. v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Sv. Lenari v Slov. gor. Zasaditev lipe. V nedeljo 14. trn. po rani maši bomo pri nas na slovesen način zasadili spominsko lipo v počaščenje našega nepozabnega kralja. Lipa bo stala prav sredi trga; prostor se v ta namen že preurejuje tako, da bo imela lipa primerno okolico. K tej slavnosti bodo povabljena vsa društva, vsi uradi in vse šole. —- V nedeljo 14. trn. ob pol 16. uri popoldne in v soboto 13. tm. ob 20. uri zvečer bodo igrali v našem Sokolskem domu znano tridejanko »Stilmondski' župan«. 5kr*ti 4. - o v & ‘£ < Mariborski *V e C e r n i k« Jutra V Mariboru, dne 12. IV. 1935. Ateho»se rtaudet: GREH ZE.HE. ROMAN. 54 Lydija je dobro vedela, da se bo tako končalo, a sklenila je tudi že, kaj bo storila v teh težkih razmerah in tesnobah. A zakaj tako kmalu? Zakaj tako nizkotno? Nobene besede ji ni pisal: niti onega drhtečega »zbogom!« oprostilnega pisma, vse je prepustil svojemu slugi, da opravi namesto njega! . . . To je prekašalo vsako podlost. Počasi so ji postali razumljivi vsi pretekli doživljaji: doumela je ostudno komedijo, ki jo je bil zaigral v Monte Carlu, njuno »tragično ločitev«, njen smešni beg preko vse Francije, zlobo, s katero jo je pripeljal tako daleč in jo pustil tako dolgo čakati, da ji nazadnje vrže v obraz to žalitev ... »O. Charley, to je torej pomenil vaš skrivnostni smeh in to so skrivale vaše mrzlemu zidu podobne oči, ki sem se jih tako bala!« »Lep pokvarjenec«, kakor je govoril njegov oče; pokvarjenec, nesposoben ljubiti, pokvarjenec, ki je že po nekem nagonu odbijal vsako zaupanje in vsako nežnost. In zato se je tudi njun sirovi roman končal tako, kakor se je mora] končati ... In ti ljudje z Grosbourga, skupaj z njihovim notarjem, kaj mislijo, kdo je? Tako, tudi general je torej kakor oni vsi ... O, to jo je najbolj žalilo, ta misel namreč, da je tudi ta ponosni in neustrašni mož, katerega brezupna strast jo je tolikokrat genila, da je tudi on mogel misliti, da je naprodaj, da je lakomna denarja! Toda videli bodo prav dobro, kaj bo storila z njihovim denarjem in z vsem ostalim! »Izplača se otroku!« o da, gotovo, otroku. Ko je že prvega dne odločno sklenila, da ne bo preživela te sramote. Saj se ji še sanjalo ni o tej ironiji, da je sedaj po osemletnem brezplodnem zakonu naenkrat postala mati, ko še sama ni imela imena! Črna revščina bo okoli njega, a prinčeva kri v njegovih žilah. Kaj naj postane iz njega, ko je tako izločen iz človeške družbe, iz njenih stanov in popolnoma zapuščen? Ne bi bilo stokrat bolje, da ga ponese s seboj v smrt? V smrt, da, gotovo v smrt. A kakšno smrt? Pobegniti, oditi iz tega žalostnega obstojanja, a skozi katera vrata? Morje je tu čisto blizu pod skalami. Bilo bi treba le tiho odpreti okno. prestopiti ograjo in napraviti dva koraka, pa . . . Toda zgro zila se je pred črnino noči in vode. Morala bi se prej obleči, ali oditi napol naga. Ah, glej tam . . . Njen po sobi begajoči pogled se je ustavil na malem samokresu onega angleškega kapitana, ki se je blišča! na kaminu. Stoječ vzravnano pred ogledalom ie skušala s svojimi gibkimi prsti naravnati orožje, in pri tem je pomislila na vso ono množico ljudi in stvari, ki jih je sedaj v zadnjem trenutku videla vse po vrsti s svojimi zmedenimi očmi. In ko je čisto globoko odpela svo« io srajco s čipkami, da bi mogla nameriti na prikladno mesto, jo je vso prevzela zavest lastne lepote in postalo .ii je žal razbiti to nežno belo polt. na kateri se je lesketala mala zlata svetinjica. Priporočila se je v duši gospe Fourniereski. položila prst na petelina in hotela sprožiti. Nepričakovani udarci po zidu in Aga-rithin glas pa so jo še zadržali: »Gospa, O. kako je to prekrasno gospa: vse same zelene, modre, rumene in rdeče luči. kako plešejo po morju . - glejte jih. glejte! ... to je brodovje . . . vam nisem pravila . . .« Mehanično je obrnila glavo proti oknu. na katerem so se stresle šipe od silnega grmenja topov, v katerem se je izgubil kratek m oster pok malega amerikanske-ga samokresa. In ko se je Lydija Zgrudila na tla. je razsvetlila vso sobo ena onih električnih luči, ki so s svojim modrim bleskom svetile z ladij po vsej obali. Ko jo je ta svetloba vso obsijala, je morda mislila, da se pred njo odpira večnost. Morda se nekaj takega tudi res občuti v trenutku smrti, ko je premagana ona tegoba prehoda iz življenja v njo. Čudna reklama ameriškega profesorja ZAKONSKI JAREM SREDSTVO ZA DALJŠE ŽIVLJENJE. Edw«i Burdell, profesor družabne vede na tehnološkem zavodu v mestu Cambridgeu v ameriški državi Massachus-sets je v svojem nedavnem predavanju dokazoval, da žive poročeni ljudje delj in da je med njimi manj zločincev, kakor med neporočenimi. Na podlagi tega ugotavlja prof. Burdell, da je zakonsko življenje najboljše sredstvo proti zločinstvu, duševnim boleznim, siromaštvu in prerani smrti. Komur je ležeče na tem, da hi dolgo živel in da bi se mu dobro godilo na zemlji, da bi ne končal svoje živ-Ijenske poti v norišnici ali v ječi in da bi ne obubožal, naj se kar hitro poroči. Gotovo so ameriškega profesorja podkupile matere, ki imajo za možitev godne hčerke, ali pa dekleta, ki bi se rada omožila. Drugače si ne moremo misliti, da bi delal tako kričečo rek' mo za zakonski jarem. Verjetna njegova trditev itak ni, kajti če bi bilo to res, kar pravi prof. Burdell, bi ne bilo na svetu toliko ljudi, ki se strahovito branijo zakonskega stanu ali pa beže iz njega. Morda mož niti sam ni oženjen, kajti če bi bil, bi najbrž svojo reklamo za zakonskim jarmom opustil. Teorija je eno, praksa pa drugo, posebno v zakonskem življenju. Ljubezenska tragedija na morju Na luksuzni ladji, ki je plula iz Mar-seillea v Alžir, se je te dni odigrala krvava ljubezenska tragedija, katere žrtev je bil major Kervala, ki ga je ubila bivša žena nekega bankirja. Pred leti se je major Kervala spoznal z njo. Ona je zapustila svojega zakonskega moža in dvoje otrok ter se preselila k majorju v Alžir. Zadnja leta pa major ni napredoval in je bil trdno prepričan, da je tega krivo le to, ker živi v divjem zakonu. Zaradi tega je iskal priliko, da bi se ločil od svoje ljubice. Posrečilo se mu je prepričati jo, da je ne ljubi več in je tudi ona mirno pristala na slovo. Ladja je krenila popoldne iz luke. Ko je legel na morje mrak in kmalu za njim noč, se je podal major nič hudega sluteč v svojo kabino. Niti slutil ni, da se z isto ladjo vozi tudi njegova zapuščena ljubica. Ko je hotel odpreti vrata kabine, je pa nepričakovano stopila pred njega njegova ljubica in oddala nanj tri strele. Major se je zgrudil in zadnje njegove besede so bile: »Vsega sem sam kriv, ne preganjajte nje, ki je bila popolnoma upravičena, da mi je vzela življenje!« Oblasti pa so kljub temu aretirale ljubico umorjenega majorja. Obsojene ciganske vile. Okrožno sodišče v Sremski Mitroviči ie pred dnevi obravnavalo zanimiv proces, v katerega so bile zapletene 4 lepe ip. zapeljive ciganke, Živka, Katica, Juca iti Perka. Čeprav žive vse štiri na koruzi so pri generalijah ponosno izjavile, da niso žene, marveč dekleta. Vse ?” ' so bile obtožene, da so lani v avgustu in oktobru pod zvitimi pretvezami, da bodo kot vile začarale nekega milionarja in da bodo prinesle nekemu posestniku, ki jim ie veroval, 3 milijone zlatih frankov. Tudi so mu obljubljale, da bodo očistile nje- govo hišo hudiča in bo postal potem najsrečnejši in najbogatejši človek na svetu. To srečo pa mu bodo pripravile le pod pogojem, če jim izroči 5.000 Din. Napovedale so lahkovernemu posestniku sestanek in prišle v mraku v njegovo hišo. Zahtevale so to in ono, nato pa se podale na dvorišče, kjer so napol gole prepevaie in' plesale čaroben ples. Najstarejša med njim' je pristopila k lahkovernemu posestniku in ga povabila v njihov krog. Posestnik je bil ;ako zmešan, da je ubogal kar so mu narekovale. Da! jim je denar in vse, kar so zahtevale. Ko pa se je naslednje jutro iztreznil, je uvidel, kako grdo so ga ciganke osleparile. Prijavil jih je orožnikom,, sodišče pa jih je obsodilo skupno na 14 mesecev strogega zapora. Prodano inorje. V Mehiškem zalivu je država Teksas prodala precejšen del morja za 30 milijonov dinarjev. Morje je kupilo neko Hum-blovo društvo, ki ga namerava izsušiti in navrtati dno, ker hrani v sebi bogate zaloge petroleja. Pametno p-riporočilo. Prijatelj, je tvoja žena dobra gospodinja?« »Gospodinja ni, toda peti zna imenitno!« »Dragi, prijatelj, tako ženo bi ti lahko nadomestil kanarček « Ptuj Tatvina lesa. Ponoči od 4. na 5. t. m- je bilo ukradeno z dvorišča mestne občine kjer je občinska žaga, večja količina razžaganega brestovega lesa, last Tomaža Toplaka, kolarja in posestnika iz Sto.in-cev. Storilca še do sedaj niso izsledili Seznami zavezancev za ljudsko delo (kuluk). V smislu člena 19 pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine, objavlja mestno poglavarstvo, da so seznam; zavezancev za ljudsko delo za tekoče leto razpoloženi na javni pregled v mestni upravi do 20. t. m. — Vsakdo ie upravičen sezname pregledati ter staviti v roku. določenem za pregled, svoje pripombe. Sv. Juri? ob Ščavnici Lepa nacionalna svečanost. V nedeljo 7 aprila ob poteku polletnega žalovanja za blagopokojniirt kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. je naša šolska mladina pod vodstvom učiteljstva na trgu pred šolo vsadila na čast Ni. Vel. kralju Petru II. spominsko lipo. Tej lepi nacionalni svečanosti so prisostvovali poleg šolske mladine vsa naša društva, uradi in korporacije ter prebivalstvo vse obširne jurjevske župnije, skupno gotovo nad IfiOO ljudi. Složno je sodelovalo vse prebivalstvo ter tako pokazalo, da je nacionalna zavest v našem obmejnem kraju pognala že krepke in globoke korenine. Najlepši del sporeda poleg saditve lipe same je bil res prekrasen govor učenca naše višje ljudske šole. posebno pa tisti ginljivi trenutek, ko je z njim vred prisegla vdanost in neomajno zvestobo našemu mlademu vladarju vsa šolska mladina. V imeni vsega prebivalstva je bilo poslana maršalatu dvora brzojavka vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. L:;:o so vsadili učenci na prst, ki so jo prinesli od svojih domov. Pod drevo so pa položili steklenico s spominsko listino. Mogočno se bo nekoč dvigala sredi lepega našega kraja lipa kralia Petra II ter spominjala še pozne rodove na.ooo-roko pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. da vsi složno služijo napredku naše mile domovine ter da bodo tu na severni meji njeni zvesti in neomajni čuvarji, Sokolstvo Sokolsko društvo na Teznem. Predavanje br. Robnika. V soboto 6. t. m. je predaval številnemu članstvu v pritličnem razredu osnovne šoie br. Robnik iz Maribora o delu v sokolski telovadnici, načrtu in potrebi pravilne telovadnice. — X. Prinčev dnevnik. Pišem Vam iz nekega starega mlina* glavnega stana naše vojske, med eno u’ drugo bitko, na katere sem se kot vaflJ6' nec in premaganec pričel že privajati’ Kakor sem Vam v svojem zadnjem P1*' mu z Grosbourga sporočil, sem tedaj n11' slil. da sem se že izvlekel iz teli napor' nih velikih vaj in pričel sem sladki tlif z dvema malima Židinjama iz soseščine-od katerih se je ena že poročila, druga P3 bi se morala v kratkem. Obe sta že čist0, lepo prijeli in treba bi bilo še samo e11' krat potegnil trnek, pa bi bili ujeti — je naenkrat prispela brzojavka mojega s0 rodnika de Boutignatia. kf mi je velela da se moram takoj vrniti na svoje mesto v glavi stan. »Višji ukaz«, mi je rekla oi$ stara polkovniška bestija, migajoč s sv'0' jim edinim očesom, ki mu je še ostalo* več pa nisem mogel izvedeti, ker je Boi*' tignan kot dvorni častnik bil vedno v strahu, da se ne kompromitira. Med teni pa me je moj mezinec opozoril, da ie tokrat zaigral z menoj grdo šalo moj oče general. Morda .ie širila mo.ia prisotno'1 na Grosbourgu okoli njegovega bolniške ga naslanjača preveč veselja in mlade: sti? Znano Vam je. da mu je postalo spi" va mnogo bolje pozneje pa naenkrat spet slabše. Zdravniki so to poslabšanje pripisovali padcu s konja, toda bil sen1 prisoten iti sem videl, kako se ie zrušil M sedla in kako ga ie že prej zadel:: k n s. Pesniško zasnovano predavanje je imelo hvaležne poslušalce in besede predava telja j.0 rodile uspeh, za kar je posebS0 hvaležen gradbeni odse' Br. Robnik ie predaval pri nas letos že drugič in i® obljubil, da še pride. Zdravo! Šport SO pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: v Mariboru prijateljsko tek mo 1SSK Mar'bor:SK Svoboda g. Senica^ prvenstveno tekmo SK Rapid rez.:ISSK Maribor rez. g. Kopič: prvenstveno tek mo ŽSK Hermes :SK Rapid g. Vesnaver, stranska sodnika gg. Peteln in Kager. Murski Soboti SK Mura:SK Ptuj g. P>i zjak. Poverjeništvo. SK Svoboda, Maribor. Drevi ob 20. ur morajo biti vsi verificirani igralci na predavanju trenerja, ki bo predaval »o tehniški plati igre«. Rezerva v nedeljo ne bo igrala, pač pa prvo moštvo in sicer prijateljsko tekmo proti ISSK Mariboru. Načelnik. SSK Maribor otvarja teniško sezono. Teniški odsek SSK Maribora je svoja igr! šča uredil ter je določen začetek igralne sezone na soboto 13. trn. Člane opozarjamo. da sprejema prijave načelnik odseka g. Radovan Šepec. Grajski trg 2 med in 18. uro. Razpis lahkoatletskega tekmovanja. ?I< Maraton priredi v nedeljo 28. tm. na prostoru SK Železničarja lahkoatletsko tekmovanje za seniorje in juniorje razreda 0 in B. Pravico tekmovanja imajo verificirani in neverificirani člani klubov včlanje iiih v .ILAS. Prijavo je pos'ati do 24. t. m. na naslov Josip Smerdel, Maribor. Gosposka 23. Jugoslovanska boksarska zveza v Zagrebu poroča: Amatersko prvenstvo Jugoslavije v boksu, odrejeno na 13. in 14. tm. se preloži na 11. in 12. maja t. 1. Prijave profesionalnih boksačev zaradi državnega prvenstva je poslati na naslov Zveze Zagreb 1, poštni predal. Tečaj