vsak petek izide TV OKNO DOGOVOR, KI DRŽI! Gorenjska y Banka Banka d poAtihom NOMINALNE OBRESTNE MERE E3^JJ©MHGLAS' Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 65 - CENA 180 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 19. avgusta 2003 Foto: Tina Doki Kje nakupovati Čeprav so še komaj znosne rekordne temperature preteklih vročih dni le utišale politično in gospodarsko dogajanje, katerega osrednja tema je postala vse bolj naše priprave na skorajšnji vstop v EU, skoraj ni podjetja, kjer se tudi v teh dneh ne bi spraševali, kaj bo za njih pomenil umik carinikov s Karavank. Pri tem je najbolj zanimivo vprašanje, kako bomo na odpravo meja reagirali tudi kupci. Če odmislimo za vedno pretekle čase, ko smo bili skoraj prisiljeni pri sosedih kupovati kavo in toaletni papir, je bilo dejstvo, da je bila za severno ali zahodno mejo pestrejša in predvsem cenejša ponudba, še vedno magnet za nakupe v tujini. Po vstopu v EU, ko na meji ne bo več neprijetnega vprašanja: "Imate kaj za prijavit?", bomo v nakupovalnem smislu že težko govorili o tujini. Nobenega dvoma ni, da je prav trgovina pri nas v zadnjem desetletju napravila zelo velik korak naprej, čemur so zagotovo botrovala odprta vrata za tuje trgovce. Kot gobe po dežju so začeli rasti trgovski centri in se obnavljati in širiti domače trgovine, v katerih se prodajne police vse bolj kar šibijo pod vse pestrejšo izbiro. Ob pogledu na ponudbo novega prodajnega centra znane trgovske verige, ki so ga v petek odprli v bližnjih Borovljah, z očitnim pričakovanjem na čase, ko na Ljubelju ne bo več carine, je mogoče brez lažnega lokalpatriotiz-ma ugotoviti, da ponudba v marsikaterem od naših supermarketov ni nič slabša. Bolj od pestrosti ponujenega bodo torej pomembne cene, ki so za nekatere vrste blaga pri sosedih nižje, za druge pa višje, in prava konkurenčnost se bo merila prav pri tem. Seveda ne le trgovine, pač pa vseh proizvajalcev, ki zalagajo trgovske police. Kupci pač bodo lahko in bodo še širše izbirali. Štefan Žargi Črni dnevi Kristjane skrbi usoda naroda V četrtek je strela na Velikem Kladivu pomorila pol tropa ovac, pri Logu se je smrtno ponesrečil 48-letni kolesar, v tržiškem bazenu je včeraj umrla starejša kopalka... Kranj - Zadnji dnevi so bili za Gorenjsko kljub praznovanju velikega šmarna nenavadno črni. V nedeljo zvečer je na cesti Zminec - Log v Poljanski dolini v prometni nesreči umrl 48-letni kolesar iz okolice Škofje Loke, ki se mu ni uspela izogniti voznica osebnega vozila, potem ko je pred njo nenadoma zapeljal proti sredini vozišča. Tragično se je v ponedeljek dopoldne končalo kopanje za Včeraj so oropali pošto.. 63-letno občanko, ki je umrla v letnem bazenu v Tržiču, domnevno zaradi srčne kapi. Za 28-letno Avstrijko so bile usodne slovenske gore. V družbi z očetom sta v četrtek dopoldne krenila po zahtevni plezalni Jeseniški poti na Prisojnik. Vmes je mlada planinka skrenila s poti in pri tem nesrečno zdrsnila 80 metrov v globino. Prispeli reševalci iz Kranjske Gore in zdravnik ji niso mogli več pomagati. Včeraj dopoldne je neznani storilec oropal pošto na Slovenskem Javorniku. V delovni obleki in s čelado na glavi ter opremljen z varilnim aparatom je zagrozil tamkajšnji upravnici in jo tako prestrašil, da mu je izročila denar. Koliko denarja je odnesel, policija ni razkrila. Potem koje strela pred dvanajstimi dnevi zanetila požar na Komarči, s katerim se še vedno borijo bohinjski in blejski gasilci, je dan pred velikim šmarnom strela na Velikem Kladivu pomorila 55 ovac. Več na 11. strani. S.Š., foto: D.S. Nezrel odnos do življenja, kriza šolstva in pomanjkanje moralne vzgoje mladih, peščica bogatih in vedno več revnih so po mnenju nadškofa dr. Franca Rodeta ključni problemi Slovenije. vanja in odnosa do družbe in države. Letos je bil nadškof še posebej kritičen do odnosa oblasti do družine in življenja, do šolstva, ki premalo vzgaja in v katerem Še vedno ni prostora za verouk ali drugo obliko moralne vzgoje, in do razmer, v katerih je peščica bogatih vedno bolj bogata, vedno večja množica revnih pa je vedno bolj revna. To ni skladno s socialno državo, za kakršno se opredeljuje Slovenija. Zaradi tega so slovenski kristjani zaskrbljeni za usodo naroda. Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič Brezje - Slovenski kristjani so v petek, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja ali velikega šmarna v vseh večjih slovenskih romarskih krajih počastili največji in najstarejši Marijin praznik, ki so ga prvič začeli proslavljati leta 431 v čast Marijinemu odhodu s tega sveta. Katoliška cerkev je sprejela versko resnico (dogmo) o Marijinem vnebovzetju leta 1950. Posvečene so mu mnoge od najstarejših cerkva na Slovenskem, na Gorenjskem cerkvi v Lescah in v Cerkljah. Veliki šmaren je tudi svojevrsten poklon ženam in materam in ne le Mariji. Tako kot pretekla leta se je tudi letos zbralo največ romarjev in častilcev Marije na Brezjah, kjer je pridigal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Njegova pridiga je vsako leto še posebej zanimiva zaradi tega, ker v njej pojasni stališča slovenske katoliške cerkve do ključnih vprašanj njenega delo- Zrimšku srebro, Fajtu bron Kranj - S cestno vožnjo se je minulo nedeljo na olimpijskih progah v Atenah končalo letošnje evropsko prvenstvo v kolesarstvu za mlajše člane. Tekmovanje je prineslo veliko veselja tudi naši ekipi, saj je v petkovi vožnji na kronometer drugo mesto in srebrno kolajno osvojil Jure Zrimšek, sicer član Krke iz Novega mesta, v nedeljo pa se je po cestni dirki tretjega mesta in bronaste kolajne veselil Kristjan Fajt, član ekipe kranjske Save. V.S. * 080 22 66 Hitro, enostavno in bre/placno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. 9770352666018 Opozicija o hrvaški gospodarski coni Predsednik SNS Zmago Jelinčič med drugim predlaga, da Slovenija zaradi za okolje zelo obremenjujočega tranzitnega prometa proti Hrvaški uvede ekološko takso. Predsedniku N.Si Andreju Bajuku pa se zdi nesprejemljivo, da je vprašanje meje s Hrvaško še vedno odprto. Ljubljana - Na aktualno politično dogajanje med Slovenijo in Hrvaško se je v prejšnji teden odzvala tudi opozicija, natančneje prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič in predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk. Državna poslanca sta bila kritična do hrvaške napovedi o razglasitvi izključno ekonomske cone na Jadranu, pa tudi do ravnanja slovenske vlade v tem primeru. Prvi je na omenjeno tematiko novinarsko konferenco sklical Zmago Jelinčič in slovensko vlado pozval, naj "glede na zadnje hrvaške agresivne politične poteze in ideje ne ratificira pristopne listine za vstop Hrvaške v Evropsko unijo". Jelinčič je v nasprotnem primeru napovedal, da bo njegova stranka predlagala referendum, da se slovenski vladi ne dovoli ratifikacija te pristopne listine oziroma da se Hrvaški onemogoči status kandidatke za vstop v EU. V njemu lastnem slogu je prvak SNS prejšnji teden na novinarski konferenci dopovedoval, da sta Italija in Jugoslavija leta 1968 s sporazumom ugotovili mejo na dnu Jadranskega morja, Praznik KS Planina pod Golico Planina pod Golico - V krajevni skupnosti Planina pod Golico že več let v avgustu praznujejo v spomin na zanimiv zgodovinski dogodek. Leta 1381 so v tem kraju izdali prvi Orten-burški rudarski red. Z rudarstvom je kraj povezan več stoletij, danes pa zanimive dogodke iz zgodovine želijo vključiti v turistično ponudbo za številne obiskovalce, ki predvsem v maju občudujejo poljane narcis oziroma ključavnic ter se vzpenjajo na priljubljeno Golico. Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku bodo v soboto, 23. avgusta. Ob 17. uri se bo začela sektorska vaja gasilcev. Uro kasneje bodo v Stefelinovi hiši odprli razstavo slik jeseniškega slikarja Marjana Zidaneka. Predstavil bo stare rovtarske hiše. Ob 18. uri se bodo začele kmečke igre v organizaciji domačega turističnega društva. Več ekip se bo pomerilo v različnih spretnostih. Janko Rabič ker pa HrvaŠka do sedaj še ni ratificirala nobenih mednarodnih sporazumov, je tudi ni moč šteti med pravne naslednice tega sporazuma. "Hrvaška ni podpisala nobenih mednarodnih pogodb, s katerimi bi lahko utemeljevala, da ji morje pripada," je dejal. Predstavil je tudi svoj pogled na urejanje Jadranskega morja. Po njegovem Hrvaška ne sme postavljati nobenih zahtev, ker daje med drugo svetovno vojno sodelovala na strani nacifašističnih sil. Tako, pravi, Istra pripada Sloveniji, v kateri bi se tudi hitreje razvijala. Ima pa Jelinčič na zalogi tudi protiukrep za hrvaško napoved razglasitve ekonomske cone, ki da je potrebna zaradi ekoloških razlogov in zaščito rib. Predlagal je, da tudi Slovenija uvede ekološko takso zaradi tranzitne- ga prometa proti Hrvaški, zaradi katerega, pravi, je Slovenija močno ekološko obremenjena. Pobirali naj bi jo na slovensko -hrvaški meji. Bajuk: določiti mejo Predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk pa pri tej tematiki predvsem pogreša dialog in informiranje javnosti in političnih akterjev, saj do sedaj ni bilo nobene jasne predstavitve stališč slovenske vlade, ampak se oboji seznanjajo le preko medijev. Nova Slovenija se tudi zavzema, da se odprta vprašanja s Hrvaško, med njimi tudi določitev mednarodnih meja, ne urejajo na podlagi medstrankarskih interesov, temveč na podlagi državnih. Zato stranka pričakuje, da bo slovenska vlada vse parlamentarne stranke obvestila o razvoju dogodkov in trenutnem stanju ter stališčih, ki jih je do sedaj zavzela. Zahtevajo tudi, da vlada pojasni, v kakšni meri, če sploh, je bila izključno ekonomska cona predmet pogovorov ali dogovorov v dose- Op taks KAT • * * • gotHe....... StbeNk*.....^€/L ' \ ORTACI .....V2D danjih pogajanjih s hrvaško vlado. V sklopu integracijskih procesov je po Bajukovem mnenju nesprejemljivo, da vprašanje meje še vedno ostaja odprto in je povezano s t.i. političnimi zadregami. Po njegovem bi se moralo kot podlago za določitev meje upoštevati obstoječe mednarodne sporazume ter meje, ki so v njih priznane. V mednarodnih krogih pa, da je edina priznana meja meja Svobodnega tržaškega ozemlja. Simon Šubic Občinska uprava se bo selila Urbanistična zasnova Jesenic predvideva na mestu, kjer so bile včasih upravne zgradbe železarne, nov upravni center. Jesenice - Sredi maja se je v stavbo bivšega pokojninskega zavoda že preselil Center za socialno delo, 22. avgusta se v obnovljeno zgradbo nekdanje glavne pisarne železarne seli občinska uprava. "Kot občina gostujemo v lastni stavbi, kjer je tudi zdravstveni dom. Taje last občine in smo mu dolžni zagotoviti dovolj prostora za njegov program, zato je potrebno, da se umaknemo iz te zgradbe," razlaga župan Boris Bregant. "Lani smo z Acronijem do- Boris Bregant segli dogovor o prodaji njihove nekdanje upravne zgradbe in se pogodili za ceno 45 milijonov tolarjev. Sledili so pogovori o obnovi." Izkazalo se je, da zgradba sama niti ne zahteva velikih sprememb pri razporeditvi prostorov. Skladno z gradbenimi predpisi so morali sanirati temelje, zamenjati vse instalacije, urediti ogrevanje in zunanjost, medtem ko nosilnih zidov niso spreminjali. Predračun za vso to predelavo je bil okoli 200 milijonov tolarjev, sprememba avle pa še dodatnih 30 milijonov tolarjev. "Problem je bil denar, zato smo z banko sklenili leasing pogodbo z odplačilom sedem let. Tako smo zagotovili denar za obnovo, manjkal je še za opre- strinjal, da iz lanskega proračunskega presežka s 60 milijoni financirajo nakup opreme, z 10 milijoni gradnjo garaže in 20 milijoni ureditev parkirišča. Prav vsega, kljub dodatnemu denarju, ne bodo mogli postoriti. Zadostovalo bo za groba gradbena dela. Parkirišče bo narejeno do faze, ko lahko dobijo uporabno dovoljenje. V hišo, opremo, garažo in parkirišče bo skupaj vloženih 330 milijonov tolarjev. "Pri gradnji smo naleteli na dva nepredvidena problema. Geološka raziskava in podatki, ki smo jih imeli, niso bili povsem pravi. Na zemljišču, kjer smo kopali, so bili ostanki stare infrastrukture železarne, velike skale, ostanki stebrov, zato so bili dražji izkopi. Tudi hiša stoji na skali, kar je bilo treba urediti. Drug problem je bila vlaga v kletnih prostorih." Do 15. avgusta so v hišo nameščali opremo, nato se začne selitev stvari, ki ne vplivajo na dnevno delo, v petek, 22. avgusta, pa bo občina zaprta. V ponedeljek, 25. avgusta, bo občinska uprava že delovala na novi lokaciji. S sedanjih 740 se bodo preselili na približno 1300 kvadratnih metrov. S preselitvijo bo v zgradbi na Cesti Maršala Tita 78 del prostih prostorov, ki jih bo uporabljal zdravstveni dom. Uredili bodo laboratorij in sprostili dve ordinaciji, v katerih sedaj poteka dvoizmensko delo. Manjkata tudi dve ambulanti, dodatni prostori za fizioterapijo in zasebne koncesionarje, zlasti v zobozdravstvu. Želijo, da na isti lokaciji združijo še Zavod za zdravstveno varstvo in lekarno. Za vse potrebe preselitev občinske uprave ne bo dovolj. V novi upravni center bi se morala preseliti še davčna služba in up- ravna enota. Davčna uprava se je že odločila za prostore v hiši, kjer je Center za socialno delo, in morda bodo selitev uresničili prihodnje leto. Pri upravni enoti pa bo do morebitne selitve potrebno več časa. Po besedah načelnika mag. Vitomirja Pretnarja je vladni servis skupnih služb že dobil ponudbo za nakup zgradbe poleg prenovljene občinske, v kateri je bila nekdaj kadrovska služba železarne. Ponujena cena je 60 milijonov tolarjev, ki pa se jim zdi previsoka in se bodo še pogajali. Hiša je potrebna obnove ali pa da se na njenem mestu zgradi nova. Če bi se odločili za nakup, obnove ne bi mogli začeti pred letom 2006. Mendi Kokot Vitomir Pretnar _ « - — >#% Jr-lltaiiurir" mo, saj stare v celoti ne moremo KOTIČEK ZA NAROČNIKE prenesti vnov°^radbo,-P<>,as „ „ , njuje župan. Občinski svet se je Mesečna naročnina V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji r v mm m » « m » položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti M Q|*Qf|| W\ O #1 017||| G*CI \T C* Q| 'f| £\ O 11 WCi ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako JLJ Ml Mili Y3 illl A T lil IJV T iJMl llV JL ull T A je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in Zaloge pitne vode so se ponekod zmanjšale celo za polovico, oskrba z vodo kljub temu stabilna. naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek Kranj - Zaloge pitne vode v skoraj vseh vodnih virih na Gorenj- in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. skem so nižje za polovico. Kljub temu v komunalnih podjetjih Naročnina za mesece julij, avgust in september znaša 5.032 tolarjev. večinoma uspejo zagotavljati stabilno oskrbo z vodo, le v Mesečna naročnina torej znaša 1.677,60 tolarjev. Verjetno bi lažje pla- Šenčurju vodo zapirajo v nočnem času. Zaradi dolgotrajne suše calt vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece. so nižji tudi pretokj rek in potokov, pod običajnim nivojem za ta Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Ce se boste odloči- čas sta tudi gladini Blejskega in Bohinjskega jezera. Ii za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi . „ . , tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo Podtalnica na Kranjskem polju naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani. se -'e P° be^eda^ vodje poslovne Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz enote vodovod v% Komunah časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam Kranj Romana Udirja znižala jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. za 12 metrov> kar Pa ni kritično, Vsi, ki želite prejeti PROGRAMSKO KNJIŽICO FESTIVAL CARNIOLA saj so ponekod vrtine globoke (Poletje v Kranju), nas lahko v avgustu pokličete vsak ponedeljek od tudi do 150 metrov. "Drugače je 10. do 12. ure na telefon 04/201-42-41. v drenažnih zajetjih, kjer so se zaloge pitne vode zmanjšale za i. . ..__. 50 do 60 odstotkov." V Senčur- ; Ime in priimek................................................ . . . ju morajo tako vodo v nočnem času od 12.30 do 4.30 celo zapirati, saj ljudje kljub prepovedi še vedno zalivajo vrtove. Po od-P°dpis pravi dveh okvar na sistemu Povije, ki oskrbuje Trstenik, |((gCČj PangrSico, Tenetiše, Čadovlje, Žablje, Hraše pri Preddvoru in Za vas beležimo eas! Tatinec jim tja ni več treba dovažati vode v cisternah, prav tako po odpravi dveh velikih okvar ne dovažajo več vode na Ambrož in Sentursko goro. Kljub več kot petdesetodstotne-mu primanjkljaju vodnih zalog so z določenimi izrednimi ukrepi dosegli stabilno oskrbo z vodo tudi v občini Radovljica. "Tu gre predvsem za prepoved zalivanja vrtov in smotrnejšo rabo pitne vode v gospodinjstvih, pod drobnogled smo vzeli tudi bazen Kropa," je pojasnil vodja organizacijske enote vodovod kanalizacija pri Komunali Radovljica Bojan Gašperin. Opa- žajo, da ljudje očitno spoštujejo omejitve, saj so se dnevne konice precej znižale. Izdatnost največjih vodnih virov na področju Loške komunale se je po besedah direktorice Mateje Zumer zmanjšala za približno 45 odstotkov, vendar do zdaj še niso bile potrebne omejitve pri porabi pitne vode. Z zagotavljanjem pitne vode nimajo prav nobenih težav na Jesenicah, je zatrdil vodja sektorja vodovod v podjetju Jeko-in Jurij Dovžan. "Glavni zajetji Peričnik in Završnica sta še zelo močni, vsi dotoki so še precej nad minimumom, zato tudi nismo predvideli nikakršnih omejitev pri porabi vode." Večjih težaV pri oskrbi z vodo nimajo tudi v domžalskem podjetju Prodnik, gasilci pa morajo že drugi mesec dovažati vodo v vodovodni sistem Dešen v občini Moravče. Predvsem zaselki z manjšimi vaškimi vodovodi so problem tudi v občini Lukovica, kjer so izračunali, da so letos za prevoz vode porabili že šest milijonov tolarjev. Zaradi dolgotrajne suše se je zmanjšala tudi vodnatost rek in potokov, ki sicer še niso dosegli najnižjih pretokov, kljub temu pa so skoraj dvajset odstotkov pod nizkimi srednjimi pretoki, je razložila Mojca Sušnik iz službe za spremljanje hidroloških stanj, napovedi in poročanja pri agenciji za okolje. Podobno velja za dve največji gorenjski jezeri, Blejsko in Bohinjsko, kjer je vodostaj pod običajnim za ta čas. Za Bohinjsko jezero so izmerili celo najnižji julijski vodostaj v zadnjih osemdesetih letih. Mateja Rant Tokrat tudi slovenski običaji Turistično društvo Davča je v nedeljo pripravila že 18. etnografsko prireditev Dan teric. Letos prikazani tudi slovenski običaji povezani s teritvijo. Davča - Letošnji Dan teric je bil še posebej dobro obiskan. Dan prej in tudi v nedeljo so ob osrednjem prostoru prikazali najmodernejše kmetijske in gozdarske stroje in drugo opremo za delo na kmetiji in v gozdu. "Toliko obiskovalcev v Davči ni bilo še nikoli," je sredi prireditve povedal domači župan Mihael Prevc. Tokrat so mu družbo delali še kolegi, župan Tolmina Ernest Kemperle in Naklega Ivan Štular ter tudi minister mag. Janez Kopač. "Vključitev Demo 2003 v Dan teric je dobrodošla popestritev prireditve v Davči. To se kaže predvsem z neverjetnim obiskom," je v uvodnem nagovoru povedal župan Mihael Prevc. V prijetnem kramljanju z ministrom Janezom Kopačem mu je ta povedal, da je bilo prvo, kar je opazil v občini Železniki, urejena pokrajina. "To je osnova za delo v turizmu, svoje pa bo primaknila že občina z asfaltiranjem ceste do prizorišča Dneva teric oziroma kmetije Pri Vrhovcu," nam je še povedal župan Prevc in dodal, da danes v Davči živi 261 ljudi, od tega pa jih je kar 71 mlajših od 15 let. "To je fenomen. To je naša prihodnost. Nadškof in metro- polit dr. Franc Rode mi je ob priložnosti dejal, da hodi le še v Železnike (na krst vsakega sedmega otroka, op.p.)," še pravi župan. Tokrat so prireditelji vključili tudi slovenske običaje povezane s teritvijo. "Zaljubljena punca je fantu ponudila košarico z orehi, žganjem in suhimi orehi. Kadar je ni sprejel mu je nasula pezdirja v hlače, sicer pa je fant organiziral zabavo s harmonikarjem," nam je povedala o novosti predsednica Turističnega društva Davča Erika Jensterle. Druga novost je obešanje deca ali sušaca visoko na drevo. To je bila domena fantov, punce pa ga ponavadi niso dosegle. Pri malici so ga fantje sneli in ga najbolj jezikavi punci zataknili v trlico. Seveda so vse to neutrudni davški turistični delavci tudi prikazali, razen tega pa še sušenje lanenih vlaken, trenje lanu na tericah, mikanje, predivo so navili na kodeljo, tega pa nataknili na kolovrat in začeli s predenjem. Dobljene štrene so naložili v lesen čeber, ki so jo z bukovim pepelom nato svetili. Napete in poravnane so posušili ter jih nato zvili v klobčke. Sledilo je le še tkanje. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Alples, moška vokalna skupina Porezen, po 16. uri pa je za zabavo igral še ansambel Franca Miheliča. Scenarij in vodenje prireditve so tradicionalno, že od leta 1969, zaupali Jožetu Logarju. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Seststo let božje poti na Primskovem Janez Vajkard Valvasor je o starodavni božjepotni cerkvi Marije Vnebovzete na Primskovem zapisal, da so se v njej dogajali čudeži. Božja pot se v zadnjem desetletju znova oživlja. Kranj - Župnija Kranj - Prim-skovo letos praznuje 600-letnico starodavne božje poti k Mariji Vnebovzeti na Primskovem. Visok jubilej so na predvečer velikega šmarna počastili s slovesno sveto mašo, ki jo je vodil nadškof dr. Franc Rode, in procesijo z lučkami ter starodavnim Marijinim kipom iz 15. stoletja. Na praznik Marijinega vnebovzetja pa so ves dan potekale svete maše, sklepno ob 17. uri je daroval škof Alojz Uran. Škof Uran je v petek blagoslovil tudi zadnjo pridobitev primskovljanske župnije - novo parkirišče ob cerkvi. "Zemljišče, na katerem je stala zapuščena domačija, smo odkupili od Mestne občine Kranj, ki se ji ob tej priložnosti zahvaljujem, ker je držala obljubo in omogočila nakup. Parkirišče je nujno potrebno predvsem zaradi starejših vernikov, ki bodo sedaj lažje prišli v cerkev. Parkirišče imamo sicer urejeno tudi za cerkvijo, vendar pa je od tam težji dostop do cerkve," je razložil tukajšnji župnik Franc Godec. Škof Alojz Uran je daroval sklepno mašo in blagoslovil novo parkirišče. Marijina cerkev na Primskovem je najbolj pomemben kulturni spomenik v tem delu Kranja. Ima razgibano zgodovino. Prvotna cerkev v gotskem slogu se omenja že 1. februarja 1403. leta, posvečena pa je bila leta 1479. Od te cerkve so danes ohranjeni zvonik do prvih steklenih lin, navček iz leta 1647 in znameniti gotski kip Marije z Jezusom, ki je bil izdelan v letih 1450 do 1470. Janez Vajkard Valvasor je o tej cerkvi zapisal, da so se v njej dogajali čudeži in jo omenja kot božjo pot. Cerkev so kasneje požgali Turki, tako da so leta 1729 zgradili novo baročno cerkev, ki so jo kasneje večkrat obnovili, nazadnje leta 2001, ko je zasijala v pravem baročnem razkošju. "V preteklosti so bili donatorji cerkve grofje Brdski, ki so imeli v njej svojo grobnico. Zaradi tega in ker je bila božja pot, je cerkev v notranjosti precej bogatejša od ostalih cerkva," je razložil župnik Godec. Znamenita božja pot je v preteklem obdobju zamrla, v zadnjem desetletju pa se znova oživlja. "Božje poti pripravljamo ob velikem šmarnu, v cerkvi je navzočih tudi nekaj molitvenih skupin. Sicer pa je v zavesti vernikov Marija Vnebovzeta vedno obstajala kot božja pot, tudi v preteklosti," je še dejal Godec. Na Primskovem imajo svojo župnijo od leta 1965. Prvotno je njihova cerkev spadala pod kranjsko župnijo, kasneje šenčursko, ko pa je bila v 17. stoletju ustanovljena preddvor-ska župnija, je pripadala njej. V začetku 19. stoletja je spet spadala pod kranjsko župnijo in v njej ostala vse do leta 1965. Danes na območju samostojne župnije živi okoli pet tisoč ljudi (župnija je nekoliko manjša od krajevne skupnosti), od katerih naj bi bilo približno 3.500 katoličanov. Marija Vnebovzeta je edina cerkev v župniji. Simon Šubic, foto: Tina Doki Vsa vas v narodnih nošah Ratečani so pripravili dobro obiskan tradicionalni Vaški dan na trgu na Gorici. Rateče - Turistično društvo Rateče - Planica je za veliki šmaren pripravilo že 12. tradicionalni Vaški dan v Ratečah, prireditev, ki je vedno izjemno dobro obiskana, saj organizatorji poskrbijo za lep in bogat program. Na ta dan se vsa vas odene v narodno nošo, kar v Ratečah ne predstavlja nobene zadrege, saj je ni hiše, kjer ne bi v skrinji skrbno hranili eno ali več narodnih noš. Domačini znajo ceniti bogastvo in izročilo svojih prednikov, ki se v tej vasi prenaša iz roda v rod. A ne le narodne noše, ampak tudi ročna dela in kuhanje pristnih domačih jedi. Vse to in še več so ponudili tudi na letošnjem vaškem dnevu. prava paša za oči in fotografsko kamero. Turisti, predvsem tuji, so navdušeni, ne manjka pa tudi Slovencev, ki z zanimanjem spremljajo program, ki so ga letos organizatorji še obogatili. Poleg nastopa mladih citrark iz Rateč, folklorne skupine Triglav iz Slovenskega Javornika, gor-janske godbe na pihala v narodnih nošah, mešanega pevskega zbora iz Kranjske Gore - tudi v narodnih nošah - so v goste povabili imenitno folklorno skupino "kopjaši" iz Spuhlje pri Ptuju, niso pa manjkali Kurenti. Kopjaši, mladi fantje, ki plešejo z zastavami iii prikazujejo star fantovski svatbeni običaj, so s svojim nastopom poželi buren Rateške žene so se na veliki šmaren oblekle v narodno nošo... ki se po tradiciji vedno začne z mimohodom narodnih noš, nadaljuje s prikazom starih običajev od predelave volne in razstave ročnih del ter seveda ponudbo domačih jedi. Tokrat niso manjkale tudi sosede, ženske z Dovjega in Mojstrane, ki s kvalitetno in pestro ponudbo, ki jo imajo pr' Katr na Dovjem, ponujajo domaČi kruh, med, sir, potico, izdelke iz domače volne. Vaški dan je za številne turiste, predvsem Italijane, ki se v teh dneh mudijo v Kranjski Gori, aplavz. Domačinom in gostom je prijeten dan zaželel tudi kranjskogorski župan Jure Žerjav. Vse je bilo v narodnih nošah: nastopajoči in domačini, ki so prikazovali stare običaje. Prelepa je bila stojnica, na kateri so rateške žene pokazale vezene prte. Obiskovalci iz Rateč lačni in žejni niso odšli, saj je bilo na vaškem trgu na Gorici dovolj stojnic. Za zabavo je igral ansambel Dan in nič, zvezda večera pa je bila Natalija Verboten. D.S. Dan so obogatili člani folklorne skupine kopjaši iz Spuhlje pri Ruju. Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXIV del) Akcija 25 poslancev Uspešno se je nadaljevala v drugi polovici osemdesetih let, še zlasti pa po osamosvojitvi. 17. VII. 1971 (sobota) Še pred odhodom na Rogatec, se povežem s Kreftom; seznanim ga o poteku sestanka; to predvsem zaradi tega, ker ima tudi on naslednjega dne v nedeljo, 18. "julija 1971, v Gornji Radgoni podoben sestanek z oblastnimi in partijskimi forumi. Oče in sinova Na Rogatcu sestavljam "kroki" publikacije, ki naj bi jo za domače in tuje zunanje partnerje in potrebe, kot neke vrste poslovno vizitko izdala Lesni-na. Starejši sin Miran mi posredno in previdno navrže misel o vrnitvi poslanskega mandata; meni namreč, da bi se moral bolj posvetiti problemom družine. Mogoče ima celo prav, saj politični karieri se tako in tako nisem nikoli nameraval posvetiti. Teksti okoli "vizitke" me kar avtomatično vračajo na sedanjo prakso obdavčevanja, s tem pa neposredno na Davek na dodano vrednost, za katerega se tako na ravni republike kot federacije zavzemam že od konca preteklega desetletja. Davek na dodano vrednost O davku na dodano vrednost ali "Taxe sur la velaur ajoutee" (TVA) oz. "Mehrvvertsteuer" (MWA) je bilo takrat kaj malo, ali bolje rečeno nič znanega. Za to obliko obdavčevanja so me resno spodbudili strokovni članki in zapisi v tujih revijah in časnikih, ki smo jih tistikrat (1967) že imeli na voljo tudi v strokovni biblioteki knjižnice naše skupščine. Kot prvi v Evropi so ga uzakonili v ZRN in Franciji, medtem ko so se druge članice takratne EGS temu še vedno bolj ali manj vztrajno upirale in ga, (v posebni meri še zlasti sosednja Italija) odklanjale. Tudi med zunanjimi znanimi ekonomisti - strokovnjaki ter člani finančne komisije sem s to zamislijo naletel na ugodne odmeve, tako da sem skoraj ob sleherni debati o davčnem sistemu, proračunu in financiranju te ali one dejavnosti vedno omenjal in polagoma tudi razlagal to "zahodnjaško in predvsem pregrešno" idejo. Nekateri člani finančne komisije, med njimi še zlasti Lado Rupnik in Avgust Majerič, v svojih nastopih niso zaostajali. S tem smo si konotacijo, ki nas je uvrščala med zahodnjaške "liberalce", še zaostrili in si prislužili dodatni predznak, češ da vnašamo negativni predznak, ki vnaša nemir in zgrešene tehnokratske ideje v urejeni in najbolj pravični eko- nomski red samoupravnega socializma. Dokončno naj bi z nami in našimi pregrešnimi pogledi in predlogi obračunal takratni zvezni minister ali celo podpredsednik zvezne vlade Kiro Gligorov, ki nam je na zveznem simpoziju v Dubrovniku v zelo ostrem in resnem tonu dal vedeti, da niti o kaki kotizaciji, pa tudi o Davku na dodano vrednost ne more biti in tudi ne bo nikakršnega govora. Pa se je vendarle zmotil..., kajti ideja ni več zamrla..., in sedaj, ko polagoma pišem te spomine, (občasno od 1994 dalje) torej skoraj 30 let kasneje, je DDV tudi v Sloveniji že "tik pred zdajci" ... se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 mmmmGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič _ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Tradicionalno srečanje v Javorjah Javorje - Nedeljsko lepo, a vroče, popoldne je v Javorjah turistično društvo izkoristili za organizacijo že 19. dneva odseljencev in priseljencev. Tako so poimenovali prireditev, na kateri se vsako leto srečajo vsi, ki imajo vsaj nekaj povezave s to lepo vasjo v Poljanski dolini. V kulturnem programu je nastopila Folklorna skupina Javorje, citrarka Barbara Dolenc in družina Štibelj. Svojo dejavnost so predstavili še društvo Rovtarji - smučanje po starem (ustanovni kraj društva je prav v Javorjah), Čebelarsko društvo Poljane -Gorenja vas so prikazali predelavo meda, kmečke žene pa so razstavile svoje izdelke. Prireditev sta vodila Janez in Mojca. Miha Peternel, predsednik Turističnega društva Javorje, nam je povedal: "Rdeča nit prireditve je druženje s kulturnim programom. Nikakor ne želimo pripraviti le veselice, etnografski del pa bomo naslednje leto še razširili." Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Slovencev veliko, Italijanov manj Srbski turistični delavci očem niso mogli verjeti, da vse samo kolesari. Kranjska Gora - Kranjska Gora je, kljub temu daje zimsko turistično središče, že vrsto let dobro obiskana tudi poleti, posebej od 10. do 20. avgusta. Obe sezoni sta enakovredni, ob pomanjkanju snega je poletna še boljša. Med gosti avgusta ne manjka Slovencev, kajti slovenske družine si poletni dopust rade razdelijo takole: teden dni morja, teden dni hribov. In ti "hribi" so Kranjska Gora ali Bohinj, kjer pričakujejo kljub vročini hladnejši zrak z osvežujočim vetrom, ki zapiha z gora. Turistični delavci pravijo, daje Italijanov, ki so tudi avgusta najštevilnejši gostje, letos malo manj kot druga leta, a je zato zelo veliko slovenskih gostov. Pritegne predvsem družinska kolesarska steza od Rateč do Martuljka, ki je zato, ker je speljana po nekdanji železniški progi, brez vzponov in padcev, za družine idealna. Na njej je obupna gneča, a tudi sicer po Kranjski Gori vse samo kolesari. V Kranjski Gori in tudi po Bohinju se šele vidi, kako je kolesarjenje naravnost obsedlo Slovenijo in Slovence. Na to še niti ne bi bili toliko pozorni, če se ne bi te dni mudilo na obisku v Kranjski Gori 40 srbskih turističnih agentov, ki očem niso mogli verjeti, kam se suče turistični trend dandanašnjega alpskega turizma: v kolesarjenje. Pri njih tako množično kolesarjenje še ni ne v turistični in ne drugačni navadi... Veliko je Slovencev, ki povprašujejo po sobah le za en dan, tuji gostje, kot so Italijani, Nemci in Angleži, ki bivajo po hotelih in apartmajih obiskujejo bližnje gore, za vse pa je dovolj raznih prireditev. Šele ob večerih se vidi, koliko je vikendašev in kako je z zasedenostjo: po vasi komaj hodiš, toliko je ljudi, da o avtomobilih, ki so parkirani vsepovsod, sploh ne govorimo. Upati je, da bo tudi turistični iztržek, ki je edini pomemben za nadaljnji razvoj kraja, tako dober kot kaže množičnost obiska. Ob lepem vremenu se sredi avgusta v Kranjski Gori proda vsaka soba. Če bi bil odprt še Letos središče Kranjske Gore ni tako lepo kot ponavadi, saj se gradi hotel Prisank. hotel Prisank, ki se zdaj gradi, bi bil zanesljivo zaseden. In velika škoda je, da se v Kranjski Gori in v okoliških krajih še vedno gradijo apartmaji za trg. Torej: vse je zasedeno in vse se tudi prodaja, tako da bo po mnenju direktorice LTO Klav-dije Gomboc poletna turistična sezona nadpovprečna. D.S. Poročena na veliki šmaren Praznik Marijinega vnebovzetja, veliki šmaren, za zakonca Marija in Marjan Žagar ni le krščanski praznik, saj 15. avgusta praznujeta tudi obletnico poroke. Še posebej slovesno je letos, ko praznujeta zlato poroko - 50 let skupnega zakona. Kraiy - 74-letna Marija in leto mlajši Marjan Žagar sta se spoznala leta 1953 v tedanjem kranjskem podjetju Tiskanina, kasneje Tekstilindusu. Marija je sicer po rodu Dolenjka, saj je bila rojena v okolici Trebnjega. "Ker tam v tistem času ni bilo nobene industrije, je večina odšla s trebuhom za kruhom, tudi jaz. Brez vsakršnih načrtov in le z najnujnejšo osebno prtljago sem se leta 1949 z vlakom odpeljala v Kranj, kjer sem samo v dveh urah prišla do stanovanja, službe in hrane," .se spominja prvih ur na Gorenjskem. Že na železniški postaji v Kranju je nekoga vprašala, kje bi se dalo priti do dela. Poslal jo je na "borzo dela". "Tam so me vprašali, kaj bi rada delala, pa jim odgovorim, da v takem podjetju, kjer izdelujejo blago. In tako so me takoj poslali v Tiskanino. Tam me je direktor vprašal, kdaj bi lahko začela delati in sem mu odgovorila, da čez dva dni, da si prej še Kranj ogledam. On pa mi je odvrnil, naj kar naslednji dan pridem, saj bom tako prej denar dobila. Priskrbeli so mi še tovarniško stanovanje, takoj so mi dali bone za malico, tako da sem bila v trenutku preskrbljena," je razložila Marija. Marjan je bil rojen v Šenčurju, kjer je dvajset let živel pri stari mami. Kmalu se je kot vzdrževalec elektrikar zaposlil v Tiskanim, kamor je začetno obdobje hodil kar peš iz Šenčurja. Leta 1950 je odšel služit vojsko v Rankovičevo (Kraljevo) v Srbiji. "Ko sem se vrnil, sem se preselil k mami v Kranj in si rekel, ali se boš še naprej šel barabo ali pa se oženi. In tako sva se z Marijo vzela," se spominja zgovorni Marjan, ki je bil dolga leta tudi gasilec in pridobil naziv gasilski častnik 2. stopnje. Zaradi 40-let-nega dela kot gasilec in za požrtvovalno delo je celo prejel priznanje. "Gasilec nisem več. Tovarniško gasilsko društvo je propadlo, drugam pa nočem iti. Se vedno pa sem po srcu gasilec in zelo rad pogledam gasilsko parado," je razložil. Sprva sta živela pri njegovi mami, ko pa je Marija zanosila, sta se morala zaradi prostorske stiske preseliti na Zlato polje, kasneje pa na Stošičevo, kjer živita še danes. Vse življenje sta ostala zvesta Tekstilindusu. Marjan je sicer nekoč razmišljal, da bi menjal službo: "Šel sem na razgovor v Savo, saj so mi vsi rekli, da bom tam bolje zaslužil. Tam pa so mi na razgovoru dejali, da je v Tekstilindusu kruh bel, v Savi pa črn. In tako sem se odločil, da ostanem." Kot je v običaju, smo tudi njiju povprašali za recept, kako us- Zupan na obisku pri stoletnici Kropa - Svoj 100. rojstni dan si bo Iva Ažman zapomnila tudi zaradi obiska radovljiškega župana Janka S. Stuška. Na njena vrata je potrkal prav 13. avgusta, ko je slavila svoj praznik. Še vedno zgovorna in bistra Iva nas je v krogu svoje družine prijazno sprejela. Majhna sobica, prijetno vzdušje, na mizi pa dobrote, ki naznanjajo poseben dan. Praznik. Torta, potica, vino, v njenih rokah pa šopek oranžnih in rdečih rož, ki gaje dobila v dar. Za mizo že sedijo župan in nekateri člani krajevne skupnosti. Župan pove, da svoje jubilante obiskuje v povezavi z dvema krajevnima organizacijama - lokalnim društvom upokojencev in lokalno organizacijo Rdečega križa. Pa ne samo za praznike, tudi ob čisto običajnih dnevih. "Taki ljudje so pomembni, dokazujejo, da je občina zdrava!", se nasmehne; poleg slavljenke imajo v občini Radovljica namreč še dve stoletnici. pesno preživeti 50 let skupnega zakona. "Tako kot v vsakem zakonu so bili težki in dobri časi, tudi midva sva nekajkrat prišla navzkriž. A odtehtajo dobri trenutki, če ne bi bilo teh, potem tudi skupaj ne bi bila," je razložila Marija. In kdo je ponavadi popustil? "Kar jaz sem morala, možje namreč trmast kot vol," je dejala. Zlato poroko bosta praznovala konec tega tedna v krogu najbližnjih, predvsem hčerke Nevenke in vnukov Primoža in Renate. "Vnuka sta že toliko stara, Primož ima 26 let, Renata je pet let mlajša, tako da bi midva lahko imela že pravnuke," je še dejal Marjan. Simon Šubic Iva nas opazuje pri pogovoru in nam zaupa recept za teh sto let: "Veliko sem hodila v gore. Tudi takrat, ko so vsi drugi odhajali na morje." S pomočjo svojega varovanca Silva vstane, se opre na bergle in odide iz sobe. Ostali nemo gledamo za njo in se čudimo njeni vitalnosti. Ob upoštevanju njenih nasvetov bomo morda tudi mi dočakali tako visoko starost. Urša Zupan, foto: Tina Doki Jeseniški invalidi v novih prostorih Jesenice - Pri Društvu invalidov Jesenice, ki ima v svojih vrstah 1100 članov, vsako leto veliko pozornosti namenjajo družabnim prireditvam in izletniŠtvu. V nedeljo, 17. avgusta, se je več kot 120 članov zbralo na tradicionalnem poletnem družabnem srečanju na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Preživeli so lep dan v pogovorih, športnih tekmovanjih in glasbi. Predsednica društva Marina Kalan je v pozdravnih besedah vse Še najbolj razveselila z novico, da ima društvo novo pisarno na Industrijski ulici, blizu nekdanje Železarne. Pomembna pridobitev je predvsem ta, da imajo vstop v prostor tudi gibalno ovirane osebe. V njem člani redno tedensko dobijo vse informacije o delovanju društva, skupaj z vodstvom društva pa lahko rešujejo tudi različne probleme. V letošnjem Evropskem letu invalidov imajo pri jeseniškem društvu kopico novih načrtov tudi v jesenskih mesecih. V oktobru se bodo vključili v Teden vseživ-ljenjskega učenja v občini Jesenice. Nadaljevali bodo z izletniško dejavnostjo, družabnimi srečanji in obdaritvami jubilantov. Še naprej pa bo v ospredju skrb za reševanje socialnih in drugih problemov med članstvom. Janko Rabič Piknik za asfaltirano cesto Po vzoru 150 metrov dolgega odseka skozi Peračico bodo obnovili še druge ceste v KS Brezje. Peračica - "Ta cesta je za našo krajevno skupnost vzorčna," je ob odprtju 150 metrov dolgega obnovljenega odseka ceste skozi Peračico poudaril predsednik KS Brezje. Kot taka je za krajane izrednega pomena, zato so pridobitev proslavili v visokem slogu, s piknikom, na katerega so poleg vseh 33 krajanov povabili še predsednika državnega sveta Janeza Sušnika, predstavnike občine Radovljica, cestnega podjetja Kranj z direktorjem Janezom Gradišarjem na čelu in predstavnike KS Brezje. Za obnovo omenjenega odseka so odšteli 3,8 milijona tolarjev, pri čemer so jih samo dodatna dela veljala 520 tisoč tolarjev. "Cesta je bila v obupnem stanju, tako daje ni bilo mogoče popravljati, ampak jo je bilo treba v celoti obnoviti," je razložil predsednik KS Brezje Jakob Jangus. Razen tega so ugotovili, da je teren v Peračici izredno slab, zato so morali poglobiti izkop za 30 do 40 centimetrov. Cesto so asfaltirali v dolžini 150 metrov in jo tudi razširili, razen tega so obnovili še del vpadnice v vas. "Po naših ocenah je ta odsek vzorčen, zato želimo, da bi tako tudi nadaljevali obnovo. Izvajalci so dela opravili po vseh standardih, ki veljajo celo pri gradnji avtocest. Računamo, da bo cesta vzdržala vsaj trideset do štirideset let." Prav zato je za krajane, kljub temu da je šlo za sorazmerno majhen obseg del, to izrednega pomena. Ob tej priložnosti je Jakob Jangus opozoril še na številne druge slabe ceste v njihovi krajevni skupnosti. "Imamo še ve- liko kilometrov makadamskih cest, hkrati pa že asfaltirane ceste čakajo na obnovo ali preplas-titev." Menijo, da po urejenosti cest zaostajajo za drugimi krajevnimi skupnostmi in pričakujejo, da jim bodo pri občini v prihodnje za to namenili več denarja. "V naši krajevni skupnosti je pet vasi in vsako leto naj bi za obnovo ceste prišla na vrsto ena vas. Prva je bila Peračica, prihodnje leto pa Dobro polje in del Brezij," je še dodal Jakob Jangus. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Poletna branja Od srednjega veka do gospodarskega zloma Z Umbertom Ecom v skrivnostni srednji vek, z osvajalcem Aleksandrom Velikim še dlje v zgodovino in nazaj v zgolj navidez lahkotno sedanjost s sodobnima romanoma, ki godita poletju. V začetku poletja so pri Založbi Mladinska knjiga z nekaj novimi, med seboj zelo raznolikimi romani, predstavili nekaj zanimivih bralnih namigov za popestritev letošnjih dopustniških poležavanj. Končno smo dočakali že nekaj časa napovedani izid najnovejšega romana Baudolino znamenitega Umberta Eca, profesorja semiotike na univerzi v Bolog-ni, avtorja številnih teoretičnih razprav, predvsem pa romana Ime rože (1980), ki je doživel tudi filmsko adaptacijo. Romanu, ki je postal svetovna uspešnica in bil dobro sprejet tudi pri nas, sta sledila še nekaj manj razvpita Foucaultovo nihalo (1988) in Otok prejšnjega dne (1994), komaj dve leti in pol po prvem izidu pa zadnji Ecov roman Baudolino (2000) v prevodu Vasje Bratine lahko beremo tudi v slovenščini. Če se je dogajanje v romanu Ime rože omejilo predvsem za zidove opatije, je prizorišče Baudolina razširjeno na tako rekoč ves znani svet 12. stoletja. Osrednji lik romana Baudolino, posinovljenec cesar- ja Friderika Barbarosse in iskalec skrivnostnega duhovnika Janeza, se iz rodne Italije poda do neznanih dežel na vzhodu in tudi do povsem domišljijskih pokrajin, ki jih v zgodbo spretno vpleta pisatelj. Baudolino je neutruden pripovedovalec zgodb, ki v svojih domišljijskih predstavah pogosto prestopa na drugo stran realnega sveta. Ob tem je paradoks v tem, da se kljub temu na nek način vsa zgodovina dogaja po njegovi volji. Bralec se bo po dobri stari Ecovi maniri kaj lahko zapletel v zgodbo in se na trenutke spraševal, kaj je res in kaj pisateljeva domišljija. Kot razmišlja Vasja Bratina, ki se je v zadnjih dveh letih intenzivno ukvarjal s sicer zelo zahtevnim prevodom, gre za žanr fiktivnega romana, ki na eni strani temelji na dokazanih zgo- dovinskih dejstvih, kar odlikuje Eca, kot živo enciklopedijo in izvrstnega poznavalca srednjega veka, na drugi pa nas avtor skozi Baudolinova usta vodi v svet izmišljij. Širši okvir zgodbe pa naj bi bila četrta križarska vojna, ko so križarji okupirali Kon-stantinopel, ga oplenili in postavili svojega cesarja. Zanimiv je uvod v knjigo, ki ga je sicer glavni junak napisal pri 14 letih in je temu primerno pisan ne- Večera italijanskih glasbenih mojstrov Festival Radovljica te dni prehaja v drugo polovico. Najprej dva večera stare glasbe, v petek slovenski noviteti. Radovljica - Po včerajšnjem koncertu slovitega vokalnega sestava Ensemble Clement Ja- nequin v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Kranju, na katerem so poslušalci spoznavali prefinjenost, zemeljski humor, občuteno liričnost in pretanjeno elegičnost francoskega šansona 16. stoletja, se festival danes spet vrača v Radovljico. Koncert italijanskega ansambla La Reverdie bo potekal v dveh delih, prvi naslovljen "Temačnost smrti in luč vstajenja " bo v cerkvi sv. Petra, za drugi del "Dvorna ljubezen v srednjeveški glasbi" pa se bodo izvajalci in poslušalci selili na tradicionalno mesto v bližnjo radovljiško graščino. Ansambel sta leta 1986 ustanovili sestri Elisabetta La Reverdie in Ella De' Mirchovich po navdihu romanskih liričnih spevov (reverdies), ki slavijo vrnitev po- Zaključek s komornim triom Top Srednja vas v Bohinju - V četrtek ob 20.30 uri bo v okviru Glasbenega poletja v Bohinju v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi zadnji koncert letošnjega cikla. Nastopil bo komorni trio Top. Izvrstni solisti se bodo tokrat predstavili z deli J. Stanleja, P. Franceschinija, M. Meverja, F. Manfredinija, B. Papandopula, J.F. Michaela, S. Rahmaninova in J.B. Loeilleta. Trio sestavljajo odlični glasbeni interpreti, trobentač Stanko Arnold, po-zavnist Branimir Slokar in organistka Ljerka Očič. Arnold, do leta 1990 solo trobentač Slovenske filharmonije, sodi v vrh slovenskih mojstrov tega instrumenta, in je redni profesor za trobento na Visoki šoli za glasbo v Gradcu ter zunanji sodelavec Akademije za glasbo v Ljubljani. Nastopa v različnih komornih zasedbah, v zadnjem času pa vodi tudi številne poletne tečaje za trobento v Evropi in na Japonskem. Kot je o njem zapisala revija American Revi-ew, je Branimir Slokar eden najboljših pozavnistov našega časa, doslej pa je prejel že številne nagrade, med katerimi izstopajo predvsem prva nagrada na kon-servatoriju v Parizu in na mednarodnem tekmovanju v Miinchnu ter druga nagrada na tekmovanju v Ženevi. Snemal je številne zgoščenke za različne založniške hiše. Organistka Ljerka Očič kot solistka in z orkestrom nastopa na tako rekoč vseh evropskih odrih v ZDA, na Japonskem, v Maleziji in Avstraliji, od leta 1992 pa je profesorica orgel in komorne glasba na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Je članica tekmovalnih žirij na številnih mednarodnih orgelskih tekmovanjih. I.K. mladi. La Reverdie posebno pozornost posvečajo obsežnemu repertoarju "duhovnega gledališča" oziroma liturgičnih dram. Ansambel nas bo v prvem delu popeljal skozi srednjeveške vizije večnega boja Življenja in Luči s Smrtjo in Temo, v drugem delu pa bodo poslušalce seznanjali z liričnimi ljubezenskimi pesmimi od mistike do erotike in predstavljali večpomenskost srednjeveške simbolike. Po prosti sredi, bo v četrtek zvečer nastopila še ena italijanska zasedba, vokalno - instrumentalna skupina La risonan-za, v kateri odvisno od koncertnega programa deluje od tri do dvanajst glasbenikov. S čembalom, teorbo in sopranom, nam bodo odlični glasbeniki tokrat predstavili dela večinoma italijanskih avtorjev iz 17. stoletja, od Barbare Strozzi, preko Gior-lama Frescobaldija in Luigija Rossija do Claudia Monteverdi-ja. V petek nas čaka tako imenovani "slovenski večer" z dvema slovenskima novitetama, Tomaža Sveteta in Bora Turela. Skladbo prvega bo izvajala so-pranistka Pija Brodnik, noviteto slednjega pa mojstrica kljunaste flavte Mateja Bajt. I.K. rodno in v lombardskem dialektu. V slovenščini ga zamenja mešanica kraškega in vipavskega dialekta. Eco nas še enkrat znova pušča sredi misterijev in ugank ter ob vprašanju - je bilo vse to res? V zgodovinskem smislu prepričljivejša je trilogija o Aleksandru Velikem, avtorja italijanskega arheologa in univerzitetnega profesorja Valeria Massi-ma Manfredija. Gre za tako imenovano romanizirano biografijo, ki temelji na zgodovin- V Kisla prihaja Uš Kranj - V okviru otroškega poletnega festivala Kiselfest 2003 bo v četrtek, 21. avgusta, ob 18. uri na vrtu gradu Khisl-stein na sporedu lutkovna predstava za otroke z naslovom Ro-kec na drugem koncu sveta. Lutkarji Lutkovnega gledališča Uš bodo otrokom predstavili fantka, ki v svoji nagajivosti pri svoji igri pade naravnost na drugi konec sveta, kjer predmeti iz njegove vsakdanjosti oživijo... I.K. Piše Eva Senčar sko neoporečnih dejstvih, ki jih zgodbi v prid povezujejo mnogi "izmišljeni", a zelo verjetni detajli iz življenja osrednjih junakov tistega časa. Avtor v romanu namreč upošteva številne legende, ki so se napletle okrog Aleksandra Velikega. Kot je mnenja prevajalka Irena Trene -Frelih, je roman na eni strani tako dovolj kredibilen, na drugi pa zanimiv, saj je pisec v njem naložil dovolj mišic in krvi, ki oživljajo legendo in mit velikega vojskovodje. Trije deli, dva Sin sanj in Amonove sipine sta že izšla, tretji del Na koncu sveta izide jeseni, opisujejo Aleksandrovo pot od otroštva do smrti. V prvi knjigi tako spremljamo njegovo otroštvo, mladost in strogo očetovo vzgojo, skrivnostno smrt slednjega, Aleksandrove učne ure pri Aristotelu, v drugem njegove osvajalne pohode v malo Azijo in v tretjem njegove posege na konec takrat znanega sveta vse tja do oceana. Zanimanje za tovrstne romane, ki govorijo o zgodovinskih osebnostih, je v svetu vse večje, pričujoča trilogija pa bo tudi pri nas zagotovo navdušila vse, ki so zaljubljeni v zgodovino. Nazaj v sodobnost z dvema novima romanoma, ki na nek način govorita o problemih, ki bremenijo človeka zahodne civilizacije. Zbirka Kapučino pri- naša roman Za mojo malo pisca Tonvja Parsonsa, prevedla ga je Ana Bohte. V zgodbi z ever-green temo srečamo Alfieja Budda, ki je izgubil ljubezen svojega življenja, to ga povsem podre in življenje zanj zgubi pravi smisel, saj opravlja nezahtevno delo, zapravlja čas v tri dni, se predaja alkoholu in se tolaži s kratkotrajnimi razmerji. Ko spozna starega Kitajca, se začne zavedati, da so v življenju tudi novi začetki. Roman Sreča, Willa Fergusona (prevedel ga je Luka Senica), je zgodba o prihodnosti, recimo da se dogaja čez deset minut. Dogajanje je postavljeno v sodobno ameriško velemesto, glavni junak je Ed-win je navaden človek, na las podoben našim znancem. Je urednik pri založbi in se ukvarja z zavračanjem nenaročenih rokopisov. Kot rahlo siten, ciničen tip vse to dela z levo roko, nakar mu v roke pride nekoliko neobičajen rokopis. Nekakšen priročnik vseh priročnikov najprej roma v koš, uro pozneje pa ga taisti Edwin že išče po mestnem smetišču ... Objavi ga brez enega samega popravka. Po prebranem priročniku ljudje ne potrebujejo več nobenih dobrin, kot so droga, alkohol, moda, sladkarije, skratka, ameriško gospodarstvo se začne sesuvati, kar pa ni kar tako... Igor Kavčič Vabljeni v Linhartovo mesto kulture na zaključne koncerte: 22., 24. in 25. avgusta ob 20.00. ]V,-.l|ir.»U|4 moftta 'liirhti.%.ilrubvu R*l<«ljka, l,L1ilu.: IH.SII.SMI in rja irioi radio soba GLAS t«.—»5. avgust 2003 Cjfestiral C^aJcni/ičcf 2ocx> S knjigo o Astrid Lindgren, biografija o lani umrli avtorici Pike Nogavičke, ki jo je napisal Slovenec Marjan Marinšek, izdala založba Karantanija, založništvo Pozoj, Velenje 1997, zbirka Avtorji sveta, spremna beseda Berta Golob, o avtorju Ivo Stopnik, 246 str. Pred leti sem v koči na smučišču prisedla k omizju, kjer mi je bilo kmalu jasno, da se med sabo pogovarjajo v dveh, meni manj znanih, a očitno sorodnih jezikih. 'Ste iz dežele Pike Nogavičke?' skoraj z gotovostjo ugibam. 'Ja, kako pa, da veste zanjo?' je presenečen švedski del omizja. Povem jim o priljubljenosti mladinske pisateljice Astrid Lindgren pri nas, o tem, da nas je že obiskala, pa o Pikinem festivalu. 'In jaz sem iz dežele Hansa Christiana Andersena,' je nestrpen danski sosed pri mizi. Njegova simpatična neučakanost sproži val smeha in botruje nadaljnjemu pogovoru štirih severnjakov in dveh Slovencev. Andersen in Lind-grenova, sinonima vsak za svojo deželo, oče in mati svojih večno zelenih knjižnih junakov. Najpomembnejša nagrada za otroško knjigo, ki jo že skoraj pol stoletja podeljuje Mednarodni svet za otroško knjigo IBBY, nosi ime po Andersenu. Leta 1958 jo je Lindgrenova prejela za knjigo Erazem in potepuh, kije bila pri nas tako uspešno ekranizirana. Takrat je že bila znana kot avtorica Pike Nogavičke, kot razvpita avtorica razvpite zgodbe o samosvoji pegasti deklici, ki so jo povsod po svetu sprejeli kot izziv nasproti avtoritativni vzgoji otrok. Začela je kot gospodinja, stara precej čez trideset; založba, ki ji je kot prvi ponudila svoj rokopis Pike Nogavičke, je svoj 'ne' čez leta krepko obžalovala. Danes je leta 1907 rojena pisateljica iz kmečke družine s štirimi otroki ena največjih in najbolj poznanih svetovnih pisateljic; njene knjige so prevedene v več kot 70 jezikov, Slovenci imamo prevedenih 14 knjig in dve slikanici, mnoge večkrat ponatisnjene. Marinšek v svoji knjigi piše, da so novinarji izračunali, da bi če bi knjige, ki so izšle po svetu, zložili v stolp, bi jih bilo za 175 Eif-f lovih stolpov, če pa bi jih postavili drugo ob drugo, bi jih bilo za trikratno pot po zemeljskem ekvatorju. Ko je Astrid prejela Andersenovo nagrado, je izjavila: "Vse veliko, kar je bilo narejeno na svetu, se je najprej odigralo v človeški domišljiji. Kako bo izgledal jutrišnji svet, je v veliki meri odvisno od količine domišljije tistih, ki se danes učijo brati. Zato potrebujejo otroci knjige. " ln seveda, kot je še dejala, knjige potrebujejo domišljijo otrok. Bila je tudi urednica za otroško literaturo; njeno načelo pri izboru knjig je bilo, da se ne more nikoli reči, kakšna naj bo dobra knjiga za otroke. "Če je dobra ali ne, se vidi, ko jo bereš. " Prvič je Pika Nogavička pri nas izšla prav v letu 1958; iz nemščine jo je prevedla Kristina Brenkova, ilustrirala pa Marlenka Stupica, kije ob ponovnih izdajah svoje ilustracije dodajala, barvala ali odvzemala. Naslednji ilustrator Pike je bil Božo Kos; enega izmed njegovih originalov je v dar prejela tudi pisateljica, ko jo je pred enajstimi leti v njeni poletni hiši na Švedskem prvič obiskal njen 'slovenski oboževalec' Marjan Marinšek. In zakaj tokrat pisati o Astrid in Piki? Ker bo zadnji teden v septembru, kot že nekaj let doslej, v Velenju Pikin festival, pri nas največje tovrstno dogajanje za otroke - verjetno ga bodo z veseljem, mogoče s svojimi starši, obiskali tudi otroci iz Gorenjske. Festival je mednaroden, osrednje dogajanje pa bo letos v beli dvorani. Neodgovoren odnos do življenja in družine Iz pridige ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta, ki jo je imel v petek, 15. avgusta, na Brezjah. Brezje - Nekaj tisoč vernikom, ki so na Veliki šmaren romali k baziliki Marije Pomagaj na Brezje in počastili obletnico posvetitve slovenskega naroda Mariji, je ljubljanski nadškof in metropolit dejal, da se "človek ne sprijazni s končno zmago smrti in se vznemirjeno sprašuje, kaj bo z njim, kakšen smisel ima njegovo življenje, komu so mar njegove radosti in bolečine. Prav to, da nas smrt vznemirja in da svojemu biti na svetu na vsak način hočemo dodati neki smisel, je dokaz, da smo rojeni za življenje ... Prav ta svoboda pred smrtjo, z upanjem na neminljivo srečo pri bogu, utrjuje v kristjanu voljo, da preoblikuje svet in gradi božje kraljestvo na zemlji s tem, da vnaša med ljudi veselje in ljubezen do življenja, skrb za usodo mladih, pogum za uresničevanje pravične, socialno čuteče družbe, skratka, da vnaša vrednote evangelija, ki vodijo k bolj polnemu, smiselnemu in lepšemu življenju." "V tem smislu se pred slovenskim kristjanom odpira obširno območje delovanja, izziv njegovi zvestobi evangeliju in odgovornosti do naroda," je povedal v nadaljevanju pridige nadškof dr. Franc Rode in razložil odnos slovenske katoliške cerkve do nekaterih družbenih vprašanj, še posebej do življenja, šolstva in socialne pravičnosti. "Vprašajmo se samo, kakšen je naš odnos do življenja. Nevarno upadanje rojstev, ki ogroža obstoj naroda; izredno visoko število samomorov, ki nas uvr- Dr. Franc Rode šča v sam svetovni vrh; neodgovorni odnos do spočetega življenja, ki se pogosto konča s splavom; zaskrbljujoče širjenje mamil in drugih oblik zasvojenosti - vse to kaže, da nimamo zdravega odnosa do življenja, da ga ne dojemamo kot dar in radost, kot izhodišče čudovitih možnosti. K temu pripomorejo tudi družbeni dejavniki, ki jih ni mogoče prezreti. Koliko mladih si ne more ustvariti družine, ker o lastnem domu lahko samo sanjajo, najemnine pa zdaleč presegajo njihove možnosti. Koliko je brezposelnih, ki jim je misel na jutrišnji dan skrb in mora. Koliko fantov sameva na svojih domačijah, ker se dekleta ne marajo poročiti na kmete. S tem se praznijo cele vasi. Medtem pa levica, pod pritiskom zagretih ideologov, uvaja vse bolj permesivno zakonodajo, ki pospešuje javno nemoralo in razvrednoti družino, ki edina zagotavlja prihodnost naroda. V izvoru tega dvoumnega odnosa do življenja je neodgovorno, nezrelo in sebično pojmovanje spolnosti, ki ga propagirajo revije in filmi in se nezadržno širi med mladino. Da ta spolna anarhija navdaja človeka z občutkom praznine in ga vodi do prezira samega sebe, ni potrebno posebej dokazovati. Dokler se na tem področju ne bo nič spremenilo, se tudi naš odnos do življenja ne bo izboljšal." Nadškof in metropolit je opozoril na krizo šolstva, na katero je opozarja samo cerkev, ampak tudi nekateri drugi. "Nisem pristojen, da sodim o strokovni in pedagoški podlagi našega izobraževalnega sistema, kot nadškof in metropolit pa imam pravico in dolžnost, da izrazim svoje pomisleke glede mesta, ki ga imata oziroma ga nimata v tem sistemu etika in religija. Znano je, daje komunistični režim pred petdesetimi leti vrgel verouk iz šol. V nasprotju s svojimi sosedami ga demokratična Slovenija v devetdesetih letih ni ponovno uvedla, niti ni predvidela kakšne druge oblike moralne vzgoje za mladino. Menim, daje tako stanje škodljivo za narod, predvsem pa za mlade, ki so žrtve takega sistema. Posle- posebej občutljiva do potreb manj premožnih, ki se s težavo prebijajo iz meseca v mesec in nimajo dostopa do nobenih privilegijev. V socialni državi ne bi smelo biti prehudih razlik med višjim slojem in množico navadnih državljanov. Pri nas pa se, žal, dogaja ravno to: peščica bogatih je vse bolj bogata, vedno večja množica revnih pa vse bolj revna. Kljub temu da imajo bogati vse vzvode oblasti v svojih rokah in da prek medijev obvladujejo javno mnenje, je vendarle pričakovati čas, ko bodo ljudje spoznali, da sebičnim bogatašem, čeprav v levičarskih frakih, ne gre slepo zaupati," je dejal nadškof dr. Franc Rode. Po dice so očitne: vse več ranjenih med mladimi, brez zavesti o lastni vrednosti in brez samospoštovanja, vse bolj razširjeno otroško in mladoletniško nasilje, vse manj odgovornosti do sebe in skupnosti. Namesto privzgojenih in notranje sprejetih vrednot, kar naj ne bi sodilo v šolski sistem, smo zdaj pred zunanjim nasiljem, pred katerim se branimo z varnostniki. Kako bodo živeli ti mladi? S kakšnimi napotki jih šola pospremi v življenje?", se je vprašal in dodal, da se mnogi učitelji zavedajo dostojanstva svojega poklica in se ne pustiti begati z raznimi teorijami ter opravljajo svoje delo pošteno in z ljubeznijo. "Republika Slovenija se po ustavi opredeljuje kot socialna država. To pomeni, da mora biti njegovem mnenju pa so del naše resničnosti tudi pošteni, delovni in plemeniti ljudje, ki jim pomeni resnica več od lakajskega služenja oblastnikom. Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič Prazniki in godovi Po Jerneju se jesen nareja V soboto bo praznik Mohorja in Fortunata, nekdanjih zavetnikov ljubljanske nadškofije, ki sta v rimskem času delovala v Ogleju. Danes, 19. avgusta, se katoliška cerkev spominja redovnega ustanovitelja Janeza Eudesa in škofa Ludvika Toulouškega. Janez Eudes je v 17. stoletju pre-rodil versko življenje v Franciji. Ustanovil je redovno družbo Jezusa in Marije, ki je v semeniščih vzgajala duhovnike in ljudske misijonarje. Jutri, 20. avgusta, bo praznik opata in cerkvenega učitelja Bernarda ter preroka Samuela oziroma Sama. Bernard, rojen v 12. stoletju v Franciji, je bil duhovni oče cisterjancev, ki so prišli na slovensko ozemlje v 12. stoletju in v Stični ustanovili samostan "belih menihov", ki niso skrbeli le za versko življenje, ampak so učili ljudi tudi umnega gospodarjenja. Jutri godujejo Bernardke in Bernardi, čeprav imajo oboji od leta 1933 dalje svojo zavetnico v Bernardki iz Lourda, katere god obhajamo 16. aprila. V četrtek, 21. avgusta, se bo katoliška cerkev spominjala papeža Pija X., ki je postal papež leta 1903 in moderniziral cerkev in bogoslužje, kralja Baldvina in škofa Sidonija. V petek, 22. avgusta, bo praznik Device Marije Kraljice, mučencev Timoteja Rimskega in tovarišev ter škofa Siegfrida ali Zmaga. V soboto, 23. avgusta, se cerkev spominja device Roze iz Lime, ki se je v Peruju rodila v priseljeni španski družini in z molitvijo širila vero, in muČen-ca Timoteja Galskega. Sobota je tudi spomin na Mohorja in Fortunata, ki sta bila do leta 1961 glavna zavetnika ljubljanske nadškofije, sedaj pa sta pod-zavetnika. Delovala sta v Ogle- Srečanje slovenskih in hrvaških katoličanov Ljubljana - K pripravam na srednjeevropski katoliški shod 22. maja prihodnje leto v Mariazellu na avstrijskem Štajerskem bo v soboto, 30. avgusta, v hrvaškem romarskem središču Marija Bistrica pri Zagrebu prvo srečanje slovenskih in hrvaških katoličanov. Imel bo velik simbolni pomen: vera lahko presega nasprotja in daje narodoma upanje na boljšo prihodnost. Srečanje se bo začelo ob 10. uri s programom v obeh jezikih. Uro kasneje bo somaševanje slovenskih in hrvaških škofov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Ob 15. uri bo mariborski škof dr. Franc Kram-berger v baziliki vodil pete litanije Matere Božje. J.K. ju. Rodila naj bi se v Singidunu, današnjem Beogradu, umrla pa v Sirmiju ali Cibalah, današnjih Vinkovcih. Zaradi Roze iz Lime bodo v soboto praznovali tisti, ki jim je ime Roza, Rozika, Rozina, Roža, Rozana, Rožana in Rozina. V nedeljo, 24. avgusta, bo praznik apostola Jerneja in redovnice Emilije de Vialar. Slovenci imamo posebej v čis-lih Jerneja, ki je bil eden od apostolov, ki ga imenujejo tudi Bartolomej. Evangelisti ga prikazujejo kot iskrenega in poštenega človeka. Izročilo pravi, da je misijonaril v Indiji, v Mezopotamiji, v Mali Aziji, Armeniji in morda celo v Egiptu. V Armeniji je umrl mučeniške smrti. Kralj Astiago ga je ukazal odre-ti in obglaviti. Zato ga upodabljajo z nožem in svojo kožo v roki. Za zavetnika so ga izbrali knjigovezi, usnjarji, rokavičarji, strojarji, čevljarji, kmetje, vini-čarji in pastirji, skratka vsi, ki imajo kaj opraviti s kožo. Jerneju je na Slovenskem posvečenih 28 cerkva, v nedeljo pa bodo godovali Jerneji, Nejci in Nej-či, Nejkoti, Bartolomeji, Bar-telji, Bartiji in Bartli, Jerneje, Neje, Nejke in Nece. Jernej je pomemben "vremenski svetnik". Na njegov dan je najbolje nabirati zdravilna zelišča. Lešniki so že zreli, okrog Jerneja pa je dobro sekati les. Jernejevo pa že naznanja jesen. Na Koroškem pravijo, da je prvi jesenski mož, ki pride v kožuhu. Najbolj znan pa je pregovor: Po vremen svetega Jerneja se vsa jesen nareja. V ponedeljek, 25. avgusta, bo praznik francoskega kralja Ludvika IX, ki je vladal 44 let in vodil dve križarski vojni zoper muslimane. Na drugi križarski vojni je v Tunisu umrl zaradi tifusa. Ime Ludvik pomeni "slaven bojevnik". Pri nas je pogosto, poznamo pa oblike Ludo-vik, Lujo, Ludo, Ludve, Ljudevit, Viko, Lajoš, Lajči, Lou-is ali Levvis, Lodovico in podobno. , „ „ „ . , Jože Košnjek IV Gama mm najbolj športna frekvenca Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska XI. del 7m <**p Na Kranjskem so ljudje vedno več govorili o Lovru in Josipini, saj sta veljala za zelo lep par. Josipino je dr. Razlag opisoval takole: "Josipina Turnograjska -Urbančič, vsestransko izobražena, navdušena prorokinja slavjanska, koje spise, otroke bistrega uma in ostrega peresa z velikim navdušenjem čitamo ter zopet čitamo ... rasti je visoke kakor mlada jelka, vitka, tenka kakor gorska vila, - duhopolnega obraza, žarnih modrih oči, belo svetlih las; duše nežno - čutljive vzoro-polne - duh in srce, um in razum, jednakih, nenavadnih, silnih moči. Brez sladkanja in pretiravanja morem tedaj reči, da je domorodkinja velikansko čudo med devami slavjanskimi. Poleg tolikih znanosti inostranskih se ipak ni odtujila, izneverila rodu, svojemu nesrečnimu, kakor to vidimo delati jako mnogo nevrednih Slave hčer. Zakaj ne? Ker jej um in serce živi. - Nje obnašanje je miloljudno in ozbiljno, ona je Slavjanka navdušena in že na vedrem čelu, v bistrem očesu se jej more videti notranje duševno življenje, katero neprestano zapleta globoke misli, katero se vedno bavi okoli vzorov nebeških vedno jasne domišljije. " Zanimivo jo je opisal tudi Lovro Toman: Tanka kakor jelka mična ko gezelka jasna ko nebesa, žarnega očesa, mila kakor luna, glasna kakor struna žlahtna kukavica čista golobica, rožica cveteča, duša hrepeneča, moja slava, moja Vila, to je moja ljuba mila. Toman pa je bil opisan: "Toman Lovre je srednje velikosti, čela jasna, črne kose, črnih brkah; taki mu je poznati da mu je južna vroča krv u žilah vrije, da mu se šire prsa uzneseno, kadar se govor zametne o Slavjanstvu." Josipino obrekovanje ni motilo, le jezna je bila na njih. 26. maja 1851 je zapisala: "Pravila je Lokarjeva, kako strašno ljudje govore po Krajnu, da jo strašno iz-prašujejo. Moj ljubeznivi bratranc Edvard si prizadeva največ govoriti med vsimi starobabarji - naji neki zasmehuje! Strašno ima neki opraviti z nama! Ah Lovre, posmeh taciga človeka kakor je on, kaj zamore, kaj posmeh, kaj njegove zlobne besede? Naj govore ljudje, naj imajo to veselje, če ravno ni lepo veselje! Ne časti jih nič!" Urbančičevi so bili naročeni na vse tedanje slovenske časopise. Od Pintarja so dobivali ilirski Neven, češki Videnski tednik, novosadsko Vojvod-janko in razne slovanske ter nemške knjige. Josipina jih je naročala tudi sama v Zagrebu, in sicer sledeče: Psaltjer od Gjorgjića, Uzdasi Madaljene od Gjorgjiča, Serbske Vukove pesme. Vilo Ostro-zinsko, Lažni car od Petroviča, Raičeva ruska gramatika, Nove pjesme od Preradoviča. Spomladi 1851 je Lovro Pintar začel zidati novo župnišče in ni imel več toliko časa za poučevanje kot prej. Zato je Jankota in Fidelisa (klicali so ga Delko) učila Josipina sama. Ker seje njeno zdravje zelo počasi stabiliziralo, dolgo ni uspela ustvarjati povestic. 31. maja je pisala Lovru: "Zavoljo povestic vam še zdaj ne morem nič veseliga pisati. Se zmiraj nisem ne čerkice pisala! Ah hudo je to! Pa rada bi še pred govorila o tem s g. Pintarjem in kaj, časa nima. Tako morajo moje uboge po-vestice spati, ah že skoro tri mesece nisim nobene zbudila! Ne bila si misliti mogla, da bi tako dolgo nič ne pisala." Čez tri dni je dodala: "Prašate me, kdaj bode kaka povestica. In še zmiraj nič, še zmiraj so reve! Skoro sim že obupala, da bi kdaj še ktero pisala! Ah gnada božja, ah ali ni čisto zbežala?" 6. junija je zapisala: "Ah povestice! Ubo- žice so - prav revce - ali sim kriva ali ne - nevem -ali revce so! Poslušati povestice - ah kdo praša po tem - saj ni Lovreta! Pisati - ah Lovre, veliko imam zdaj učenja, ko moram "suplent" biti. " Kljub temu da ji je poučevanje Janka vzelo veliko časa, je našla čas tudi za veselje in hudomušnost, ki se izražata v njenih pismih. Konec maja je Lovru pisala: "Ah enmalo naj tiček saj začivka, enmalo, da ga tičica sliši, ah kako neskončno srečna bi bila! Noče ? Ah neusmiljenček! Tako neusmiljen je tiček - tičica je huda, veste? In za to -za to tudi neče več pisati - skrit se gre! Z Bogom! Z Bogom! (In kmalo bode spet prišla!)" Lovro ji je pogosto preko pisem "nagajal" in ona mu je odgovarjala: "Dražite me Lovre, nalaš. Ali tudi to ne morem zduhtati "zakaj" da me dražite! - - O le čakajte, in - - tresite se!! Ali se?!" Tudi pri izbiri blaga za krilo seje znala zabavati. Lovro ji je namreč cele tri mesece pošiljal "blekce" (odrezki blaga), da bi si izbrala ustreznega, a Josipina ga ni našla in je Lovru pisala: "Še še morate meni krila kupovati - še navaditi se morate tudi na to! Človek mora vse znati! In krila kupovati je vendar jedna pervih reči na svetu!" Čez tri dni, 3. junija, mu je pisala: "Berem in berem listek - in zopet me Lovre draži! O počakajte - kadar pridete - pocukati vas čem prav prav zlo za lase - upam, da bodejo zrasli tačas! Prav zlo - tako, da bodete za usmiljenje prosili!" Lovru so takrat namreč zelo izpadali lasje, zato je Josipina upala, da ga bo lahko pocukala zanje. (se nadaljuje) ŠPORTNI * REKREATIVNI * ZANIMIVI * EKSTREMNI Vse razen golfa in nogometa Ko gledaš Maca na gorskem kolesu za hude spuste, dobiš občutek, da se je z njim rodil. Jekleni odštevajo dneve Mare Šimenc - Mac je že v osnovni šoli vedel, da mu bo šport krojil življenje. Izhaja iz Kranjske Gore, čeprav danes živi v Bovcu in rad poudari, da je bolj Bovčan kot Kranjskogo-rec. V Bovcu živi enajst let in ni športa, ki ga ne bi preizkusil -razen nogometa in golfa. Ko smo ga vprašali, ali je kdaj smučal na vodi, se je zasmejal, češ "zato je pa najprej potrebno znanje plavanja". Nekoč je skakal s smučmi, adrenalinski športi so pa tako ali tako njegova poslastica. Je tudi eden glavnih organizatorjev zimske tekme na Kaninu (pod okriljem Red Bulla), ko ekstremni smučarji drvijo čez skale, se v zraku obračajo na sto in en način, tako da če si pri vsem zlomijo le nogo, lahko rečejo, da je bil spust uspešen. Opravljal je kar nekaj poklicev. Preizkusil se je tudi v vlogi televizijskega voditelja. Ena njegovih najzanimivejših izkušenj je vožnja z avtom. Vsakič znova, saj še nima vozniškega dovoljenja. Ker pa ima rad motorje, se je odločil, da bo jeseni naredil vozniški izpit tako za avto, kot motor. Če bo čas dopuščal. Trenutno (menda tudi najraje) se najbolje počuti na kolesu. Bolj ko je strm breg, večja ko je možnost, da se za las obdrži "v sedlu", bolj pri srcu mu je spust. Gozdne poti so mu včasih dolgočasne in žilica mu ne da, da ne bi zavil s proge, se pognal čez drn in strn in potem na dnu pripovedoval, da pa je res samo malo manjkalo, pa bi se postavil na nos. Včasih se, vendar ne izgubi veselja. Nasprotno - vedno sega više, želi še hitreje in bolj ko so adrenalinski športi nemogoči, bolj ko so zapleteni, bolj ga privlačijo. V prihodnosti bo morda nora tura kanjoninga in spust s kolesom le še spomin in takrat se bo Mac pač lotil novih norosti, športov, ki jih bo prinesla prihodnost. Alenka Brun, foto. Tina Doki Bohinjska Bistrica - V Sloveniji ni športne preizkušnje, ki bi bila zaradi edinstvenega naravnega okolja, tradicije, zgodovine in nenazadnje zaradi čisto svoje posebnosti zares tolikšna posebnost, kot je bohinjski triatlon "Jeklenih". Prihodnje leto bo 20 let, odkar je 74 triatloncev prvič zarezalo vesla v gladino Bohinjskega jezera in tako začelo pisati zgodovino triatlona v Sloveniji. Pravi triatlon je ostal s plavanjem, kolesarstvom in tekom, medtem je postal tudi olimpijski šport. Triatlon Jeklenih s kajakaštvom, gorskim kolesarstvom, gorskim tekom v osrčje triglavskih voda in gora pa je posebnost, ki bi jo morali zaščititi. Triatlon Jeklenih, letos bo izveden 18., zares ni olimpijski šport, niti se ne delijo naslo- vi državnih prvakov, a "Jekleni" so zares nekaj posebnega. Tudi zaradi zmagovalcev in zmagovalk. Tistih pet mož in sedem žena, ki so doslej prvi zmogli do Vodnikovega doma, oziroma Kredarice. Ter ostalih zmagovalcev, ki so zmogli po svojih močeh in volji najtežjo vzdržlji-vostno preizkušnjo v Sloveniji. "Triatlon "Jeklenih" moraš imeti v glavi," je dejal prvi in potem petkratni zmagovalec Lojze Oblak, ki bo letos znova na startu. "Po težavnosti je triatlon gotovo težji od vseh klasičnih triatlonov. Za vrh moraš biti povprečno dober v vseh disciplinah in iz discipline v disciplino boljši. Je zanimiv, že eksotično lep, v tujini bi turistični delavci naredili največjo posebnost kraja v triglavskem Bohinj tudi v znamenju teka Bohinj - V nedeljo zjutraj je Bohinj nudil zanimivo sliko: domačini so šli k maši, kolesarji so se trumoma zgrinjali proti Bohinju, cesta od Bleda do Bohinja je bila polna avtomobilov, center kraja je bil poln ljudi. Za nameček pa so izpod Skalce ob deseti uri startali še tekači in tekačice, ki so se pomerili na os-emkilometrski progi. Start in cilj sta bila Pod Skalco. Tekli so proti Zlatorogu štiri kilometre v eno, štiri v drugo smer. Med 182 tekači je bil najhitrejši Boštjan iz Begunj, kije za pot potreboval dobrih 25 minut. Večina tekačev je potrebovala za osem kilo- metrov dobrih 45 minut, v dobri uri pa so skozi cilj prispeli še zadnji Alenka Brun, foto: Tina Doki parku. Kot sem nekoč dejal že pokojnemu radijskemu novinarju Stanetu Ureku, triatlon je resno tekmovanje tisti trenutek, ko si nadeneš štartno številko. In to tekmovanje zahteva sistematično pripravo. Tudi glede udeležbe sem mislil, da nikoli ne bo prišlo v Bohinj več kot 100 tekmovalcev, pa sem se zmotil," so izbrane besede Lojzeta Oblaka. Dodatno draž triatlonu Jeklenih pa sedaj daje tudi štafetna tekma, ki poteka hkrati s tekmo posameznikov, le da posamezne discipline opravljajo trije; kajakaš, kolesar in tekač. Nekaj takega, kot je v tujini "Dolomiten-man", gre v bohinjskem kotu za preizkušnjo mož Julijcev. Tekmovanje je že zaradi treh disciplin, ki potekajo ena za drugo, zelo zahtevno za organizatorje. Praktično gre za tri tekmovanja hkrati. Dodatna zahtevnost je logistika od starta v Ribčevem lazu do cilja pod Triglavom. Najprej kajakaški del v dveh dolžinah Bohinjskega jezera (8 km), nato z gorskimi kolesi po vaških poteh skozi Staro Fužino, Studor, Srednjo vas na planino Uskovnico na Pokljuko in za posladek še tek do Vodnikovega doma na Velem polju. "Je kralj gora planinski orel, je kralj triatlona bohinjski Korl," pa so verzi v čast glavnemu organizatorju Karlu Medveščku, ki jih je lani spesnil najstarejši udeleženec, 67-letni dramski igralec Boris Juh (čas 3,22:48). Doslej je vseh 17 jeklenih dal skozi edino Kari Medvešček. Tekmovalec je v Bohinju zares kralj. Zanj je poskrbljeno. Razlika je tako očitna, da je ne bomo na- števali. Za prijave ali podobno informacije nudita Karel Mad-vešček (041 589 853) in Franci Mencinger (041 202 970). Start bo še vedno klasičen, v idiličnem zalivu Sv. Janeza (530 m) v soboto, 30. avgusta zjutraj. Pri teku je dovoljena uporaba smučarskih palic, nahrbtnik ni več obvezen. Metod Močnik KAM V NASLEDNJIH DNEH ? 25. juriš na Vršič Prireditev se bo odvijala v Kranjski Gori 6. septembra ob 15.15 uri. Štartalo se bo pod smučišči pri nekdanji bencinski črpalki, cilj pa je na vrhu Vršiča. Trasa je dolga 12 kilometrov, ima 24 serpentin in 800 metrov višinske razlike. Vzpon je primeren za tiste rekreativne kolesarje, ki redno vadijo. Tekmovalo se bo po kategorijah, ločeno za ženske in moške. Na dan prireditve se ne morete prijaviti! Prijava je pisna. Zadnji rok prijave je 30. avgust 2003. Vse o določilih, navodilih, posebnostih letošnjega Vršiča ter prijavi lahko izveste na telefonski številki 041 844 990 (med 10. in 16. uro, pri tajniku TD Kranjska Gora Andreju Ko-lencu). Kitesurfing in kolesarjenje Vsak konec tedna organizirajo šolo kitesurfinga ter kolesarske izlete. Vabljeni so vsi, ki se radi rekreirajo. Več informacij o tem na www.sportpoint.com na telefonski številki 041 672 744. Sava je čustvena hrbtenica Slovenije "Voda je najbolj občutljiv komunikacijski sistem na Zemlji. Nanjo ne vplivajo samo razlite kemikalije, temveč tudi kvaliteta človeških misli in čustev," pravi Marko Pogačnik, ki skupaj z društvom Vitaaa vodi delavnice za zdravljenje Save po vsej Sloveniji. "Človek na fizični ravni do neke mere že obvladuje vodo, skoraj ničesar pa še nismo naredili, da bi jo spoznali kot subjekt Zemljinega prostora," ugotavlja Marko Pogačnik, Kranjčan, živeč v Šempasu, ki se z opazovanjem, študijem in zdravljenjem Zemlje že dolgo ukvarja. V sodelovanju z Društvom za sožitje s človekom, naravo in prostorom VITAAA iz Ljubljane že vse leto vodi projekt OživUanje Save, za katero meni, da predstavlja čustveno hrbtenico Slovenije: "Če pogledamo na zemljevid, ni težko opaziti, da ima reka Sava v slovenskem prostoru vlogo hrbtenice. Ker je ta vodne narave, dežela lahko razvije izjemno gib-kost in občutljivost. Bolj kot je Sava s svojimi pritoki onesnažena na čustveni, energijski in fizični ravni, bolj je pri svojem notranjem razvoju blokirana dežela. Sava nastane iz dveh posebnih in različnih izvirov. Prihaja iz Savice, močne srčne vode, ki pribuči iz skale v zavetju skalnega obroča. Tukaj je Sava božja in očetovska. Predstavlja moč, dostojanstvo in blagoslov. Prihaja tudi iz Zelencev, kjer nastane mirno, nežno in tiho kot iz nič iz ravnih tal in steče ljubeče v tišini. Tukaj je Sava boginja in mati, ki nosi mir in nežnost. V sotočju se združita v eno in postaneta celota z izjemnimi kreativnimi potenciali." Z delavnicami želijo okrepili te izvorne potenciale in jih prenesli na celotno reko in njen širši prostor. V Ljubljanski kotlini so s posebnimi vajami že prebujali rečno dinamiko in življenjsko povezanost z okoljem, na področju pa čistili "temni za-mašek", ki nastaja zaradi sile ognja in nuklearke pred preho- Jantar Toplo rumena okamnela smola je menda najstarejši dragoceni mineral v zgodovini človeštva. Pomaga pri želodčnih in žolčnih težavah, obnavlja hrustanec v sklepih, krepi samozavest. Jantar simbolizira sonce in duhovno povezanost. Kot zdravilni kamen in amulet naj bi se uporabljal že vsaj 7000 let. Tadej Pretner v knjigi Minerali -zdravje in duhovnost razlaga, da je z njim povezana tudi beseda elektrika. Grški filozof Tales je v starem veku namreč odkril, da se jantar, če se ga podrgne z bombažno krpo, nabije z električnim negativnim nabojem. Zaradi tega so ga imenovali elektron, kar je izvor besede elektrika. Ima tudi posebno magnetno moč: "Če ga nosimo na goli koži na področju solarnega pleksusa, oblečeni pa smo v bombažno majico, se zaradi 's jetrih - g: 1 * ** .g/m * 1* ■A*r . TBBffB trenja v njem neprestano ustvarjajo negativni ioni, ki učinkovito čistijo blokade na tretji ča-kri in nas osvobajajo strahov, lahko pa ga uporabljamo tudi za odpravo vseh drugih blokad," pojasnjuje Pretner. Nekdaj so ga uporabljali predvsem za lajšanje glavobolov, bolezni grla, ušes in oči, danes pa tudi pri želodčnih in žolčnih težavah, za stimulacijo obnavljanja hrustanca v sklepih, pospeševanje celjenja ran in ublažitvi bolečin, ko otrokom rastejo zobje. Na duhovnem nivoju krepi samozavest, v središču katere je nežno jedro, vdi- havanje vonja zažganega jantarja pa naj bi krepilo sposobnost jasnovidnosti. To že diši malo po čarovništvu in dejansko naj bi jih magi včasih uporabljali tudi za krepitev svojih obredov. Zelo je bil znan obred za zaščito pred ljudmi in situacijami, ki naj bi človeka psihično izčrpavale. Recept, ki morda deluje še danes: "V čistem in tihem prostoru prižgi belo svečo in sedi na pod. Okoli sebe naredi krog iz majhnih koščkov jantarja, pred tabo znotraj kroga naj bo tudi sveča. Zapri oči in si predstavljaj, kako plamen sveče hrani tvojo avro, jo krepi in dela neobčutljivo za vse zunanje vplive. Energijo plamena vdihu-jemo skozi temensko čakro, iz-dihujemo pa skozi vse pore. Z vsakim izdihom postaja avra močnejša. Če je potrebno, postopek ponovite po nekaj dneh." Katja Dolenc Zelenci - izvor Save Dolinke predstavlja mir, ljubezen in nežnost dom čez državno mejo. Od velikih pritokov Donave je Sava edina reka, ki na slovenskem izvira in nosi izvorno informacijo slovenskega prostora čez Balkan proti Črnemu morju in Aziji. "Voda ima neprekosljiv spomin, v katerem je zapisana vsa modrost bivanja na planetu. V svojem spominu je sposobna shraniti zdravilne sile vesolja, ki so jo obsijale nekje na njeni krožnici. Kaj pa če zaokroži po človeškem organizmu? Kakšne darove prinaša v njegov čustveni in vitalno energijski krogotok?" se sprašuje Marko, ki se dobro zaveda vpliva človekovih dejanj na naravo in Zemljo, konstruktivnih ali destruktivnih. Emocionalna, energijska in biološka čistost ali nečistost infor- Ljubezen zdravi vse. Odprite ji srce in pustite, da teče skozi vas. Postali boste srečni. macij, ki jih Sava ponese čez mejo proti Hrvaški, je naša odgovornost, pravi. Z delavnicami, ki so se že zvrstile na področju Krškega, Litije in Zidanega mosta, pri obeh izvirih Save in nju- nega sotočja na Gorenjskem ter v Ljubljanski kotlini, želi osvetliti številne pomene vode za zdravje in kvaliteto bivanja človeka in njegovega ožjega in širšega prostora ter pomen vode v globalnih zemeljskih procesih. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Sodelujte pri zdravljenju reke Save Terensko delo projekta Sava se zaključuje z delavnico Povezovalna simultanka, na kateri se bodo povezovale glavne vitalne energijske točke od obeh izvirov Save do prehoda reke iz Slovenije na Hrvaško. Delavnica bo potekala v soboto, 23. avgusta, udeleženci pa naj se zberejo ob 9. uri na parkirišču avtokampa Jezica v Ljubljani (Črnuče). Uvodni skupni del bo vodil Marko Pogačnik, nato bo sledilo simultano čiščenje in povezovanje prostora Save na približno dvajsetih mestih. Zaključek bo ob 20. uri, ko se bo izvedel zaključni ritual. Organizatorji vas vabijo, da se jim pridružite pri delu s svojo dobro voljo, znanjem in poznavanjem porečja reke Save. Dodatne informacije posredujeta Andrej Chiaiut-ta 041-846-391 in Jelka 040-835-523. Celosten zaključek projekta Sava bo v sredo, 15. oktobra, ob 18. uri v Kranju, kjer bo imel Marko Pogačnik predavanje z naslovom "Sava - čustvena hrbtenica Slovenije". Katja Dolenc POČITNIC ŠE NI KONEC! Spoštuj svoje življenje in to, da ga lahko živiš. BREZPLAČNO: en otrok do 12. leta in otroci do 7. (eta v sobi H z dvema odraslima fbivanje in hranaJ! i Vikend paket Podaljšani vikend | Hotel Miral*** 13.800* 24.400* I Hotel Radin**** 18.000* 30.700* I Hotel Izvir**** 19.400 32.800 | Cene so v SIT in veliaio za osebo od 28,8. do 31. 8. 2003. *Cene v hotelih Miral 1 in Radin veljajo za sobe s francoskimi ležišči, ko bivata dve osebi. g Informacije in rezervacije: 02 520 10 00. 520 27 20 Športniki študentje v boj za nova odličja Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je minuli četrtek v Grand Hotelu Union predstavila ekipo slovenskih vrhunskih športnic in športnikov, ki šport uspešno združujejo s študijem in bodo od 20. do 31. avgusta zastopali našo državo na 22. letni univerziadi v južnokorejskem Daegu. Ljubljana - Matjaž Pečovnik, generalni sekretar SUSE, je na tiskovni konferenci pred odhodom tekmovalcev v Južno Korejo povedal, da v Daegu pričaku- vali v osmih športih: atletiki, plavanju, tenisu, judu, ritmični gimnastiki, prvič pa tudi ženski košarki, lokostrelstvu in judu. "Na univerziado ne gremo s ci- Atletsko ekipo bo na univerziadi spremljal kranjski trener Dobrivoje Vučkovič. jejo rekordno udeležbo. Nastopilo naj bi okrog deset tisoč mladih iz 170 držav, med njimi tudi 39 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, ki bodo na "druženju elite, ki je zmožna združiti šport in študij", tekmo- ljem, da pridemo nazaj z odlič-ji," je Pečovnik povedal glede pričakovanih uvrstitev, vseeno pa upa, da se bo tradicija letnih iger nadaljevala, saj so se športniki še vsako leto vrnili domov z eno ali dvema kolajnama. Bronasto medaljo iz zadnje univerziade v Pekingu leta 2001 bo letos branil plavalec Peter Mankoč, ki pa pravi, da ne pričakuje vrhunskega rezultata, saj je formo stopnjeval za svetovno prvenstvo, tako da v Južno Korejo odhaja neobremenjen in brez posebnih pričakovanj. V plavalni ekipi mu bodo družbo delali še Matjaž Pernat, Martin Vrhovšek ter Kamničan Luka Prodnik in Triglavan Emil Ta-hirovič. Slednji prvič odhaja na tovrstno tekmovanje, zato tudi ne pozna konkurence, želi pa si ponoviti uspeh s SP v Barceloni in se uvrstiti v finale. Največ odličij, kar pet od skupno sedmih, so doslej osvojili atleti. Tokrat bo v atletski ekipi poleg Jana Žumra, Boštjana Fridriha, Ranka Leskovarja, Matica Šušteršiča, Andreja Ba-tagelja, Urbana Matoha, Marine Tomič, Mete Mačus in Sonje Roman nastopila tudi Kranjčan-ka Tina Carman, glavni atletski trener pa je prav tako Kranjčan, Dobrivoje Vučkovič. "Imela sem smolo z lovljenjem norme za svetovno prvenstvo, za Nov korak jeseniške košarke Minulo soboto je bilo v športni dvorani v Osnovni šoli Prežihovega Voranca izjemno vzdušje, saj so privrženci moške košarke z navdušenjem spremljali mednarodno prijateljsko tekmo. Jesenice - Ekipa Crvene zvezde je sicer na 10-dnevnih pripravah v Kranjski Gori in na Jesenicah. Po pričakovanju pa so Beograjčani pod vodstvom trenerja Zmaga Sagadina na Jesenicah zmagali z visokim rezultatom 112 : 57. Najboljši strelec s 15 koši je bil Djurič. Domača ekipa pod vodstvom novega trenerja Gorana Jovanoviča je tokrat nastopila okrepljena s tremi igralci, ki so košarkarsko kariero začeli na Jesenicah. To so bili Alibegovič, Samar in Kadič. Skupaj z ostalimi igralci so izvedli nekaj obetavnih akcij, posebej v prvem delu tekme. Nosilec igre je bil Alibegovič, ki je za domače dosegel tudi največ košev, 15. Crvena zvezda je Jeseničanom za boljše ravnotežje sil "posodila" tudi Pavlovskega, ki seje prav tako izkazal z učinkovito igro. Člani Košarkarskega kluba Jesenice so s to tekmo naredili prvi pomemben korak k ponovni uveljavitvi tega športa v mestu. Ob atraktivni igri in čudoviti publiki so dobili velik polet za uresničitev ambicioznih ciljev. Trener Goran Jovanovič: "Tekma je bila zelo kvalitetna. Zares je užitek igrali proti tako odlični ekipi, vsi smo dobili veliko motivacijo za naprej. Naš največji cilj je, da ponovno dvignemo nivo košarke na Jesenicah. Letos si želimo dobre nastope v 2. slovenski košarkarski ligi, v naslednjih sezonah pa ciljamo na 1 B slovensko ligo." Trener Crvene Zvezde Zmago Sagadin, ki ga slovenski ljubitelji košarke še vedno cenijo po številnih podvigih z ljubljansko Olimpijo, ni skoparil s pohvalami po tekmi. "To je bila dinamična in obenem sproščena tekma, prav za košarkarske sladokusce. Mi smo v ekipi predvsem preverjali učinek prvega dela priprav. Tokrat sem preverjal pred- vsem hitrost igralcev in z rezultati sem zadovoljen. Domačini so se izkazali z nekaj domiselnimi akcijami. S tako zavzetim pristopom in z nekoliko višjimi igralci imajo vse možnosti,-da v prihodnjih sezonah napredujejo v višjo slovensko ligo. Moram tudi povedati, da jeseniško košarko poznam že zelo dolgo. Ko sem začenjal s trenerskim delom, se spominjam, da so bili takrat v ekipi odlični igralci, med njimi Bunderla in Vauhnik. " Da so pri Košarkarskem klubu Jesenice na pravi poti za ponovni razcvet moške košarke, je prepričan tudi predsednik Rajko Peternel: "Izredno sem zadovoljen, da nam je dobro uspela organizacija tekme s tako slovito ekipo, kot je Crvena zvezda. To je bil kar pravi podvig in v prihodnosti načrtujemo še en kvalitetni turnir. Pred nami je sedaj glavni cilj, da letos dobro igramo v 2. slovenski ligi. Skušali bomo dobiti še kakšnega igralca od drugod. Jeseniška publika nam je bila že doslej vedno naklonjena, v prihodnje pa pričakujemo še več naših privržencev na tribunah, predvsem na pomembnih in odločilnih tekmah." Janko Rabič, loto: Tina Doki in Tina Čarman kar so mi zmanjkali štirje centimetri. Univerziada je tako nadomestilo za svetovno prvenstvo," ■ ^a^. ~~l pravi Carmano-va, ki ima glede /%jr na letošnje re- Izultate tudi viš- mesta iz Pekinga. "Norma za finale je 6,20 metra, kar ne bi smel biti problem, v finalu pa upam na skok okrog šest metrov in pol." Košarkarsko ekipo, ki je že v Južni Koreji, sestavljajo Katja Temnik, Nadja Ramšak, Dali-borka Jocič, Mojca Markovič, Maja Drozg, Živa Zajec, Špela Prevodnik, Maja Erkič, Neva Kalan iz Škofje Loke, Polona Oberč ter Sandra Piršič iz Kranja in Žana Jereb iz Žirov. Ko-šarkarice čaka težka predtekmo-valna skupina, že jutri igrajo prvo tekmo z Rusinjami, sledita še tekmi s Češko in Mehiko. V tenisu bodo tekmovali Hana Debevec, Andrej Bizjak in Luka Radovič, v lokostrelstvu Črt Dornik, Grega Hojnik in Matija Zlender, v judu Matjaž Ceraj, Jure Šimic in Boris Greif, v ta-ekvvondoju Danijel Landeka in Tadej Fojtl ter Mojca Rode v ritmični gimnastiki. Na študentske športne igre z našo ekipo odhaja tudi košarkarski sodnik Igor Poljanšek (Žiri). Barbara Todorovič, foto: Gorazd Kavčič BIATLON_______ Za biatlonce poleti ni predaha Bloke - Biatlonci, od katerih je večina Gorenjcev, so se za poživitev vadbenega obdobja pred naporno zimo, pomerili na drugi tekmi letnega pokala na Bloški polici, zaključek pa bo septembra na Pokljuki. Najboljši ostajajo najboljši. Tako je ob odsotnosti najboljšega biatlonca Janeza Marica (češki strokovnjak mu izdeluje novo kopito za puško in je ostal za nekaj dni brez rekvizita) znova slavil Marko Dolenc (Brdo), pred domačinom Danilo Kodelo (Lož) in Martinom Ponikvarjem (Brdo). Jože in Matjaž Poklukar (oba Gorje) sta pristala na četrtem in petem mestu, zmagovalec mladinskega evropskega pokala Tržičan Klemen Lauseger pa je bil šesti. Med biatlonkami je zmagala Kamničanka Andreja Mali, Tadeja Brankovič pa je bila četrta. Gabi Humerca (Bled) druga med mladinkami, ter Nika Eržen (Bled), zmagovalka med deklicami in Matija Rimahazi (Bled), pa so bili najboljši mladi gorenjski biatlonci naraščajniki. V novi reprezentančni shemi se z najboljšimi reprezentanti A 1 (Maric, Dolenc, Mali, Ožbolt, Brankovič) ukvarja dosedanji glavni trener Tomaš Kos, njegov pomočnik je dosedanji reprezentant Sašo Grajf. Dosedanji pomočnik Matej Kordež pa ima pod okriljem šest A 2 reprezentantov (Martin Ponikvar, Lauseger, Kodela, Teja Gregorin, Dijana Grudiček, Lucija Larisi), mladinsko ekipo vodi Uroš Velepec. Reprezentanca bo do konca avgusta na pripravah v avstrijskem Ramsau. Nekateri načrtujejo tudi nastop na rolkarski tekmi v Cerkljah 30. avgusta, teden kasneje bo rolkarski spektakel v Tržiču. M.M. TENIS_ Maši tretji turnir zapored Kranj - Mojstrančanka Maša Zec Peškirič je v Welsu dobila še tretji ITF turnir zapored (po zmagah v Luksemburgu in Domžalah). Kot druga postavljena igralka je v finalu ugnala prvo nosilko Čehinjo Hlavačkovo in se bo tako s 43. mesta svetovne mladinske lestvice zagotovo povzpela med 30 najboljših mladih igralk sveta. Tako ima najboljše možnosti, da se ob koncu leta zavihti v sam vrh ter si pridobi možnost nastopa na WTA turnirjih s povabili organizatorjev. Za 16-letnico je to vsekakor odlična spodbuda in kmalu se gre nadejati tudi nastopov ter uspehov v članski konkurenci. Omenimo še, da je Maša letos postala tudi absolutna državna prvakinja, naslov je osvojila konec junija v Radencih. Dve leti mlajša sestra Alja je izgubila v prvem krogu z Rusinjo Cibičevo, finalistka Domžal Ana Jerman pa v drugem nastopu, prav tako z rusko igralko Čalovo. Odlično je igrala tudi Radovljičanka Uršula Klemene, kije osvojila svoj prvi ITF turnir (5. kategorija) v Mariboru. V finalu je bila uspešnejša od Diane Nakič in si tako priigrala precej novih točk za svetovno lestvico, ki jo bodo s trenutnega 435. mesta popeljale kar nekaj deset mest višje. Zmagi med posameznicami je dodala še osvojitev prvega mesta med dvojicami skupaj s Celjanko Polono Re-beršak ter dokazala, daje sodelovanje z bivšo reprezentantko Tjašo Jezernik že obrodilo sadove. Serija mladinskih turnirjev se bo končala v začetku septembra, ko se bo kot organizator dokazalo idilično Ribno pri Bledu in našim igralcev ponudilo novo bero tako želenih točk. Barbara Mulej Kranjčani s polnim izkupičkom tudi iz Kidričevega Nogometaši Supernove Triglava so v dveh krogih letošnjega tekmovanja v 2.SNL zbrali vseh šest točk, ekipi pa "krila" daje predvsem mladost. Kranj - Kljub praznikom je bil tudi minuli konec tedna za nogometaše zelo delaven.V 1. ligi Si.mobil je ekipa Domžal gostovala pri Ljubljani, kjer je doživela visok poraz 3:0 (1:0). V soboto Domžalčani gostujejo v Gorici. Na lestvici po petih kolih vodi ekipa CMC Publikuma. V 2. slovenski nogometni ligi pa so moštva odigrala 2. krog. Vse tri točke so si znova priborili tudi edini Gorenjci med dru-goligaši, ekipa Supernove Triglava. Kranjčani so namreč gostovali v Kidričevem in 0:1 (0:0) premagali domače moštvo Aluminija. Za Supernovo Triglav je v 63. minuti zadel Božičič. Nova zmaga in mesto na vrhu HOKEJ V DVORANI lestvice pa je dala "krila" mlademu kranjskemu moštvu, ki mu povprečje v letih "kvari" le izkušeni Miha Šporar, ki pa je dokazal, da mladi takega igralca ob sebi še kako potrebujejo. Sicer pa je ekipa Supernove Triglava sloves najmlajšega moštva v drugi ligi prejšnji teden še "potrdila", saj se je moštvu pridružil nadarjeni mladi nogometaš iz Kranja Bojan Jokič, ki je prve nogometne korake naredil pri NK Zarica. Bojan, sicer dijak Novi val -Bojan Jokič Pajki niso razočarali Skofja Loka - Prejšnji teden je ekipa državnih prvakov v hokeju v dvorani, FBC Loka Spiders, že četrto leto zapored nastopila na največjem turnirju v hokeju dvorani na svetu, turnirju Czech Open 2003. Kar dvesto ekip seje v štirih skupinah potegovalo za uvrstitev na najvišja mesta. Ločani so v svoji skupini dve tekmi izgubili in dve zmagali, kar pa ni zadoščalo za uvrstitev v zaključne boje. Finsko ekipo AFCC Armadi llos so premagali 11:0, Švicarsko ekipo T V Obervvill 3:1, žal pa so bili 1:4 in 0:1 slabši od dveh čeških moštev, ORKA Stara Boreslav in Paskov Saurians. Na turnirju je slavila ekipa Pixbo VVallenstram IBK iz Švedske, škofjeloški "pajki" pa se niso uspeli uvrstiti med šestnajst najboljših ekip, kar so si pred odhodom zastavili za cilj. Kljub temu pa z igro niso razočarali, tako da optimistično pričakujejo prve dvoboje nove sezone v državni in mednarodni ligi. V.S. nogometnega razreda v gimnaziji v Ljubljani, je nadpovprečen v šoli in pri nogometu, saj je tudi državni reprezentant. "Bojana smo vključili v ekipo kot štipendista, kot nadarjenega in zlasti marljivega nogometaša. Ognjeni krst je prestal, zdaj je na njem, da se dokaže tudi med malce starejšimi vrstniki," pravi v.d. direktorja kluba Miran Šubic, ki skupaj z vodstvom ekipe in mladimi nogometaši želi, da Supernova Triglav postane stabilen drugoligaš: "Naš klub je organiziran na ravni slovenskih prvoligašev, materialni pogoji pa ne dovoljujejo preskoka. Ne pristajamo več na "kvazi profe-sionalizem" in zato delamo dobro na amaterskih osnovah," pravi Šubic, ki je prepričan, da bodo kranjskim ljubiteljem nogometa pripravili še veliko športnih užitkov. Prvega že to nedeljo, ko bo ekipa Supernove Triglava ob 17. uri doma gostila moštvo Izole - Argete. Nogometaši v 3. ligi - center so odigrali 2. krog. Rezultati: Šenčur Protect - Kamnik 1:1, Velesovo - Kalcer Radomlje 0:1, Alpina Žiri - Bled Slaščičarna Šmon 4:2, Factor - Slovan 4:0, Jesenice - Jezero Medvode 3:3, Avtodebevc Dob - Britof 1:2, Radio Krka - Zarica Rondo Nautilus 5:5. Vilma Stanovnik Odpeljala bova najboljšo tekmo v sezoni Tako pred odhodom na evropsko prvenstvo v gorskem kolesarstvu obljubljata Leščan Miha Šolar in Rok Grilc iz Studenčic pri Lescah. GORSKO KOLESARSTVO Radovljica - Med 20. in 24. avgustom bo v avstrijskem Gradcu potekalo evropsko prvenstvo za gorske kolesarje. V kategoriji moških članov naše barve zastopa pet tekmovalcev, od tega kar štirje Gorenjci, Miha Šolar ter Rok Grilc (ŠD Swatch Scott Novce extreme Ljubljana) in Anže Bizjak (KK Završnica) v kategoriji do 23 let ter v kategoriji elite Grega Miklič (Svvatch Scott Novice extre-me Ljubljana). Vodilni v slovenskem pokalu gorskega kolesarjenja "cross co-untry" je 21-letni Leščan Miha Šolar, mesto pod njim pa se nahaja prav tako 21 -letni Rok Grilc, ki prihaja iz Studenčic pri Lescah. Oba sta študenta Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Koliko časa že kolesarita in kako sta se navdušila za ta šport? Rok: "Kolesarim že osem let. Vsi moji prijatelji so takrat kolesarili in enkrat sem šel z njimi na trening. Bilo mi je všeč, poleg tega pa sem na prvi klubski tekmi dosegel dobro uvrstitev in tako se je začelo. Že od takrat mi treninge sestavlja Mitja Zupan z Bleda." Miha: "Jaz pa treniram leto manj, torej sedem let. Navdušil meje brat Rok, poleg tega pa so tudi vsi moji prijatelji takrat kolesarili. Meni je na začetku tre- PADALSTVO Miha Šolar ninge sestavljal Jure Rovanšek, pomagal pa mi je tudi Matjaž Planinšek. Danes treniram sam, le z nasveti sodelujeta Grega Miklič in Primož Čerin." Kako draga je oprema za ta šport in kdo jo plačuje? Sama ali sponzorji? Miha: "Scottovo kolo servisira Maxi Sport Čerin, popravilo in oprema kolesa znašata približno 400 000 tolarjev in to plačujeva sama. Ostalo opremo, od kolesarskih čevljev, čelade, rokavic in očal dobiva od sponzorjev. Sama kupiva le kolo, ki je vredno približno 1 200 000, a ga dobiva veliko bolj ugodno." Rok: "Hotel Miklič iz Kranjske Gore in Swatch s Cankar- Naši padalci spet izvrstni Belluno - Prireditelji v Italiji so imeli veliko sreče z vremenom, tako da seje tekma končala v nedeljo do poldneva, naši tekmovalci pa so imeli veliko razlogov za veselje. Že po prvem dnevu, ko so padalci opravili s tremi serijami, so se vse naše ekipe držale prav pod vrhom, sobota pa je bila zares pravi slovenski dan. Naši so iz skoka v skok skakali bolje in topili prednost Hrvatov in Italijanov, tudi Nemci so bili vseskozi v igri, v ospredje so se prebijali še Čehi, kar je bilo dovolj za spektakularni zaključek v nedeljo. Ekipa Flvcom ALC v postavi Karun, Pristavec, Ban, Salkič in Vodišek so po prevzemu vodstva v četrti seriji v nadaljevanju kontrolirali potek tekme, medtem ko se je ekipa Elan ALC v postavi Dular, Erjavec, Be-čan, Avbelj in Sajovic ves čas borila za stopničke, pa je zadnji ponesrečeni skok Sajovičeve (9 cm) le-te odnesel. V ženski konkurenci smo pričakovali velik dvoboj med Avbljevo in Poljakinjo Sadowy, ki pa ga je že z uvodnimi tremi cm močno polomila in zaostala za Ireno. "Končno mi je v četrti tekmi letošnje sezone uspelo stopiti na najvišjo stopničko. S tem dosežkom sem zelo zadovoljna, predvsem zavoljo maksimalno enega centimetra v posameznem skoku, dodaten motiv pa je bil boj z Američanko Starnsovo. Upam, da bom formo uspela zadržati in mogoče še nekoliko izboljšati pred SP. Tudi konkurentke so pokazale zelo dobro pripravljenost, zato je potrebno sedaj vse podrediti nastopu v Franciji," je bila po tekmi zelo zadovoljna Irena. Med moškimi je svojo prvo zmago dosegel 23-letni Kranjčan Jurij Kozjek, ki sicer trenira v Lescah, nastopal pa je za ekipo iz Osijeka. Rezultati: Ženske - 1. Avbelj (Slo) - 4 cm, 2. Stearns (ZDA), Fialova (Češ) - 6 cm, 9. Sajovic - 18cm, 17. Podgoršek - 23 cm, 22. Hotko, Grabar (vse Slo -34 cm; Moški - 1. Kozjek (Slo) - 3 cm, 2. Ban (Slo), Sladetič (Hrv), Angerrer (Ita), Dankesreiter - 4 cm, 6. Erjavec (Slo) - 5 cm, 10. Salkič (Slo)- 6 cm,... Ekipe - Flvcom ALC (Slo) - 37 cm, 2. Sportfoer-dergruppe (Nem) - 45 cm, 3. Dukla A (Češ)- 48 cm, 4. ELAN ALC - 52 cm, ...12. Ptuj 1- 76 cm,... 21. Ptuj 2 (vsi Slo) - 150 cm. Zoran Račič HOKEJ Jeseniški hokejisti že na ledu Jesenice - Kljub vročemu poletju so v jeseniškem hokejskem taboru z mislimi že v zimskih mesecih. Čeprav je bil avgustovski prestopni rok moštvu Acronija najbolj naklonjen (dobili naj bi šest novih igralcev), pa se po besedah direktorja kluba Draga Mhnarca odločilni dnevi za okrepitev moštva začenjajo sedaj. Trener Roman Pristov bo moral v tem tednu do 23. avgusta izbrati igralce, vzporedno pa bo vodstvo kluba začelo s podpisi pogodb. Pogovori so v polnem zamahu, imena pa bodo znana takoj po podpisu pogodb. Te dni so v hokejski dvorani Podmežakli preskočili še nekaj tehničnih ovir. Dokončali so novo ogrado okoli ledene ploskve in opravili več drugih vzdrževalnih del. Pognali so tudi že kompresorje in od včeraj, 18. avgusta, kandidati za sestavo moštva ze dvakrat na dan trenirajo na ledu. J.R. jem pa sta dva od klubskih sponzorjev, ki krijeta stroške tekmovanj in priprav." Koliko znašajo denarne nagrade na tekmovanjih? Rok: "Denarne nagrade pri nas so zelo nizke, tako da se od tega ne da preveč zaslužiti. Po-krijeva lahko le stroške." Miha: "Denarne nagrade prejme prvih pet tekmovalcev. Nagrada za zmagovalca na tekmah slovenskega pokala znaša 50.000 tolarjev, ostale vedno manj. V tujini so ti zneski trikrat do štirikrat višji." Kako bi vidva predstavila ta šport nekomu, ki ga ne pozna? Miha: "Je zelo garaški. Potrebno je vložiti veliko truda in dela, treba pa seje tudi marsičemu odreči." Rok: "Potrebno je veliko dobre volje in pa seveda kolo z zahtevano opremo. Tekme se od cestnih razlikujejo po tem, da so krajše, vendar intenzivnejše. Sploh pa spusti so nevarnejši." Se kako posebej pripravljata na prihajajoče evropsko prvenstvo? Miha: "Treningi so krajši, a intenzivnejši. Poudarek je na krajših šprintih in intervalih. Paziti moram, da ne jem sladkarij, ampak veliko ogljikovih hidratov. Rok: "Sedaj trening traja od ure in pol do dveh ur, drugače pa trenirava tri do štiri ure dnevno." Kakšna so vajina pričakovanja za evropsko prvenstvo? Rok: "Če bo tekma uspela in z dobro formo in srečo je realno pričakovati uvrstitev nekje med 20. in 30. mestom." ODBOJKA NA MIVKI Rok Grilc Miha: "Če bo šlo vse po načrtih, jaz pričakujem uvrstitev od 10. do 30. mesta." Rok: "Potrudila se bova in odpeljala najboljšo tekmo v sezoni." Kakšni so vajini načrti za prihodnost? Miha: "Čimveč bi rad tekmoval v tujini, dosegal čim boljše uvrstitve v kategoriji do 23 let. Poleg tega pa bi rad uspešno nadaljeval s študijem." Rok: "Rad bi dokončal študij in nekaj časa še vztrajal v kolesarstvu. Upam pa, da se bodo razmere v gorskem kolesarstvu pri nas izboljšale." Čeprav v Gradec odhajata šele v četrtek, jima misli tja uhajajo že nekaj dni. Obljubo, da bosta odpeljala najboljšo tekmo v sezoni, pa bodo pokazale njune uvrstitve. Tina Tošič, foto: Tina Doki Zmaga Pivka in Grilca Kranj - Minuli konec tedna je na osrednji plaži v Portorožu potekal četrti letošnji masters turnir Nivea beachvollev cup v odbojki na mivki. V uvodnih razigravanjih je najbolje kazalo ekipama Suspendiran-ca (Basaneze, Cestnik) ter kranjskemu Mistral Teamu (Grilc, Pivk). Obe ekipi sta se gladko uvrstili v nadaljnje tekmovanje, medtem ko sta bila zmagovalca četrtih kvalifikacij Debitel Team (Berk in Lah) v boju z ekipama Albatros Bled (Strle, Jakomin) in Italia 3 (Gerotto, Bellinaso) prav tako uspešna, vendar obakrat šele po treh nizih. Pri ženskah je ekipa Belowzero - Yellow v razigravanju premagala Italijanki Le Mule (Patuzzi, Fatutta). V soboto sta se ekipi Mistral Team in Debitel Team z dobro igro uvrstili v finale, ki je po napetem boju v treh nizih in navdušeni publiki, prinesel prvo letošnjo zmago Gorenjcema Sandiju Pivku in Igorju Grilcu. V ženskem delu je ekipa Belowzero - Yellow najprej premagala Dermatologico (Či-pev, Čuturič), slednja pa je izgubila tudi z Le Mule. Finale je po treh nizih odločilo, da gre zmaga prvič letos v roke italijanskih predstavnic. Presrečni zmagovalni ekipi, Mistral Team in Le Mule, sta za oba portoroška mastersa prejeli tudi velikanski pokal in denarno nagrado v skupni vrednosti 400.000 SIT - za pokal Portoroža 2003. Finalni supermasters bo že konec tega tedna, 22. in 23. avgusta, pred Halo Tivoli v Ljubljani, še prej pa se bo (četrtek, 21. avgusta) v odbojki na mivki preizkusila tudi ekipa Gorenjskega glasa. B.B. ATLETIKA V Kranjski Gori najhitrejši Slapnik Kranjska Gora - Bronasti na atletskem državnem prvenstvu na 5000 metrov Kamničan Damjan Slapnik (32:40) je zmagal na "Kranjskogorski desetki" na 10-kilometrsken teku od Kranjske Gore do Rateč in nazaj na Veliki šmaren. Za 27 sekund je ugnal našega najboljšega smučarskega tekača Blejca Mateja Sokliča, tretji je med 127 tekači v dežju v cilj pritekel Matjaž Beke. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Anja Bojcar (41:36). M.M. Lah z lahkoto do dveh zmag Jesenice - Smučarski tekač Jeseničan Gaber Lah je v avstralski zimi dosegel že dve zmagi. Prvo je pobral v Lake Mountainu, kjer trenira in dela. Na 8 kilometrov dolgi progi sta avstralska reprezen-tanta v teku na smučeh Daniel Van der Ploeg in Andrevv Wynd za Lahom zaostala za 1:20 minut. Življenjsko formo pa je pokazal tudi ta konec tedna, ko je zmagal (1,23:54) na 28 km "Razborback rush maratonu" pred Avstralcem Andrevvom Hallom (+ 3:17) in Američanom Jeanom Claudom Legrasom (+ 5:04). Lah tudi že težko čaka največji avstralski Kangaroo hoppet maraton. M.M. Giorgio prehiter za Logarja in Podbevška Kamnik - 25-letni italijanski reprezentant iz Vidma Giorgio Jan-nis je na 7. spustu gorskih kolesarjev "Špica spust 2003" na pobočju kamniškega Starega gradu, ki je veljal za točke mednarodne kolesarske zveze UCI E2 in slovenskega pokala, za 98 stotink sekunde na dobre dve minuti dolgi progi preprečil popolno slavje domačih matadorjev, Jureta Logarja in Roka Podbevška, oba predstavnika domačega kluba Calcit. Na četrto mesto se je uvrstil Jeseničan v dresu MTB kluba Kranj Črt Bili Slivnik. Ob 500 gledalcih je Italijan Jannis vodil že v polfinalu, pred najboljšim avstrijskim spusta-šem Markusom Petschenigom -zmagovalcem Jošta, ki je bil na koncu šele šesti. Spust, ki je veljal tudi za točke slovenskega pokala, kjer je vodstvo prevzel Rok Podbevšek, je bil tudi izbirni za nastop na evropskem prvenstvu. Med ženskami je znova zmagala Trbovelj-čanka Tanja Jerman, med mladinci pa Jan Cestnik, prav tako MTB Trbovlje, Bine Žalohar (Kranj) pa je bil četrti. V kategoriji masters je zmagal Sergej Ocepek (MTB Kranj), sicer 16. v absolutni razvrstitvi. M.M. Šolarju in Klemenčičevi uspelo, Mikliču ne Kranj - Na finalni dirki slovenskega pokala gorskih kolesarjev v krosu v Prlekiji Kranjskogorcu Gregorju Miklič ni uspelo zadržati vodilnega mesta, saj je s tretjim mestom na zadnji dirki prehitel zmagovalec v Mali Nedelji Celjan Robert Vrečer, sicer prvak na Jezerskem. Na tretje mesto v seštevku pokala se je z drugim mestom povzpel Jeseničan Lenart Noč. Radovljičanu Mihi Šolarju (9. v absolutni razvrstitvi na zadnjih dirki) za zmago med mlajšimi člani ni bilo potrebno trepetati, saj je imel pred Rokom Grilcem in Anžetom Bizjakom (Završnica), sicer petim na zadnji dirki, dovolj veliko prednost. Med mladinci sta Luka Kodra in Žiga Trampuž (oba Calcit Kamnik) morala priznati premoč pokalnemu zmagovalcu Luki Rakuši. Na valoviti progi ob nastajajočih Biotermah v Mali Nedelji je bila pred nastopom na evropskem prvenstvu ta konec tedna v avstrijskem Gradcu najbolj zadovoljna Škofjeločanka Blaža Klemen-čič. Ob imenitni gostji Jacqueline Mourao iz Brazilije, ki je v svetovnem pokalu uvrščena na 21. mesto, je zaostala le 34 sekund, prehitela pa tudi najboljšo Slovakinjo Janko Stevkovo in našo državno prvakinjo, mladinko Nino Homovec. "Končno mi je uspelo prebroditi krizo. Brazilke res ne bi mogla prehiteti. Če mi bo šlo tako dobro tudi na evropskem prvenstvu naslednji teden, ko mi bo proga še bolj ustrezala kot tokrat, potem se res nimam česa bati," je bila zgovorna Blaža Klemenčič, kije slovenski pokal osvojila z maksimalnim številom točk 175. Med mlajšimi mladinci je tretje mesto v slovenskem pokalu pripadlo Mohorju Vrhovniku (Calcit), skupaj s klubskimi kolegi pa je bil v ekipni razvrstitvi tretji. M.M. KOLESARSTVO______ Mladi za pokal občine Šenčur Šenčur - Prizadevni člani Kolesarskega društva Šenčur so v sodelovanju s Kolesarskim klubom Sava Kranj minulo soboto na Lužah prvič organizirali dirko Slovenskega pokala za dečke imenovano Pokal občine Šenčur. Približno 60 mladih kolesarjev v treh starostnih kategorijah se je merilo na krožni progi, ki je potekala med Lužami, Olševkom, Velesovim in nazaj do Luž. V najmlajši kategoriji dečkov C, ki so prevozili štiri kroge ali 15 km je bil najuspešnejši Mark Džamastagič iz Kolesarskega kluba Perftech Bled. Od Gorenjcev se je s četreim mestom izkazal še Alen Košnik iz Kolesarskega kluba Sava Kranj, ki se je uvrstil na 4. mesto. V kategoriji dečkov B, ki so prevozili 8 krogov, kar je znašalo 30 km, je zmaga odšla na Štajersko in sicer je zmagal Marko Purg - Perutnina Ptuj, pred Tomažem Šernekom - Sava Kranj. V najstarejši kategoriji dečkov A, ki so prevozili 10 krogov ali 38 km, je o zmagovalcu odločal skupinski šprint glavnine, v katerem je bil najmočnejši Urban Jerkič - Yoviland, od Gorenjcev se je s tretjim mestom najbolj izkazal član Perftech Bleda Nejc Rakuš, člana Save Kranj Jure Kavaš in Žiga Primožič pa sta osvojila 6. in 8. mesto. T.P., foto: LE. ^yiAR^„pj %M I LsNS C) OUE ECO OIL 04 531 77 00 EOC d.o.O. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. Obrestovanje tolarskih vlog Po podatkih Banke Slovenije so se junija dolgoročne obrestne mere kreditov in depozitov celo nekoliko zvišale, julija pa se je nadaljeval trend zniževanja. Zavedanje o napakah pri investiranju - pretiran optimizem Kranj - Nominalne povprečne obrestne mere za vloge do enega leta so se julija dodatno znižale od 0,2 do 0,3 odstotne točke, tiste nad enim letom pa za 0,4 odstotne točke. Podobno (za 0,3 odstotne točke) so se znižale tudi obrestne mere za posojila. V primerjavi z lanskim decembrom so se za vloge do enega leta znižale od 1,8 do 2,5 odstotne točke, za vloge nad enim letom pa za 2,7 odstotne točke. Pri posojilih je bil v enakem obdobju padec manjši - pri kratkoročnih je znašal povprečno 1,3 odstotne točke in pri dolgoročnih 2 odstotni točki. Pri vezavi tolarjev do enega leta je letna obrestna mera nespremenljiva, pri vezavi za več kot eno leto pa se spreminja in je odvisna od temeljne obrestne mere (T), ki avgusta na letni ravni znaša 6,05 odstotka, na mesečni pa 0,5 odstotka. V Gorenjski banki, kjer so obrestne mere nazadnje spremenili v četrtek, je za vezavo zneska od 30.000 do 300.000 tolarjev za čas od 31 do 365 dni 5,05-odstotna letna obrestna mera, za zneske od 300.001 tolar do dveh milijonov tolarjev 5,15-odstotna in za zneske nad dva milijona tolarjev 5,30-odstotna letna obrestna mera. Pri vezavi tolarjev od 12 do 23 mesecev je obrestna mera, odvisno od zneska, T + 0,45 %, T + 0,55 % oz. T + 0,70 %, pri vezavi od 24 do 35 mesecev T + 0,55 %, T + 0,65 % oz. T + 0,80 %, pri vezavi od 36 do 59 mesecev T + 1 %, T + 1,10 % oz. T + 1,25 % in pri vezavi za 60 mesecev ali še daljše obdobje T+ 1,15 %, T + 1,25 % oz. T + 1,40 %. Tolarske vezave za več kot eno leto obrestujejo na podlagi temeljne obrestne mere (T). V Abanki Vipi je po četrtkovih podatkih s spletne strani letna obrestna mera pri vezavi tolarjev za čas od 31 do 60 dni od 5,25 do 5,50 odstotka (odvisno od zneska), za čas od 61 do 90 dni od 5,35 do 5,60 odstotka, od 90 do 180 dni od 5,45 do 5,70 odstotka, od 181 do 270 dni od 5,55 do 5,80 odstotka in pri vezavi od 271 dni do enega leta od 5,65 do 5,90 odstotka. Pri vezavi zneskov za čas od enega do dveh let je letna obrestna mera od T + 1 % do T + 1,20 %, pri vezavi od dveh do treh let T + 1,20 % oz. T + 1,40 %, od treh do petih let od T + 1,40 % do T + 1,60 % in pri vezavah nad pet let T + 1,60 % oz. T + 1,80 %. V Abanki je možno tudi varčevanje z naraščajočo obrestno mero, pri katerem je obrestna mera višja pri vsaki obnovitvi vezave za enako obdobje. Pri vezavah za tri in šest mesecev je možnih šest obnovitev, pri vezavah za eno leto pa štiri. V Poštni banki Slovenije je za kratkoročne vloge z nespremenljivo obrestno mero letna obrestna mera za vezave od 31 do 60 dni od 5,45 do 5,70 odstotka (odvisno od zneska), od 61 do 90 dni od 5,50 do 5,75 odstotka, od 91 do 180 dni od 5,55 do 5,80 odstotka, od 181 do 270 dni od 5,60 do 5,85 odstotka in za čas od 271 do 365 dni od 5,65 do 5,90 odstotka. Pri dolgoročno vezanih vlogah s spremenljivo obrestno mero je pri vezavi nad eno leto obrestna mera od T + 1,25 % do T + 1,50 %, pri vezavi nad dve leti od T + 1,45 % do 1,70 %, pri vezavi nad tri leta od T + 1,65 % do T + 1,90 % in pri vezavi nad pet let od T + 1,95 % do T + 2,20 %. V SKB banki, kjer so obrestne mere nazadnje spremenili 11. avgusta, velja za nenamensko vezane tolarje za čas od 15 do 30 dni nespremenljiva 4-odstotna letna obrestna mera, za čas od 31 do 365 dni pa 5,50-odstotna. Pri vezavah za daljše obdobje se obrestna mera spreminja, osnova pa je S oz. SIOM - referenčna obrestna mera SKB banke, ki je v četrtek znašala 5,64 odstotka. Pri vezavi tolarjev od 13 mesecev do dveh let je obrestna mera S + 0,40 %, od dveh do treh let S + 0,80 %, od treh do petih let S + 1,20 % in pri vezavi za čas od pet do sedem let S + 1,70 %. Pri depozitu zvestobe je obrestna mera pri vezavah nad 13 mesecev S + 0,40 % in pri vezavah nad dve leti S + 0,80 %, pri podaljšanju vezave pa se obrestne mera poviša. Stranke, ki imajo v banki tekoči, osebni ali gotovinski račun, imajo pri vezavi več kot enega milijona tolarjev 0,10 odstotne točke višjo obrestno mero, pri znesku nad 2,5 milijona tolarjev 0,15 odstotne točke in pri vezavi več kot petih milijonov tolarjev 0,20 odstotne točke. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA POMOČ PRI IZDELAVI PLASTIČNIH IZDELKOV; d. č. 6 mes.; kat. B; do 26.08.03; ŽID-COM D.O.O., SP. PLAVŽ 6D, JESENICE POMOŽNI GRADBENIK NK GRADBENI DELAVEC; d. č. 4 mes.; slov. j. - gov.; do 02.09.03; GPP KSENJA D.0.0., TRIGLAVSKA C. 64, MOJSTRANA VOZNIK CESTNIH MOTOR. VOZIL VOZNIK B KAT. (MEDNARODNA ŠPED.); d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 06.09.03; SLOBODAN NENEZIĆ S.P., PLANINA 1, KRANJ MIZAR POLAGALEC PARKETA; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 22.08.03; KALAN PETER S P, BERTONCLJEVA UL. 36, KRANJ; št. del. mest: 2 MIZARSKA DELA IV.; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; 1 mes. poskus, dela, druga ustrezna smer strok, izobrazbe; do 19.08.03; JELOVICA -LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE HRIB 1, PREDDVOR OBLIKOVALEC KOVIN KOVINAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; kat B' do 23.08.03; CMC GALVANIKA D.0.0 ALPSKA 43, LESCE; št. del. mest: 2 KLJUČAVNIČAR; d. č. 6 mes.; do 03 09 03' PIKEU ŠPELA S.P., STRAHINJ 14, NAKLO licp; do 26.08.03; SUUKANOVIĆ RASIM S.P., JAVORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE PRODAJALEC TRGOVEC, PRODAJALEC - PE BLED; d. i mes.; do 06.09.03; TERPLAN D.O.O., C. BRDO 2, KRANJ SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; d. č. kat. B; do 22.08.03; BERTONCLJEVA UL. mest: 2 6 mes.; 3 I. del. izk.; KALAN PETER S.P, 36, KRANJ; št. del. 3 mes. SLIKOPLESKAR: d kat. B; do 17.09.03; KOKELJ ROK S.P. HARJEVO NAS. 2, ŠK. LOKA 1 I. del. izk.; GRO- FRIZER FRIZER; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; možnost stalne zap., poskus, doba 3 mes..; do 06.09.03; IMRAN BERIŠA S.P., VODOPIVĆE-VA UL. 9, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č,; 2 mes. del. izk.; kat. B,C; do 20.08.03; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE ŽERJAVAR ŽERJAVIST; ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; poskus, doba 2 mes., delo na območju U. z oko- PRODAJALKA; d. č. 3 mes.; do 19.08.03; ME-TRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D. CEUE, ME-TRO PE KRANJ, KOROŠKA 4, KRANJ; št. del. mest: 5 KUHAR KUHAR - PICOPEK; d. č. 12 mes.; do 30.08.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA VODJA SKUPINE SLIKOPLESKARJEV; d. č. 6 mes.: 5 I. del. izk.; kat. B; do 22.08.03; KALAN PETER S.P., BERTONCLJEVA UL. 36, KRANJ TRGOVINSKI POSLOVODJA TRG. POSLOVODJA; d. ć. 3 mes.; do 19.08.03; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D. CEUE, METRO PE KRANJ, KOROŠKA 4, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK POSLOVODJA - PE BLED; d. č. 12 mes.; do 22.08.03; TERPLAN D.O.O., C. NA BRDO 2, KRANJ VODJA SKUPINE ZASTOPNIKOV ZA TRŽENJE IZD. S PODR. MEDICINE; ned. č.; poskus, doba 3 mes., lahko katerakoli druga izobrazba V. stopnje; do 22.08.03; N&M- NINA PEČNIK K.D., KIDRIČEVA UL. 12, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK; ned. č.; 6 mes. del. izk.; do 26.08.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOĆE 2, PREDDVOR ORGANIZATOR DELA INŠTRUKTOR ZA B KAT.; ned. č.; delo s preglednicami in delo z bazami podatkov - zaht.; kat. B; izpit za voznika inštruktorja, pripravljenost za izobraževanje za potrebe avtošole, katerakoli šola VI. Stopnje izobr.; do 31.08.03; ABS STORITVE D.O.O. RADOVLJICA, KRANJSKA C. 2, RADOVLJICA PREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE ORGANIZATOR ZDRAVSTVENOHIGIENSKE-GAREŽIMA; ned. ć.; 11, del. izk.; 20 ur/teden; slov. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami in delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; poskus, delo 6 mes., lahko VI/VII izobrazba: zdr. nega, sanitar. inž., živil, tehnolog., gospodinjstvo, predšol. vzgoja; do 26.08.03; VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA, ENOTA RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 12, RADOVLJICA VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK VIŠJA MEDICINSKA SESTRA ZA DELO V PA-TRONAŽNI SLUŽBI IN ZDR.VZGOJNIH DELAVNICAH; ned. č.; 31. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; do 26.08.03; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ OE ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ SANITARNI INŽ. ORGANIZATOR PREHRANE; ned. č.; 1 I. del. izk.; 20 ur/teden; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; poskus, delo 6 mes.,, lahko V./VII izobrazba: zdr. nega, gospodinjstvo, biologija, višja gostinska; do 26.08.03; VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVUICA, ENOTA RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 12, RADOVUICA UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA SAMOST. STROK. SOD. ZA TEHNOLOGIJO (UPNICA); d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov -zaht., delo s preglednicami - osn.; do 10.09.03; ISKRA MEHANIZMI D.D. UPNICA, UPNICA 8, KROPA UNIV. DIPL. EKONOMIST DIPL. EKONOMIST - ANALITIK; ned. č.; 5 I. del. izk.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht.; do 22.08.03; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 9, KRANJ PROF. RAZREDNEGA POUKA UČITEU RAZRED. POUKA; d. č. 6 mes.; do 30.08.03; OŠ IVANA TAVČARJA, TRATA 40, GORENJA VAS PROF. DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE UČITEU/ICA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI; d. č. 10 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 26.08.03; DOM MATEVŽA LANGUSA, C. NA JEZERCA 17, RADOVUICA UČITEU/ICA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI; d. č. 10 mes.; 20 ur/teden; slov. j. -gov. in pis.; do 26.08.03; DOM MATEVŽA LANGUSA, C. NA JEZERCA 17, RADOVUICA V Slovenski zadružni kmetijski banki je za depozite, vezane od 15 do 30 dni, 4,50-odstotna letna obrestna mera, za depozite, vezane od 31 do 90 dni, od 5,30 do 5,40 odstotka (odvisno od zneska), od 91 do 180 dni od 5,65 do 5,75 odstotka, od 181 do 365 dni pa od 5,85 do 5,95 odstotka. Za depozite, vezane nad eno leto, je obrestna mera od T + 1 % do T + 1,20 %, za vezave nad dve leti od T + 1,30 % do T + 1,50%, za vezave od tri do pet let od T + 1,60% do T + 1,80% in za depozite, vezane nad pet let, od T + 1,90 % do T + 2,10 %. Cveto Zaplotnik Dividenda delničarjem Dela Prodaje Ljubljana - Delničarji Dela Prodaje so na torkovi skupščini, na kateri so bili navzoči predstavniki več kot 81 odstotkov kapitala, z več kot 97-odstotno večino potrdili vse predlagane sklepe. Ko so sklepali o uporabi 1,24 milijarde tolarjev bilančnega dobička, so ga 156,9 milijona tolarjev namenili za dividende delničarjem, 7,8 milijona tolarjev za nagrado upravi in 8,9 milijona tolarjev za nagrado nadzornemu svetu, ves preostali dobiček pa bo ostal nerazporejen. Delničarji bodo najkasneje v tridesetih dneh od dneva skupščine prejeli dividendo v znesku 270 tolarjev (bruto) na delnico. Nadzorni svet je zaradi odstopa odpoklical člana Jožeta Merma-la in Stanka Brgleza, za nova člana s štiriletnim mandatom pa je izvolil Bojana Salobirja in Sama Roša. CZ. Kako dober voznik ste, če se primerjate z drugimi udeleženci v prometu: nadpovprečen, povprečen ali podpovprečen? Če je prijatelj kupil delnico, ki se je v zadnjem času slabo odrezala, ali menite, da je šlo za napačno odločitev ali je imel samo smolo? Taka in podobna vprašanja so zastavljali anketirancem v različnih raziskavah, ki so se nanašale na ugotavljanje realnosti v človeškem razmišljanju. In ugotovitve takih raziskav ... Večina ljudi je pretiranih optimistov in posledično precenjujejo svoje zmožnosti in podcenjujejo sposobnosti drugih. Tako več kot 80 odstotkov ljudi verjame, da so nadpovprečno dobri vozniki. Če pa je vaš prijatelj kupil delnico, ki v zadnjem času močno izgublja na svoji vrednosti, gre gotovo za slabo odločitev in ne samo za smolo. Optimisti tudi podcenjujejo verjetnost slabih dogodkov, nad katerimi nimajo nadzora. Tako npr. večina študentov verjame, da je večja verjetnost, da se njihovim sovrstnikom do 50. leta starosti pripeti rakovo obolenje ali srčna kap, kot da bi se katera od teh bolezni pripetila prav njim. Optimisti tudi pretiravajo glede zmožnosti nadzora njihove usode. Tako podcenjujejo možnost nepredvidenih dogodkov v luči njihovih sposobnosti. Kombinacija pretirane samozavesti (o kateri sem pisal v enem izmed prejšnjih člankov) in optimizma je pogosta in nevarna kombinacija, zaradi katere ljudje precenjujejo svoje znanje in sposobnosti, podcenjujejo tveganje in pretiravajo v zmožnosti nadzora dogodkov. Močno so tudi občutljivi na kakršnako- li presenečenja. Vse te napake se pogosto odražajo tudi v investicijskih odločitvah, zato se je smiselno držati nekaterih osnovnih napotkov, ki bodo pripomogli k sprejemanju boljših investicijskih odločitev: - Pri vsaki investicijski odločitvi, naj gre za nakup ali prodajo, razmislite o tem, kaj vse gre lahko narobe, kakšna so možna presenečenja. Rezultat takega razmišljanja naj bodo različni možni scenariji razvoja dogodkov, tako optimistični, realistični kot pesimistični, vsakemu pa poizkusite pripisati tudi verjetnost njihove uresničitve. - Ker sije precej lažje zapomniti uspehe, neuspehi pa gredo hitro v pozabo, je priporočljivo voditi seznam napačnih investicijskih odločitev, jih vsake toliko časa pregledati in se iz njih kaj naučiti. - Pri grafičnem analiziranju zgodovinskih podatkov o gibanju tečaja določenega vrednostnega papirja se poizkušajte upreti pogostemu videnju strme rasti tečaja v prihodnosti (včasih si ž.elimo tudi obratno). Pomembno je, da razlikujete med vašo željo in realno možnostjo razvoja dogodkov. Nikoli pa ne pozabite, da lahko vašo investicijsko odločitev preverite tudi pri vašem borznem posredniku, ki vam bo predstavil svoj pogled na možna tveganja in potenciale nameravane investicije. Mogoče vas bo ravno to obvarovalo pred napačno odločitvijo, ki vas lahko drago stane. Goran Dolenc GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d. info@gbd.si Del dobička zavarovancem Ljubljana - Delničarji Krekove zavarovalnice bodo na skupščini 29. avgusta odločali o uporabi lanskega dobička iz življenjskih zavarovanj, pokrivanju izgube in o povečanju osnovnega kapitala. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi od 5,4 milijona tolarjev dobička iz življenjskih zavarovanj namenili 4,8 milijona tolarjev za udeležbo teh zavarovancev pri pozitivnem rezultatu, preostali znesek pa naj bi ostal nerazporejen. Izguba iz ostalih zavarovanj naj bi ostala nepokrita. Ker povečanje osnovnega kapitala, kot so ga predlagali januarja letos, ni IBI KRANJ, proizvodnja žakarskih tkanin, d.d. Jelenčeva ulica 1, 4000 KRANJ Telefon: 04/2801-266, telefaks: 04/2801-201 E-mail: info@ibikrani.com http: //www.ibikrani.com objavlja NAJEM PROSTOROV MENZE (kuhinje in jedilnice) v skupni izmeri 258 m2 Namen: zagotovitev prehrane med delom za zaposlene, občasna pogostitev strank in poslovnih partnerjev Količina: 300 obrokov dnevno Obratovalni čas: - 3 izmene - zagotovitev prehrane ob dela prostih dnevih za vratarje, kurjače in delavce na štiriizmenskem delu Cena najema: po dogovoru Ostali stroški: po porabi Datum najema: 1.1. 2004 Ponudbe s predstavitvijo podjetja in higiensko tehničnega režima, referenčno listo, ceno obroka, sestavo jedilnikov ter možnostjo prevzema zaposlenih pošljite v zaprti kuverti z oznako "PONUDBA ZA NAJEM MENZE - NE ODPIRAJ" v 15 dneh po objavi na naslov: IBI KRANJ, d.d., Jelenčeva ulica 1, 4000 Kranj. Ogled prostorov je možen v času od 26. 8. do 3. 9. 2003 vsak delovni dan od 12. do 14. ure na sedežu družbe. bilo izvedeno, naj bi delničarji tokrat izglasovali sklep, po katerem bi osnovni kapital zavarovalnice povečali za 200 milijonov tolarjev, na 1,4 milijarde tolarjev. To naj bi storili z izdajo 20 tisoč novih navadnih delnic z nominalno in prodajno vrednostjo 10.000 tolarjev. Obstoječi delničarji naj bi dva tedna po sprejetju sklepa imeli prednostno pravico do vpisa novih delnic. CZ. Predlog za zmanjšanje kapitala Jesenice - Delničarji Oniksa Jesenice bodo na skupščini 10. septembra v osrednji točki dnevnega reda sklepali o predlogu za zmanjšanje osnovnega kapitala. Osnovni kapital naj bi z umikom 87.000 lastnih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev zmanjšali za 87 milijonov tolarjev, na 197,7 milijona tolarjev. S tem bi višino kapitala prilagodili obsegu poslovanja. CZ. Izgubo bodo pokrili Maribor - Delničarji družbe Žito lntes so v torek na skupščini, na kateri je bilo zastopano skoraj 85 odstotkov kapitala, sklenili, da bo družba lansko izgubo v znesku 92,7 milijona tolarjev pokrila iz popravka osnovnega kapitala. Za člana nadzornega sveta so imenovali Rudolfa Kajtnerja in Sandija Svoljšaka, za lansko poslovno leto pa so podelili tudi razresni-co upravi in nadzornemu svetu. CZ- Harvester v davških gozdovih Na dvodnevni predstavitvi hribovske in gozdarske tehnike ter naprav za pripravo in rabo lesne biomase v Davči je bilo največ zanimanja za "harvester" in sodobno gozdarsko žičnico. Davča - Turistično društvo Davča je v soboto in nedeljo na prireditvi Dan teric prikazalo postopke predelave lanu, hkrati pa so strojni krožki Gorjan, Zgornje Posočje, Cerkno in Škofja Loka, Zveza strojnih krožkov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pripravili še prireditev Demo 2003, na kateri so predstavili hribovsko in gozdarsko tehniko ter tehniko za pripravo in rabo lesne biomase. Med obiskovalci je bilo največ zanimanja za delovanje "harve-sterja", to je stroja za podiranje, obvejevanje in prežagovanje dreves, ter sodobne gozdarske žičnice. "Prireditev Demo je bila tokrat prvič na Gorenjskem, prvič je trajala dva dni, obiskovalci pa so si oba dneva lahko po pet ur v miru ogledovali delovanje strojev," je dejal mag. Marjan Do-lenšek, svetovalec za kmetijsko tehniko v kmetijsko gozdarski zbornici in tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije, in poudaril, da so se za Davčo odločili zato, ker so se tam že pripravljali na Dan teric in so lahko dve prireditvi združili v eno. Pri organizaciji je poleg železnikarske krajevne enote zavoda za gozdove "Harvester" med delom v Davči. Kmečki praznik Bašelj - Turistično društvo Bašelj bo tudi letos pripravilo tradicionalno, že osemnajsto etnografsko turistično prireditev Kmečki praznik pod Storžičem. Prireditev bo v nedeljo (z začetkom ob 14. uri) v športnem parku v Belici, v primeru slabega vremena pa teden kasneje. Kol je povedal predsednik društva Jože Roblek, bodo na prireditvi, na kateri vedno prikažejo tudi stara kmečka opravila in običaje, tokrat dali poudarek mlekarstvu in predstavili molžo mleka ter predelavo mleka v skuto, sir in masovnek. Kmečke žene bodo za praznik pripravile domače, kmečke dobrote - kruh iz krušne peči, masovnek, potico in kislo mleko, Anka Anči-mer, po domače Vaškarjeva, pa bo kar pred očmi obiskovalcev cvrla krofe. Za ostalo ponudbo bo poskrbelo Mesarstvo Čadež. Tudi tokrat bosta srečelov in na- gradno kegljanje, na sporedu bodo družabne igre, zapeli in zaigrali bodo Fantje z vasi, Vaški muzikantje in Rajski gamsi, mladi pa bodo že po tradiciji postavili Pekel. Med prireditvijo (ob 16. uri) bodo slovesno odprli večnamenski prostor za spravilo inventarja in piknike, za zaključek praznika pa bo v ponedeljek ob 18. uri na nogometnem igrišču še tekma med poročenimi in samskimi Bašljani. Za zdaj je rezultat izenačen (3:3), tekma pa bo odločala o tem, kdo bo dobil pokal turističnega društva. C.Z. Marko Kenda Tomaž Derlink in njegov pomočnik Tone Demšar. veliko breme prevzel tudi strojni krožek Gorjan, ki združuje 75 članov iz zgornjega dela Selške doline in iz Baške grape. Kot je povedal predsednik Marko Kenda, člani krožka zaradi izrazito gozdarskega območja ponujajo predvsem gozdarske storitve, od poseka in spravila lesa do izvedbe gojitvenih del. intrideset razstavljavcev, ki izdelujejo ali prodajajo tovrstno tehniko, je na travniku ob Vr-hovčevi kmetiji predstavilo motorne žage, gozdarske in gorske traktorje, vitle, žičnice, prevozne žage, gozdarske prikolice, transporterje, stroje za spravilo krme in gnojenje, sekalnike, rezalno cepilne stroje, cepilnike, kotle, ročno orodje in še marsikaj drugega, predstavila pa sta se tudi Zavod za gozdove Slovenije in Srednja gozdarska lesarska šola Postojna. Na "stojnici" zavoda so poudarjali varno delo v gozdu in nazorno pokazali, kaj se zgodi, če kmet pri delu v goz- Boštjan Škrlep Mag. Marjan Dolenšek du ne uporablja čelade in mu veja pade na glavo. To pa še ni bilo vse. Prireditelji so po vla-kah ob kmetiji Vrhove speljali gozdarsko krožno pot in na sedmih točkah "v živo" predstavili spravilo lesa nekoč in danes. Če sta preteklost predstavljala konjiča, od katerih je eden vlačil Tajfunov rezalno cepilni stroj. Ker je v Davči "doma" hribovsko kmetijstvo in gozdarstvo, so po besedah Boštjana Škrlepa, vodje krajevne enote zavoda za gozdove Železniki, predstavili predvsem gozdarsko in hribovsko tehniko ter stroje in naprave za pripravo in rabo lesne biomase. Odziv je bil dober, kar šest- Kmetijski sejem v Radgoni Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni bo sodelovalo 1.460 razstavljavcev iz devetnajstih držav. les in drugi nosil drva na hrbtu, so sedanjost zaznamovali "harvester", žičnica, rezalno cepilni stroj in gozdarski traktor z vitli. Obiskovalci so si z največjim zanimanjem ogledovali, kako je Jože Molii nik iz Krnice pri Lu-čah s "harvesterjem" lahkotno podiral drevje, klestil veje, preža-goval in prenašal debla in veje, "preskakoval" štore in si utiral pot po strmini. "Pri nas je takšen način poseka in spravila lesa novost, zato je še precej pomislekov. Če mislimo v Evropo, potem Z žičnico Syncrofalk so tokrat izjemoma prenašali cele smreke. ne bi smelo biti ovir. V sosednji Avstriji deluje že več kot sto petdeset takšnih strojev," je dejal Jože in poudaril, da bo letos s "harvesterjem" posekal približno deset tisoč kubičnih metrov drevja, lahko pa bi ga petkrat več. Dela predvsem za gozdna gospodarstva in druge večje lastnike gozdov, na Gorenjsko pa bi se mu splačalo priti vsaj za posek petsto kubičnih metrov drevja. Cena je odvisna od vrste dejavnikov in znaša najmanj tisoč tolarjev za "kubik". Podjetje Egoles iz Škofje Loke je predstavilo delovanje najsodobnejše gozdarske žičnice v Evropi, žičnice Svncrofalk, ki jo je kot prvo v Sloveniji kupilo pred šestimi leti, danes pa imajo dve takšni žičnici še v Soškem gozdnem gospodarstvu in eno v Gozdnem gospodarstvu Bled. Kot je povedal Bojan Bajželj iz Egolesa, se od ostalih žičnic razlikuje po tem, da ne omogoča le spravila lesa navzgor, ampak tudi navzdol. Deluje na razdalji sedemsto metrov, v osmih urah pa je po njej možno spraviti od Bojan Bajželj trideset do sto kubičnih metrov lesa. V Egolesu je dobro izkoriščena, saj je na njihovem območju približno tretjina gozdov, kjer je spravilo po žičnici iz ekoloških, finančnih in drugih razlogov primernejše od gradnje vlak. Tomaž Derlink, po domače Podgozdar iz Davče, je nedaleč proč predstavil gozdarsko žičnico, ki jo uporablja za delo v lastnem gozdu, v okviru dopolnilne dejavnosti kmetije pa tudi za storitve drugim. Žičnica je dolga štiristo metrov, les lahko vleče le gor, najprimernejša je za spravilo v gfapah, cenovno pa žičnič-no spravilo ni veliko dražje od traktorskega. Zanimivo je bilo tudi na točki podjetja Tajfun, ki je predstavilo traktorski priključek - rezalno cepilni stroj, ki omogoča žaganje do 32 centimetrov debelih hlodov in cepljenje drv na dolžino od 25 do 50 centimetrov. Cveto Zaplotnik Ogled Orlovega gnezda in rudnika soli Škofja Loka - Društva podeželskih žena Blegoš, Lubnik, Selške doline in Žiri pripravljajo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo strokovno ekskurzijo. Po vožnji z avtobusom mimo Beljaka in čez Visoke Ture se bodo udeleženke v deželi Salzburg, ob vznožju gore Kehlstein, presedle na lokalni avtobus, ki jih bo popeljal na 1834 metrov visoki vrh, kjer stoji Hitlerjevo Orlovo gnezdo, ki gaje dobil v dar za 50. rojstni dan. Z vrha je lep razgled po salzburški kotlini in na bavarski "žep" z ledeniškim jezerom Konigsee, ki si ga bodo potem ogledale tudi od blizu. Odtod bodo nadaljevale pot v Berchtesgaden do rudnika soli, kjer se bodo z rudarskimi vozički spustile globoko pod zemljo, nato pa po lesenih toboganih še globlje do podzemnega slanega jezera. Če bo prijavljenih vsaj 45 udeleženk, bo cena 13.000 tolarjev, v to pa so všteti prevoz, vstopnine, malica, večerja ter vodenje in organizacija izleta. Prijave bodo do 25. avgusta oz. do polne zasedbe avtobusa sprejemale Marjeta Kokelj za DPŽ Blegoš (tel. št. 518-80-92), Marjeta Jenko za DPŽ Lubnik (513-38-22), Pavla Potočnik za DPŽ Selške doline (514-14-01) in Tončka Poljanšek za DKŽ Žiri (519-25-47). C.Z. 41. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Gornja Radgona - Na Pomurskem sejmu bodo v soboto odprli 41. mednarodni kmetijsko živilski sejem, največjo tovrstno sejemsko prireditev v Sloveniji in eno najpomembnejših predstavitev kmetijstva in živilsko predelovalne industrije v Evropi. 1.460 razstavljavcev iz devetnajstih držav bo na 55 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine predstavilo kmetijske stroje, opremo in orodje, živila, semena, sadike, krmila in sredstva za varstvo rastlin in živali, opremo za vrt, stroje in opremo za živilsko predelovalno industrijo, vozila in dejavnost različnih ustanov. Ponudba kmetijske mehanizacije bo letos še večja kot prejšnja leta, predstavili bodo kar 23 blagovnih znamk traktorjev, zaradi suše bodo dali poudarek namakalnim sistemom, prvič v Sloveniji pa bo na ogled tudi mobilni mlin za mletje koruze. Na vzorčnih nasadih bodo predstavili zdravilna zelišča, vrtnine, strniščne dosevke, trave, detelje, stročnice, krmne rastline, koruzne hibride in buče. Pripravili bodo novo vzorčno razstavo opreme za kmetijske objekte (stojišča, ležišča, napajalnike) in predstavili najnovejše računalniške programe za kmetijstvo ter ekološko in integrirano pridelavo. Pri razstavah živali - goved, konj, prašičev, drobnice, malih živali, perutnine, kuncev, morskih prašičkov, golobov in drugih vrst ptic bodo dali poudarek sonaravni in ekološki reji, manjši delovni obremenitvi, nižjih stroških in možnostih prodaje kakovostnega mesa. Svoje kmetijstvo in živilsko predelovalno industrijo bodo predstavile Nemčija in Italija ter avstrijska zvezna dežela Gradiščanska, razglasili bodo rezultate ocenjevanj mleka, mesa, mlečnih in mesnih izdelkov, vina, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač ter kmetijske mehanizacije. Tržno sejemsko dogajanje bodo spremljale tudi različne strokovne in družabne prireditve. V nedeljo bo državno tekmovanje lastnikov gozdov v sekanju in prireditev Dediščina oblačilnega videza na Slovenskem, razpravljali bodo o prihodnosti slovenskega kmetijstva pod evropskimi zvezdami, možnostih za zmanjšanje posledic suše v kmetijstvu, o kmetijski strukturni politiki in politiki spodbujanja razvoja podeželja po vstopu v Evropsko unijo ter o postopkih priznavanja slovenskih kmetijskih pridelkov in živil. Sejem bo odprt do 30. avgusta, vsak dan od 9. do 19. ure. Vstopnina bo 900 tolarjev, za člane skupin 700 tolarjev, za mladino 400 tolarjev in za člane mladinskih skupin 300 tolarjev. Cveto Zaplotnik kMETI.ISKO-ZlVII.Skl SEJEM 23. — 30. avgust 2003 | Gornja Radgona 1460 razstavljavcev iz 19 držav prehrambeni izdelki s pokušnjami vino s pokušnjami stroji in oprema za živilskopredelovalno industrijo kmetijska mehanizacija in oprema semena, sadike in sadje prehrana in varstvo rastlin in živali kmetijske gradnje blago široke porabe predstavitve ustanov in interesnih združenj predstavitve tujih dežel razstave živine vzorčni nasadi strokovni posveti, predavanja in okrogle mize stanovska srečanja Novost: vzorčna razstava opreme za kmetijske objekte vstopnice po ceni 900 SIT. za obiskovalce v skupini 700 SIT, za mladino 400 SIT, za obiskovalce v mladinski skupini po 300 SIT w Delovni čas sejma: od 9. do 19. ure 1^1 ■ POMI uski SEJEM www.pomurski-sejem.si Urgentni center pripravljen na Evropo Za tri občine eno reševalno vozilo za nujne primere. Ob rednih pacientih tudi nujni primeri. Lani 632 posredovanj. Poleti tretjina več nujnih stanj. Bled - V blejskem zdravstvenem domu (ZD) so letos uredili sodoben center nujne zdravniške pomoči, oziroma urgentni center. Imajo tudi dobro opremljeno reševalno vozilo in po besedah direktorja ZD Bled Leopolda Zonika, dr. med., so pripravljeni na Evropo. Tako prostorsko, kot tudi strokovno. Izpolnjujejo vse pogoje za 24-urno stalno dežurno službo, ki bi jo bili najbolj veseli Blejci, dobrodošla pa bi bila tudi za Bohinjce in Radovljičane ter številne goste, ki poletni dopust preživljajo v omenjenih krajih. Država je pri določanju nujne zdravniške pomoči in njenem financiranju precej toga, saj število reševalnih vozil določa po številu stalnega prebivalstva v posamezni občini, pri tem pa ne upošteva posebnih stanj, v blejskem primeru velikega števila gostov v poletnih mesecih. Blejska reševalna postaja pokriva območje s 34.000 prebivalci in po normativih ji pripada eno reševalno vozilo za občine Bled, Bohinj in Radovljica. Nesrečni dogodek, ki se je zgodil blejskemu županu, je v javnosti spodbudil premišljevanja in govorice o smiselnosti dežurne službe, v kateri se menjajo blejska, radovljiška in bohinjska dežurna ekipa. Kar pomeni, da morate, če ponoči potrebujete zdravniško pomoč, vedeti, kje je to noč organizirana dežurna služba. Od januarja do marca sprejema od 23. ure dalje nujne primere blejska dežurna služba, do omenjene ure je zdravnik tudi v radovljiškem ZD, v bohinjskem pa do 20. ure. Ob sobotah in nedeljah sta v Radovljici in na Bledu na voljo 24-urna zdravniška pomoč in eno reševalno vozilo, v Bohinjski Bistrici je ob sobotah zagotovljena zdravniška pomoč od 7. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 20. ure, poznejše primere pa prevzameta radovljiška ali blejska dežurna služba. Ob hujših nezgodah, ko potrebujejo več vozil, priskočijo na pomoč jeseniški reševalci. "Mi nimamo zdravnikov, ki bi opravljali le nujno zdravniško pomoč, v blejskem ZD dežura vseh šest zdravnikov, kar pomeni, da poleg svoje ambulante nudimo tudi nujno zdravniško pomoč. Ob nezgodi morajo pacienti v čakalnici počakati, da zdravnik opravi na terenu, šele potem nadaljuje delo v svoji ambulanti. Zdravniki in zdravstveni tehniki se redno strokovno izobražujemo, od začetka julija pa je dežurni službi Lilijana Krivec-Skrt, dr. med. Četrtkova ekipa blejske nujne zdravniške pomoči: zdravstvena tehnika reševalca Branko Janez Mikelj in Gregor Robič. na Gorenjskem na voljo tudi helikopter, kar pomeni, da ga lahko pokličemo tudi iz naše urgentne službe," je povedala specialistka splošne medicine in vodja urgentne službe v blejskem ZD Lihjana Krivec - Skrt, dr. med.. Lani so v omenjeni službi zabeležili 632 nujnih posredovanj. Poleti se zaradi gostov, ki letujejo na Bledu, število nujnih posredovanj poveča kar za tretjino. V blejsko urgentno ambulanto prihaja tudi veliko starejših gostov, ki imajo težave s krvnim tlakom, srcem, alergijskimi reakcijami in manjšimi poškodbami, v bohinjskem zdravstvenem domu pa beležijo več primerov dehidracij. Blejska nujna medicinska pomoč prejme od države letno 20 milijonov tolarjev, radovljiška in bohinjska pa vsaka po 13 milijonov tolarjev, od blejske, radovljiške in bohinjske občine pa še 10 milijonov tolarjev. "Na Bledu imamo po obnovi sodoben urgentni center, ki je pripravljen na Evropo; pri tem mislim tudi na večje število gostov in živahnejšo diplomacijo. Država se drži normativov, dobro pa sodelujemo z občinami, ki prisluhnejo našim sprotnim potrebam. Na Bledu si želimo redno urgentno službo po 23. uri na enem mestu, saj je v nujnih primerih čas zelo pomemben in bi ljudje vedeli, da v ZD Bled ob vsaki uri dobijo zdravniško pomoč," je dejal Zonik. Renata Škrjanc, foto: R. Š. DRUŽINSKI NASVETI Izbira (2) Damjana Šmid Ko pogledamo otroke, lahko vidimo njihovo raznovrstno, ustvarjalno vedenje, ki ga uporabljajo, da pridejo do svojega cilja. Včasih se zdi, daje povsem nesmiselno, pa vendar jim mnogokrat prinaša rezultate. Otrok, ki v trgovini vpije in joče ter dobi, kar hoče, bo sklepal, da sta vpitje in jok tista, ki mu pomagata do cilja in ju bo zato še naprej uporabljal. Da bi razumeli vedenje, moramo vedeti, daje sestavljeno iz aktivnosti (otrok brca), iz mišljenja (hoče čokolado), iz čustvovanja (joče) in iz fizioloških procesov, ki se dogajajo v telesu (je rdeč v obraz, prepoten, povišan srčni utrip, ipd). Nad katerim izmed teh dejavnikov imamo največjo kontrolo in kaj lahko najhitreje obvladamo? Najbolje lahko kontroliramo aktivnost, to, kar bomo počeli in izvajali s svojim telesom. Nad mišljenjem imamo delno kontrolo in jo lahko skoraj v celoti prevzamemo, če smo dovolj vztrajni in treniramo možgane. Kaj pa čustva? Naj rečemo otroku, naj ne bo jezen in se bo prenehal takoj jeziti? Ne gre tako. Nad tem, kako se počutimo, nimamo kontrole, imamo pa veliko kontrolo nad tem, kaj bomo s čustvi naredili. Kar spet pomeni aktivnost in našo svobodno izbiro. Tudi na to, kako deluje naše telo ne moremo veliko vplivati. V času razburjenja ne moremo reči srcu, naj bije počasneje. Tu je seveda vprašanje treninga v stresnih situacijah, ko se učimo pravega dihanja in umirjanja. Pa vendarle je na delu spet aktivnost. Čarobno pri človeškem vedenju je prav to, da lahko s spremembo aktivnosti vplivamo tako na mišljenje, kot na čustvovanje in posledično tudi na delovanje telesa. Če bi se tega bolj zavedali, bi sebe bolj usmerjali v spremembo telesne aktivnosti kot pa vztrajali v razburjenju in negativnem razmišljanju. V situaciji, ko se otrok meče po tleh, lahko njegovo mamo prevzame prav takšen bes kot otroka. V neki ljubljanski trgovini se je mama ulegla poleg jokajočega otroka in še sama začela vpiti in se metati po tleh. Otrok je bil v zadregi! Pa vendarle tega vam ne priporočam, kajti odrasli smo v prednosti pred otroki prav zaradi sposobnosti, da bolje razmislimo, preden storimo. Mama lahko v takšni situaciji izbere kakršnokoli aktivnost, lahko odide, lahko ignorira, lahko ugodi, lahko prepričuje, v vsakem primeru pa je dobro nekaj izbrati. Kajti s tem preprečimo občutek nemoči, občutek, da nimamo nadzora nad situacijo. Pri tem ne skušajmo spreminjati otrokovega vedenja, kajti otrok si prav tako želi imeti nadzor nad situacijo. Naše vedenje bo posredno vplivalo na vedenje otroka in s tem se bo naučil, ali s takšnim vedenjem nekaj pridobi ali izgubi. Če ne gre drugače lahko otrok naslednjič ostane doma. Njegova izbira je, kako se bo obnašal, posledice pa so prav tako njegove. Športniki za bolne in revne otroke Pomagajmo Špeli pri študiju V City parku v Ljubljani poteka skupaj s Fundacijo za pomoč otrokom in priznanimi športniki velika razstava in hkrati humanitarna akcija - dražba oblačil znanih športnikov. Denarni izkupiček bo namenjen izključno bolnim in slovenskim otrokom. Ljubljana - Dobrodelna Fundacija za pomoč otrokom z Jesenic deluje z namenom, da pomaga in omogoči boljše življenje kronično, hujše in dolgotrajno bolnim otrokom, otrokom z več neraziskanimi oz. nepojasnjenimi diagnozami, otrokom, ki trpijo zaradi okvare kot posledice nesreče ali poškodbe, ter njihovim družinam po vsej Sloveniji. Sofinancirajo jim ali v celoti plačajo različna zdravljenja in dodatke, predvsem pa jim želijo omogočiti in nuditi možnost, da se pozdravijo in zaživijo človeka vredno življenje ali pa, da navkljub bolezni zaživijo najbolje. V Fundaciji so to poletje k sodelovanju povabili slovenske Marcusa Gronholna, desko in zmagovalno majico, s katerima je naš najboljši deskar na snegu Dejan Košir osvojil svetovni pokal, špritnerice, s katerimi je Jolanda Čeplak postala evropska prvakinja, smuči Jureta Koširja, s katerimi je osvojil 3. mesto na Japonskem, kolekcijo znamk ameriških držav, katere je Martin Strel prejel v dar od ameriške pošte za preplavano reko Mississipi, svoje artikle pa so prispevali tudi Primož Peterka, Jure Robič, Rajmond Debevc, Dušan Mravlje, Tomaž Humer in košarkarji slovenske reprezentance. Sodelujete lahko na dva načina. V City parku sta postavljena dva bobna: v prvem vsak posa- športnike, ki so prispevali rekvizit ali oblačilo, ki so ga uporabljali na pomembni tekmi ali pa ima artikel zaradi podpisov posebno vrednost. Slovenci se tako lahko potegujemo za kombinezon dvakratnega svetovnega prvaka in trenutno enega najboljših rally voznikov na svetu meznik lahko po želji anonimno donira znesek ali pa ga nakaže na TRR Fundacije št. 02092-0090588516 in če želite, zahtevate anonimnost, drugi boben pa je namenjen za zbiranje ponudb na letakih. Na letak, kjer so našteti Športniki in njihovi artikli, pri želenem artiklu napi- šite svojo ponudbo. Izklicna cena je pripisana pri vsakem športniku. Letake dobite na informacijah City parka, na informacijah vseh trgovin Spar in Interspar po Sloveniji ter na inter-netni strani www.najdi.si/avkci-ja. Sodelujejo lahko posamezniki in podjetja, artikel pa bo dobil tisti, ki bo dal najvišjo ponudbo. Ponudbe se tedensko pregledujejo in so objavljene na mestih, kjer dobite tudi letake. Tako lahko tedensko ponudite višjo ceno. Letake lahko oddate pri City parkovih informacijah, po pošti na naslov City park, d.o.o., Šmartinska 152g, Ljubljana ali Fundacija za pomoč otrokom, p.p. 64, 4270 Jesenice ter po internetu www.najdi.si/avkcija. Akcija bo trajala do 5. septembra 2003. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Špela Knoll iz Kranja živi za glasbo in se rada loti stvari, ki so koristne, zanimive in jih pri nas ni. Takšen je študij glasbene terapije, ki v svetu že žanje pozitivne in spodbudne rezultate predvsem pri osebah z motnjami v razvoju. Kranj - Na univerzi v Cambridgeu so Špeli že ponudili mesto. Študij pa je drag, zato se Špela obrača po pomoč k ljudem, ki bi jo bili pripravljeni podpreti. Rada bi, da se glasbena terapija uveljavi tudi v naših Varstveno delovnih centrih in ostalih zavodih ter da bi tako skupaj pomagali k duševnemu razvoju oseb. Špela Knoll je diplomirana glasbenica oboistka, stara 26 let in je trenutno zaposlena v Glasbeni šoli Kranj. V prostem času nastopa solo ali v komornih skupinah z različnimi orkestri doma in v tujini (Simfonični orkester RTV Ljubljana, Carni-um, Orkester slovenske vojske. Pihalni kvintet Orffej...), za svoje nastope pa je prejela tudi nekaj pomembnih nagrad. Med študijem oboe je prejela več prvih nagrad na državnih tekmovanjih, solo in v komornih skupinah, leta 2000 pa je kot dobitnica prve nagrade v najvišji kategoriji, v kateri je sodelovala mlajša od kriterija, za nagrado Zbrali že več kot milijon in pol Škofja Loka - V akciji "Pomagajmo Kristini in njeni družini", ki jo vodi Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka, je do sedaj darovalo že več kot 73 ljudi. Spomnimo naj, da se denar zbira za nakup prilagojenega kombija na štirikolesni pogon za invalidno Kristino Kožuh, ki je vredno približno 4 milijone tolarjev. Od zadnje objave darovalcev 15. julija so do sedaj darovali Majda Dolenec (5.000 tolarjev), Jurij Kumer (10.000), Aleš Pogačnik (10.000), Marija Sovine (20.000), sodelavci očeta Marka (482.000), Milena Debeljak (10.000), Marija Rant (10.000), Jesenovec (5.000), Milka Oblak (1.000), Krajevno odbor Rdečega križa Škofja Loka -Mesto (10.000), Marija Medja (5.000), Nika, Žan, Tilen B. (8.000), Mateja Dolenec (5.000), Justin (4.000), Logar (5.000), Premetovc, gostišče in prenočišča (10.000), Tanja in Mare (10.000), Norica, d.o.o. (30.000), Jože Hojan (20.000), Filip Berce (4.000), Tjaša Pavček (1.000), Kumer (10.000), Mira Čadež, (10.000), družina Debeljak (10.000) in Anton Žakelj (10.000). Na tekočem računu RK se je tako do 31. julija zbralo 1.155.992 tolarjev, na domu staršev male Kristine pa 537.000 tolarjev. Skupaj torej 1.692.992 tolarjev. Organizatorji in starši se vsem darovalcem srčno zahvaljujejo. K.D. igrala solistični koncert z Orkestrom Slovenke filharmonije. Njeno delo pa že od šestnajstega leta sega tudi na področje pedagoškega dela. Na Glasbeni šoli Kranj uči oboo, kljunasto flavto in komorno igro, v desetih letih pa seje srečala tudi z ljudmi, otroki in odraslimi, ki zaradi različnih kriterijev niso upravičeni do glasbene vzgoje in spoznavanja te umetnosti. Začela je iskati možne rešitve tudi za njih in našla ustrezen podiplomski študij glasbene terapije na univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji, kjer so 15. julija razpisali izredni rok za to šolsko leto, ki se začne septembra in ji kljub zapolnjenemu razredu 15 študentov iz vsega sveta ponudili študijsko mesto. "Glasbena terapija je smer, ki v Sloveniji še ni razvita, v svetu pa že dolgo aktualna. Primerna je predvsem za osebe z motnjami v duševnem razvoju, za starejše z demenco in za otroke z učnimi težavami," pravi Špela, ki se z njo na svoj način kot prostovoljka to poletje že ukvarja v Varstveno delovnem centru za osebe z motnjami v razvoju v Ljubljani, vendar pa si želi strokovne usmeritve, ki ji jo da lahko le primeren študij in delo, ki poteka še dve leti po zaključku in pod nadzorom mentorjev. Rezultati glasbenega pristopa do ljudi so presenetljivo dobri, pravi. "Otroci in odrasli so se začeli počasi odpirati in posta- Špela Knoll jati vse bolj sproščeni. Začeli so se izražati in kazati, kaj čutijo v svoji notranjosti, kar pa zelo vpliva na razvoj njihovih duševnih sposobnosti in osebnosti. Centri in zavodi pri nas so za to terapijo zelo zainteresirani." Študij bo trajal 16 mesecev, šolnina pa je 7100 angleških funtov, kar znaša približno 2.500.000 tolarjev. Zaradi visokega zneska se Špela obrača na vse ljudi, ki bi jo bili pripravljeni podpreti pri študiju. Vesela bo kakršnega koli zneska, obenem pa je izrazila pripravljenost, da bi terapevtsko delo izvajala po dogovoru tudi v z vsemi, ki bi to želeli kot proti-uslugo za finančno pomoč. Špela je dosegljiva na elektronskem naslovu spelaknoll@email.si in na telefonski številki 031-334-521. Prispevke nakažite kar na številko njenega računa Hranilnica Lon, d.d., Kranj 60000-0100233566 ali pa ji ga izročite osebno na naslovu Šorlijeva 31, Kranj. Katja Dolenc OdroSlifn vstop pvvpmr&dci® Popotovanje od Rožne do Gdanska (in nazaj) - 4. del 7.7. zjutraj - kavica iz avtomata na železniški postaji Srkam vročo tekočino iz plastičnega kozarčka in se prepričujem, da se je treba zbuditi. Mimo pridejo študentje, ki delajo v našem hostlu - tudi oni že zjutraj čisto utrujeni. Pa še oni prisedejo in s prikupnim Kanadčanom se zapletem v pogovor o Bovvling za Columbine, Michaelu Mooru in Kanadčanih. No, da ne bo vse pravljično kot v dokumentarcu - je rekel, da Kanadčani v resnici zaklepajo vata! Res pa je, da niso navdušeni nad orožjem, so proti Bushu in so res ekstremno prijazni (moj sogovornik pravi, da do vseh). Mlada Poljakinja ob njem me sprašuje, iz kje sem. Slovenija, rečem in pripomnim, da najbrž ne ve, kje je to. In se zmotim. "Vsi vejo, kje je Slovenija," me preseneti. Kaj?! Potem me spomni na Planico in poljskega Adama Malvzsha. Seveda! Dobro, poceni pivo in prijazni ljudje, mi pove, kaj si je najbolj zapomnila pri nas. No, nisem je mogla pripraviti do tega, da bi se spomnila, če so v Planici pili Laško ali Union - ob misli na Kebrov protialkoholni zakon pa se samo namuznem. 8.7. - sever Poljske Zdi se mi, da naposled vem, kako izgleda Bogu za hrbtom. Sever Poljske, ruska tajga, 20 km stran meja z Rusijo, mraz - rusko jutro. V kupeju je kakšnih 15 stopinj. V mislih preštejem puloverje, dolge majice, pulije, ki jih imam s sabo in si rečem, da bom pač oblekla vse, čez pa še vetrovko in tako preživela te štiri dni severa. 9.7. zvečer, nekje na poti do Olzstvna - v šotoru ob jezeru, tri v šotoru za dva, mraz je, sonce je že zašlo Naš mali rumeni šotorček. Nekje na poti do Olzstvna z vlaka zagledamo kraje, polne majčkenih jezerc, in naši dobri nameni priti v mesto, padejo v vodo. Kljub temu da je že večer, se naenkrat odločimo in izstopimo. Kar nekje. Ker je tako lepo. Sprevodnik nas skuša prepričati, naj ostanemo, ker tu ni ničesar, ampak se ne damo. Postajo označuje le lesena koča, kjer so zatočišče našli pajki in zablodele kokoši. Nam pa se zdi, da smo prišle v čarobno deželo. Pešačimo kak kilometer do jezera (temni se že), odkrijemo prijeten kotiček, ravno prav velik za naš (fluorescentno rumen) šotorček. Pred hišo nedaleč stran se deremo "dobry" (tako se Poljaki poz- dravljajo), ampak ni nikogar. Potem najdemo prijazno domačinko, ki gre z nami - da vprašamo, ali lahko šotorimo. No, tukaj so še dobri stari časi -posest je državna in mladenič pravi, da najbrž ne bo imel nihče nič proti. Potem nam še prijazno napolnijo plastenke z vodo. Umivanje zob po taborniško, potem pa navdušeno slikanje sončnega zahoda. Ponosno gledam na mali šotorček in kup nahrbtnikov pred njim - v njem smo še me stisnjene kot sardine, nahrbtniki bodo morali prenočiti zunaj. Pri "spravljanju spat" je potreba disciplina. Šotor (za dva) se zdi kot škatlica za vžigalice. Najprej Neža, potem Jana, na koncu jaz, ki spim na sredini. Ko smo že "konzervirane", se spomnim, da bi rada fotko, ko gledam iz šotora in spalke kot miš iz moke ... ampak nobeni se ne da spet vstati. Zaspim šele zgodaj zjutraj. To je vsekakor premajhen šotor! Pod mano je polno malih vdolbinic in izboklinic, stisnjene smo, premetavamo se, se nekaj časa režimo, utihnemo, pa spet premetavamo. Vaški psi pa še vedno tulijo v luno. Utihnite že! 10.7. ob 22:49 - Gdansk, v sušilnici (ki služi tudi kot spalnica), ob čisto novem načrtu - spet Popotnikom se večkrat zgodi, da morajo zaradi "višje sile" odložiti odhod iz enega kraja v drugega. Na primer zaradi stavke železničarjev, neurja, poplav, hude bolezni. Tudi me smo še enkrat dokazale, da smo prave popotnice -odhod iz Gdanska moramo preložiti. In "višja sila"? Kup mokrih cunj. Pojasnilo? V našem ljubkem hostlu samo odkrile tudi pralni in sušilni stroj. Smo mislile. Vsaka je oprala pol prtljage, ampak centrifuga ni delala, tako da je od oblačil še pošteno teklo. Ni panike! Bomo dale za par ur v sušilca! Samo, da tista mašina zraven ni bil sušilec, ampak še en (pokvarjen) pralni stroj! Prekleti receptor! Izkaže se, da v mestu ni nobene pralnice (sušilnice), zato nam ne preostane nič drugega, kot da sobo preuredimo v sušilnico. Povsod nekaj mokrega visi -z omar, okna, stolov, čez vrata, na palicah od šotora ... in od vseh teh mokrih stvari pošteno teče. Skratka, spet prenočujemo ob jezercih! In se odločimo, daje to naša "višja sila". V Gdan-sku bo treba ostati dan več, da se stvari posušijo. To pa ima tudi svoje dobre strani - jutri gremo za ves dan ob morje. Baltsko. Kamna se ne da "prisiliti Na dvorišču podjetja Mineral se odvija festival študentskega ustvarjanja v kamnu Metamorfoza. ; 95 Manj ugovorov pri maturi Ljubljana - Dleta, kladiva in celo ročne brusilke so orodje mladih umetnikov, ki se že dobra dva tedna na dvorišču podjetja Mineral trudijo iz velikih kamnitih blokov izvabiti različne oblike. Kipi nastajajo v okviru prvega mednarodnega festivala študentskih kipov, ki so ga poimenovali Metamorfoza. Z njim želi Študentska organizacija univerze v Ljubljani, ki je organizator in pobudnik festivala, znova obuditi študentsko formo vivo, ki je v sedemdesetih letih potekala v študentskem naselju v Rožni dolini. Udeležence festivala, ki jih že nekoliko preganja čas, saj naj bi delo dokončali do petka, so izbrali na podlagi razpisa. Sarawut Chutiwongpeti prihaja s Tajske, Magdalena Miocinovič in Mire-na Simič iz Srbije, med domačimi kiparji pa so Katja Majer, Jernej Mali in Zoran Srdič. Razen tega, da imajo za izdelavo kipov zelo malo časa, je delo udeleženec festivala Zoran Srdič. Delo naj bi predvidoma končali v petek, ko bodo svoje kipe predstavili v parku Tivoli, sicer pa jih bodo podarili slovenskim parkom - Mozirskemu gaju, Triglavskemu narodnemu parku, Botaničnemu vrtu Ljubljana in predvidoma parku Fužinskega gradu. "Z organizacijo festivala smo želeli videti, kaj lahko precej naporno tudi zaradi žgočega sonca, ki se ga s sončni ki lahko le malo ubranijo. "Najhujši vročini se poskušamo izogniti, zato začnemo že ob 7. uri, opoldne pa si vzamemo čas za kosilo," Je pojasnil organizator in sodobne umetniške prakse izkoristijo v kamnu. Gre namreč za tradicionalen material, za obdelavo je potrebno veliko truda in potrpljenja, kar je v popolnem nasprotju s sedanjim ritmom življenja, ko je vse treba narediti čim hitreje," je ob tem dejal Zoran Srdič. Z njim se je strinjal akademski kipar Jiri Kočica, ki ima v prostorih podjetja Mineral svoj atelje. "Kamen je material, ki ga ne moreš 'prisiliti', oblika nastaja počasi. Prav to se mi zdi najlepše pri kamnu - prisili te, da si v trajanju, kar je danes posebna vrednota." S tokratnim festivalom ohujajo študentsko ustvarjanje v kamnu, ki je v sedemdesetih letih potekalo v Rožni dolini, kipe, ki so ob tem nastali, pa je mogoče tam občudovati še danes. "Kasneje so študentske forme vi ve zamrle; prej je namreč industrija veliko bolj podpirala umetnost, potem se je ta praksa prekinila," je pojasnil Zoran Srdič. Festival naj bi znova postal manifest prijateljstva med različnimi narodi in promocija sodobne umetnosti. Mateja Rant, foto: Tina Doki Med doslej uspešno rešenimi ugovori so oceno izboljšali 86 kandidatom; za 24 kandidatov je to pomenilo, da so opravili splošno maturo. Kranj - Število ugovorov na maturitetne izpite, ki so jih kandidati opravljali v spomladanskem izpitnem roku splošne mature, je bilo letos v primerjavi z lani manj, pri čemer je vpogled v izpitno dokumentacijo zahtevalo več kandidatov. Republiška maturitetna komisija je že obravnavala ugovore 357 kandidatov, ostale naj bi rešili v najkrajšem možnem Času. Predpisani rok za reševanje ugovorov je sicer 60 dni. Kandidati, ki so maturitetne izpite opravljali v spomladanskem izpitnem roku, so bili z rezultati seznanjeni 14. julija. V predpisanem tridnevnem roku po razglasitvi rezultatov je zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo pri posameznem ali več predmetih vložilo 1246 kandidatov, lani je to storilo 711 kandidatov. Ugovor je do zdaj vložilo 600 kandidatov, lani v tem času 800. Število vloženih ugovorov na maturitetne izpite, ki so jih kandidati opravljali v spomladanskem roku, predstavlja 1,87 (lani v tem času 2,18) odstotka vseh izpitov. Med že obravnavanimi ugovori so na podlagi pregleda dokumentacije pri ugovorih na način izračuna izpitne ocene oziroma izvedenskih mnenj pri ugovorih na oceno 86 kandidatom izboljšali oceno. Od tega je 24 kandidatov po uspešno rešenem ugovoru opravilo splošno maturo. , M.R, S [fl sm M Ustvarjalnost mladih na plan! Kranj - Zavod Movit na mladina skupaj s turističnim podjetjem Kompas pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo, sliko in fotografijo na temo mednarodnega sodelovanja. Na natečaju lahko sodelujejo mladi med 15. in 25. letom starosti ter mladinski delavci, ki so že sodelovali v projektu iz programa Mladina, pa tudi drugi, ki so sodelovali v različnih oblikah mednarodnega sodelovanja s področja mladinskega dela. Natečaj so pripravili v okviru Evropskega mladinskega tedna programa Mladina, ki bo potekal od 29. septembra do 5. oktobra v vseh državah, ki sodelujejo v programu Mladina. Zgodbe iz natečaja bodo objavili na evropskem mladinskem portalu, ki naj bi ga oblikovali v začetku prihodnjega leta, najboljše sliko oziroma fotografijo pa bodo uporabili kot motiv za Feliks kartice. Podrobnosti o natečaju kot tudi drugih aktivnostih v sklopu Evropskega mladinskega tedna je mogoče najti na prenovljenih spletnih straneh zavoda http://mladina.movit.si. M.R. Spodbuditi participacijo mladih Kranj - Mladinski svet Slovenije je ob svetovnem dnevu mladih pretekli teden letošnje leto razglasil za Leto participacije mladih. Menijo, da so mladi v Sloveniji družbeno nemotivirani in neangažirani ter izključeni iz procesov odločanja. Med drugim si bodo pri mladinskem svetu zato prizadevali, da hi spodbudili združevanje mladih v različne organizacije in povezovanje teh organizacij med seboj. Verjamejo, da bi le tako lahko mladina - po njihovem mnenju sedaj nekoliko marginalizirana skupina - uspešno zastopala svoje pravice in interese v odnosu do države. Pri tem so posebej poudarili projekt z naslovom Program razvoja mladinskih svetov lokalnih skupnosti, s katerim izobražujejo predstavnike lokalnih mladinskih organizacij in podpirajo ustanavljanje mladinskih svetov kot njihovih krovnih organizacij. M.R. Test: Ford Streetka Vetrnjaštvo za dva navdušenca Pri Fordu še nikoli ali pa vsaj že dolgo niso imeli tako atraktivnega avtomobila, kot je streetka. Ljubitelji vožnje na prepihu lahko z njim uživajo v vetru v laseh, ob pogledu na nebesno modrino ali v promenadno lenobni vožnji ob morju ... skupaj z vsemi tegobami, ki jih je potrebno vzeti v zakup pri odločitvi za štirikolesnik z dvema sedežema, platneno streho in predvsem omejeno prostornostjo. ***** Zunanjost: Streetka je majhen, igriv in radoživ avtomobilček za mlade, za tiste, ki to želijo biti, predvsem pa za one, ki imajo dovolj smisla, časa in denarja za uživanje življenjskih radosti. Nabuhla prednja blatnika, skoraj trikotno prirezana žarometa in nesorazmerno dolg zadek, ki s svojo podobo skoraj bolj spominja na vesoljsko plovilo, na cesti privlačijo številne radovedne in vsaj malo zavistne poglede. Druženje s tem avtomobilčkom je najbolj prijetno takrat, ko vre- menske razmere dovoljujejo vožnjo z odprto streho, a tudi, ko je nad glavama voznika in sopotnika razprostrto platno, avtomobilček ohrani zanimivo zunanjo podobo. ***'/*# Notranjost: Zlaganje ali ponovno razprostiranje platnene strehe vsaj za nekaj časa pomeni konec zabave. Strešni mehanizem je namreč zapleten do te mere, da zahteva cel niz postopkov, ki jih je potrebno opraviti po vrsti. Najprej do polovice obrniti kontaktni ključ, nato sprostiti zatiča pri vetrobranskem steklu, pritisniti na skrit gumb za odpiranje pokrova, dvigniti prednji in nato zadnji del strehe in vse skupaj zložiti v za to pripravljen prostor. In ko nas med vožnjo ujame poletna nevihta si vse te operacije, ki lahko požrejo debelo minuto časa, sledijo v obratnem vrstnem redu. Dvema navdušencema se med vožnjo pod milim nebom že pri srednje visoki hitrosti obeta pravi zračni vihar. Vetrobransko steklo ima namreč zgornji rob tako nizko, da glave večjih voznikov segajo Prenovljeni Renault Kangoo 4x4 V podkožju več terenske krvi Skoraj dve leti proizvodnje in več kot 20.000 prodanih vozil je bilanca Renaultovega modela kangoo 4x4, ki bo na bližnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu ugledal luč avtomobilskega sveta v prenovljeni podobi in z bolj poudarjenimi terenskimi lastnostmi. Zunanjost kangooja 4x4 bo sledila pred kratkim prenovljenim običajnim različicam, že na zunaj pa je videti, da je novinec pripravljen na spopad z brezpotji in manj zahtevnimi terenskimi preprekami. To so oblikovalci poudarili z zajetnejšima odbijačema, masivnejšimi bočnimi letvami in z večjo karoserijsko oddaljenostjo od tal, ki dosega 18 centimetrov. Tudi v notranjosti je bil Renaultov križanec med velikoprostorskim in terenskim avtomobilom deležen enakih sprememb kot ostale izvedbe, kar pomeni, da je potniška * kabina bolj prilagojena potniškemu udobju, daljši pa je tudi seznam doplaci Ine opreme. Prostoren prtljažnik, ki pri postavljeni zadnji klopi sprejme 550 litrov prtljage, dopolnjuje še za 110 litrov različnih odlagalnih polic in predalov, tudi v omaricah pod stropom. Kangooja 4x4 poganjata dva različna motorja in sicer bencinski 1,6-litrski s 70 kW/95 KM in sodobni 1,9 - litrski turbodizel dCi z 62 kW/85 KM in nepo- srednim visokotlačnim vbrizgom goriva. Oba motoja imata na novo optimiziran ročni petstopenjski menjalnik, med var-notno serijsko opremo pa je tudi protiblokirni zavorni sistem. Novinca bodo začeli prodajati v jesenskem času, Renault Slovenija pa naj bi ga k nam pripeljala proti koncu letošnjega ali začetku prihodnjega leta. M.G., foto: Renault K FIN Al) IT Rabljena vozila Laguna limuzina Laguna Grandtour letnik 2002... po vročih cenah garancija do 12 mesecev Telefon: (04) 201 52 39, (04) 201 52 41, (04) 201 52 38 Alpelour Remont d.d., Kranj, Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 40. Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: 7°° - 19°° SOBOTA: 8°° - 13°° http://www.alpetour-remont.si preko njega, to pa hkrati tudi pomeni, da veliko zračnih tokov prodre v notranjost, se zvrtinči in vozniku in sopotniku "udari" v hrbet. Zato so kapa s ščitnikom, sončna očala in morda tudi vetrni jopič del obvezne opreme za vožnjo s tem avtomobilom. Med neobvezno, a dobremu videzu in počutju še kako pristajajočo opremo, pa sodi rdeče usnje, v katerega sta oblečena sedeža, in zraven še klimatska naprava, kije koristen pripomoček za osvežitev zatohlega ozračja v majhnem prostoru pod razpetim platnom. Z armaturno ploščo si oblikovalci niso belili glave, saj je razen nekaterih barvnih sprememb enaka kot v običajnem kaju. Zato so poskusi nastavitve volanskega obroča in pričakovanje bolj kakovostne plastike zaman, prijetno pa preseneti prtljažnik, ki je večji od pričakovanj. TEHNIČNI PODATKI vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev mere: .....................d. 3,650, š. 1,690, v. 1,330 m medosna razdalja: .............................2,450 m prostornina prtljažnika: ............................214 I teža praznega vozila:...........................1061 kg dovoljena skupna teža: ..........................1285 kg motor: ..............................štirivaljni, bencinski gibna prostornina: ............................1597ccm moč: ......................70 kW/95 KM pri 5500 v/min navor: ...........................135 Nm pri 4250 v/min najvišja hitrost: ...............................173 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ......................12,1 s poraba EU norm.: .......... ......10,6/6,4/7,9 1/100 km maloprodajna cena: ............................ni znana zastopnik: ,.......................Summit Motors, Ljubljana valjnika z dovolj prepričljivimi 95 konjskimi močmi, ki pri delu proizvajajo polnokrven športni zvok. Menjalnik s prestavno ročico z aluminijasto kroglo, je preračunan skoraj tako na kratko kot pri dirkalnih avtomobilih in pravi vozniški duši ne da miru ter neprestano vabi k ****■& Motor: Mali dvosed pod motornim pokrovom skriva prijetno presenečenje v obliki l,6-litrskega bencinskega štiri- naglemu prestavljanju in ostrim pospeškom, kar se seveda pozna tudi pri bencinski žeji, ki v povprečju znaša 9,6 litra benci- FORD STREETKA in bližnji tekmeci Model PEUGEOT 206 CC 1.6 16V MAZDA MX-5 1.6TVVIN CITROEN C3 PLURIEL 1.4 maloprodajna cena 3.479.000 SIT 3.951.820 SIT 3.119.000 SIT na na 100 prevoženih kilometrov. ****/* Vozn e lastnosti: Podvozje, ki je bilo nalašč za streetkaja deležno številnih sprememb, je zlahka kos vsemu, kar zmore motor. Širši koloteki, skrajšan hod blažilnikov, povečan premer zavornih kolutov in večja kolesa z aluminijastimi platišči, na katerih so nizko-presečne gume, zagotavljajo, da se avtomobil v ovinkih obnaša povsem suvereno in dovoljuje vozniku precej poigravanja, ki lahko postane nevarno res samo pri občutnem pretiravanju. ****/* Končna ocena: Streetka kljub svoji majhnosti ni avto za vse in za vsakogar. V italijanski karoserijski delavnici Pininfarina, ki so ji pri Fordu zaupali proizvodnjo, nastaja skoraj ročno. A kot kaže bi ga lahko prodajali kot sveže žemljice, saj so morali zaradi velikega zanimanja odložiti začetek prodaje. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****^dobro * * ★ t(•& povprečno **■&■& ^zadovoljivo *"&"fr-fr"frslabo / vmesna ocena Mercedes - Benz z novo generacijo modelov Viano in Vito Novosti od koles do strehe V Mercedes - Benzovem oddelku lahkih dostavnih vozil za letošnjo jesen pripravljajo novo generacijo kombiniranih vozil viano in vito, ki bosta po sedmih letih nasledila že nekoliko odpisana predhodnika. Novi vozili z dosedanjima vrtom v tovorni in V razredom v potniški različici nimata nič skupnega, saj so ju zasnovali na novi platformi. Bistvena sprememba je pogon na zadnji kolesni par, kar dokazuje, da imata novinca korenine Mercedes - Benzovega tovornega programa. Vozili bosta na voljo s tremi različnimi medosnimi razdaljami in sklupnimi dolži- nami od od 4,79 do 5,22 metra. Viano, ki ga uvrščajo tudi med velike enoprostorce, bo imel NA KRATKO * Nedavna smrt direktorja podjetja Hvundai Asan Mong-Hun Changa, ki je domnevno zaradi političnih razlogov naredi samomor, ni v nikakršni zvezi s proizvajalcem vozil Hvundai Motor Compa-ny. Korporacija Hvundai se je namreč leta 2000 razdružila v več samostojnih podjetij. Precej bolj pa bodo za avtomobilski del Hvundaija boleče posledice 7-tedenske stavke, saj so v tem obdobju izdelali le tretjino predvidenih količin, delavci pa so izsilili za 8,6 odstotka višje plače. * Pri italijanskem Fiatu so se odločili za spremembo imena svojega novega malčka, ki naj bi se po prvotnih napovedih imenoval gingo. Tik pred predstavitvijo na avtomobilskem salonu v Frankfurtu so se odločili, da se bo novinec imenoval panda, tako kot pred kratkim upokojeni model, ki so ga izdelovali več kot 20 let. M.G. glede na izvedbo od 5 do 7 sedežev, tovorni vito pa bo na voljo v treh karoserijskih izvedbah. Potniško izvedbo bosta poganjala dva 2,2-litrska tur-bodizla CDI (109 in 150 KM) ter dva 3,2-litrska bencinska motorja (190 oziroma 218 KM), medtem, ko bo pri vitu na voljo še šibkejši 2,2 litrski CDI (80 KM). Dizelskim motorjem s0 namenjeni ročni šest, bencinskim pa samodejni petstopenjski menjalniki. Cene za zdaj Še niso znane, k nam pa naj D> novinca predvidoma zapeljala v novembru. M.G., foto: DaimlerChrvsler Upokojenski Pokaži, kai znaš veselica za turiste Upokojenci so peli, igrali na harmoniko, citre, recitirali in pripovedovali šale. Prireditev kranjskih upokojencev Pokaži, kaj znaš je uspela, vsako leto pa se je poleg upokojencev lahko udeležijo tudi drugi. Kranj - Društva upokojencev na različne načine poskrbijo, da se njihovi člani udejstvujejo v različnih dejavnostih, se počutijo prijetno in spoznajo, da s tem, ko se človek upokoji, še zdaleč ni konec življenja. Morda se le zamenja tempo življenja, posameznik najde druge hobije, začne razvijati talente, za katere prej ni nikoli imel časa. Društvo upokojencev v Kranju letno prireja tradiconalno prireditev Pokaži, kaj znaš. Tokrat je bila v prostorih društva oziroma na njihovem letnem vrtu. Vreme je bilo sončno, pa tudi če bi deževalo, to ne bi skalilo veselih nasmehov udeležencev in nastopajočih na prireditvi. Program sta vodila Zdravko in Justi. Zdravko je že vnaprej opozoril občinstvo, da bo med krajšim napovedovanjem povedal kako šalo in čeprav bo ta morda že stara, se občinstvo vseeno lahko smeji. Justi pa je dodala, da nastop na tovrstni prireditvi morda pomeni odskočno desko za naprej. Pokaži, kaj znaš je privabilo okoli dvajset nastopajočih, kar je pomenilo pester program. Nastopajoči so se zelo dobro pripravili. Lojze Pavič je otvoril prireditev na "frajtonarici". Domaje s Prebačevega in pravi, da so sicer Avseniki najboljši, vendar so njemu Slaki ljubši: "So bolj domači, njihove skladbe so pisane ljudem na kožo. Znam tudi kako Avsenikovo, vendar morate videti, ko "zašpilam" Slakovo, ljudi takoj zasrbijo pete." Poleg njega smo med drugimi lahko spremljali še Marjana, ki je igral na kitarske citre, Majda in Pepca sta pripravili hu-morističen prispevek, Tone je igral na harmoniko, Ana in Slavka sta peli, Jože je recitiral. Navdušenja in vzklikov iz občinstva je bil deležen prav vsak, aplavzi so bili dolgi, ploskanje med samim nastopom pa tudi precej odmevno in spodbujajoče. Mira iz Kranja je dolgoletna članica društva in se je vsaj sedemkrat že udeležila prireditve Pokaži, kaj znaš. Letos ni nastopala. Vsako leto je prireditev zanimiva, pa vendar različna od prejš- Pokaži kaj znaš je s prvo točko otvoril Lojze. V Bohinju na višku sezone po običaju dogajanje popestrijo s Kresno nočjo. Bohinj - Tradicionalna Kresna noč je v soboto še dodatno razgibala turistični vrvež v Bohinju. Organizatorji so našteli približno sedem tisoč obiskovalcev, ki so jih navdušile zlasti lučke na jezeru in veličasten ognjemet. Nekateri so zvečer rajanje nadaljevali na osrednjem prireditvenem prostoru Pod skalco, kjer je ansambel Aurora v glavnem preigraval preverjene poskočnice. V stilu gasilske veselice je bila tudi gostinska ponudba s pleskavicami in čevapčiči. Program Kresne noči se je začel že popoldne z nastopom folklornih skupin ter godbe Glasbenega društva Bohinj in Godbe Gorje. Večina je nestrpno pričakovala zlasti prižiganje lučk na jezeru, navdušil je tudi skoraj desetminutni ognjemet s splava na jezeru, ki je bil po mnenju nekaterih celo lepši od blejskega. Zanj so organizatorji odšteli slab milijon tolarjev. Marjeta Mav iz Domžal, ki z družino preživlja počitnice v Ukancu, meni, da je takšna prireditev primerna popestritev dogajanja, spuščanje lučk po jezeru pa jo je spomnilo na običaj, ki ga pri njih obujajo na Gregorjevo. Lučke je z zanimanjem opazoval tudi Mick Brougham iz Anglije. "Zelo lepo je. Kaj podobnega še nisem videl na nobenem festivalu, niti v Avstriji ne, čeprav imajo tam tudi jezera." Mira nje. Nastopajoči predstavijo stvari po svoje, po svojih najboljših močeh. "Tukaj, kjer je danes prireditveni prostor, je drugače letni vrt prostorov društva upokojencev, ki se ob nedeljah zvečer spremeni v plesišče," pravi Mira, čisto navdušena in v skorajšnem pričakovanju, da soboti sledi nedelja in spet bo na vrsti ples. "Plesov se udeležujem že 15 let. Vsako nedeljo. Igra nam duet, na katerega smo zelo ponosni, in upam, da nam bo še dolgo igral." Slovenski modelarji tokrat najboljši Tradicionalni miting malega letalstva za Alpski pokal je tudi letos privabil na letališče v Lescah precejšnje število gledalcev. Lesce - Precejšnja vročina v prvi polovici dneva in grozeče nevihte popoldne so morda vplivale na to, da obisk letošnjega tradicionalnega srečanja in tekmovanja radijsko vodenih modelov letal ni bil večji od lanskega, vsekakor pa so lahko obiskovalci videli marsikaj zanimivega. Čeprav je bilo med tekmovalci nad dve tretjini tujcev, pa so bili slovenski modelarji tokrat prepričljivo najboljši. Kar že 15-letna tradicije je, da na praznik Veliki šmaren na letališču v Lescah, razen taksi letal, ostala športna letala ne letijo, zeleni travnik pa si ta dan prisvojijo pomanjšani modeli letal, kijih njih ustvarjalci vodijo preko radijskih valov iz tal. Kot vsako leto, je bilo tudi letos dobro vidno, kako napreduje modelarska tehnika, tako pri uporabi različnih materialov za gradnjo, pogonskih motorjev in radijskih krmilnih naprav za vodenje modelov na daljavo. Pri klasičnih batnih motorjih narašča moč do te mere, da je že krepko porušeno razmerje med močjo in težo, zato mnogi modeli zmorejo neprimerno več, kot katerokoli pravo letalo. Celo več: razvila se je kar posebna zvrst, tako imenovanih "shovv" letalskih modelov, katerih letenje in akrobacije z letenjem pravih letal nima veliko skupnega, zanimivo pa je seveda za gledalce. Poznavalcem so bili verjetno bolj zanimivi modeli reaktivnih letal, v katere so včasih vgrajevali batne motorje, danes pa vse bolj množično letijo z motorji na reaktivni pogon. Reaktivne turbine so namreč že postale vzdržljive in modeli z njimi dosegajo zavidljive hitrosti. Podobno velja tudi za naprave za daljinsko vodenje modelov preko radijskih valov. Če se v pravih najsodobnejših letalih uporablja tako imenovana tehnika "fly by vvire", kjer pilot ne upravlja letala preko krmil neposredno, pač pa to na njegove ukaze opravlja računalnik, je nekaj podobnega že tudi pri modelih. Ukaze pilota modela "obdela" najprej računalnik, ki nato upravlja s krmili. V obeh primerih je pomoč računalnika praktično pri nekaterih pravih letalih in nekaterih modelih že nenadomestljiva, hkrati pa omogoča takšne ekstreme, kot smo lahko videli v petek, da lahko leti tudi model v obliki "kosilnice za travo". Mnogi nastopi modelarjev so poželi med gledalci bučen aplavz. Tekmovanje za Alpski pokal je tudi letos potekalo v treh kategorijah: motornih batnih letal, reaktivnih letal in jadralnih letal. Petminutne nastope 34 tekmovalcev je spremljala posebna žirija, ki je ocenjevala predvsem izdelavo in nato letenje. Kljub temu da je poleg modelarjev iz Nemčije, Avstrije in Italije, nastopilo le 11 slovenskih, so ti praktično zasedli vsa najboljša mesta: pri motornih batnih letalih je bil prvi D. Kocijančič drugi K. Brejc in tretji I. Zikulnig (Nemčija); pri reaktivnih letalih: prvi D. Kramer (Slovenija), drugi R. Steindl (Italija), tretji U. Dettelbacher (Avstrija); jadralni modeli: prvi B. Štepihar, drugi J. Med-vešek in tretji P. Černič (vsi Slovenija). Letošnji jubilejni miting malega letalstva je po organizacijski plati odločno uspel in mnogi tekmovalci so zaklicali nasvidenje prihodnje leto. Štefan Žargi Denar za tri nove čistilne naprave Kranj - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo bo letos in prihodnje leto namenilo 20 milijonov tolarjev za naložbe v čiščenje odpadnih vod v planinskih kočah. Osmim že zgrajenim čistilnim napravam se bodo tako pridružile še tri nove, in sicer mala čistilna naprava za Planinski dom na Komni, čistilna naprava s pripadajočo kanalizacijo za potrebe Aljaževega in Šlajmarjevega doma v dolini Vrat in čistilna naprava za odpadne vode planinske koče na Grohatu pod Raduho. "Pred podpisom pogodbe bodo morali prejemniki nepovratnih sredstev predložiti tudi gradbeno dovoljenje," pravijo pri ministrstvu. Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je izgradnjo novih treh čistilnih naprav v planinskem okolju označil kot izjemnega pomena za naš gorski svet in se ob tem zahvalil za sredstva, ki jih je planinskim društvom dodelilo ministrstvo. "To je velik uspeh triletnih prizadevanj Planinske zveze Slovenije in ministrstva. Upamo, da bo medsebojno sodelovanje v želji po ohranjanju našega okolja uspešno tudi v prihodnje," je še dodal. M.R. Karmen Podoben odgovor smo dobili tudi od Karmen iz Kranja in Lojzeta iz Lesc. Ker sta sedela skupaj, prešernih obrazov in očitno uživala ob točkah nastopajočih, smo najprej mislili, da sta zakonca. Takoj sta nam razložila, da sta le soplesalca, saj ob "nedeljah zvečer je na vrtu res super". Lojze se pripelje v Kranj iz Lesc z vlakom, ker pač ne vozi in glede na navdušenje nad nedeljskimi plesi, ki so ga izrazili še drugi upokojenci, morajo biti res nekaj posebnega. Alenka Brun, foto: Tina Doki Lojze Kresna noč izvira že iz tridesetih let, ko so bohinjski hotelirji v visoki sezoni želeli poskrbeti za zabavo svojih gostov. "Ze takrat so imeli navado kuriti kresove in spuščati lučke v vodo," je pojasnil tajnik Turističnega društva Bohinj Marjan Malej. Letos je po jezeru zaplavalo okoli pet tisoč jajčnih lupin, napolnjenih z voskom, za katere po Malejevih besedah poskrbi kar nočni receptor v kampu Danica Branko Žunič. Kresovom pa so se letos zaradi velike požarne ogroženosti naravnega okolja morali odpovedati. Mateja Rant, foto: Tina Doki Festival Carniola _ Poletje v Kranju ■BPBJfflffl uoooftE/kit junij-SGprember-Z003 Vikend vam p Za »oklanja: jm vas beležimo čas! Grad Khislstein ob 21:00 21.8. Teater: love -J _J 22.8» 23.8. www.FesrivalCarniola.com 1 _______ jjHffl CJtriglav (^j (Fu *_ probanka I „S__ffiHBB_l V MESTNA OkllNA KRANJ I { »:'-5__ (H.AS Laibach grad Khislstein - Kranj 5. september ob 21:30h Info: www.FestivalCarniola.com Karte že v predprodaji: Študentski servis Cmok, Aligator studentski servis PREJELI SMO Terenski dodatek naših poslancev V četrtek, 24. julija, smo na TV Slovenija v Odmevih lahko slišali, da imajo naši poslanci terenski dodatek - mesečni pavšal od 100 do 190.000 SIT, odvisno od oddaljenosti volilne baze, namenjen za stroške, kijih imajo z obiskovanjem svojih volivcev. Voditeljica oddaje nam je predstavila poslanca LDS Jožeta Školča, kije zatrjeval, da je ta vsota premajhna, če na primer večkrat obišče svojo volilno bazo ali se v kraju, kjer so ga izvolili, udeleži kulturnega dogodka. Zasmilil se mije gospod poslanec, ne zato, ker mu redna plača ne zadostuje za obisk volilne baze ali za udeležbo na kulturnem dogodku v svojem kraju, pač pa zato, ker je izgubil vsak stik s slovensko realnostjo in verjetno tudi s svojo volilno bazo. 190.000 SIT je za naše razmere velik denar. Je kdaj pomislil, koliko ur mora tekstilna delavka, sključena v dve gubi, presedeti za strojem, da zasluži ta denar, koliko krav mora prodati kmet, koliko let je delal upokojenec za bistevo manjšo pokojnino in koliko družin iz njegove volilne baze bi bilo srečnih, če bi imele tak mesečni dohodek? Prav je, da so poslanci dobro plačani. Dobro plačani pa naši poslanci so, saj imajo poleg dobre osnovne plače, dodatka za minulo delo, dodatka za delo v raznih komisijah, plačane telefonske pogovore, plačano etično vprašljive preventivne zdravniške preglede, dnevnice in še kaj. Ker naj bi v parlament bojda izbrali najboljše, upravičeno od njih pričakujemo, da so tudi brezplačno pri- pravljeni kaj napraviti, predvsem za ljudi, ki so jim čast, da jih zastopajo v parlamentu, zaupali. Tolaži me misel, da je poslanec Školč med poslanci izjema in da večini le zadostuje terenski dodatek 100 do 190.000 SIT mesečno, ki ga poslanci dobivajo. Dr. Avgust Mencinger, Radovljica O izjavah žirovniškega župana Stališča občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije do zadnjih javnih izjav župana Občine Žirovnica. V zadnjem obdobju se je v različnih medijih na ravni naše občine pojavilo precej prispevkov, ki se tako ali drugače tičejo vseh občanov. Ker je bilo v nekaterih člankih zelo pristransko predstavljeno tudi delovanje OO SDS Žirovnica, smo dolžni javnosti posredovati naša stališča. V zadnjem času so najbolj vroča tema plinovodni priključki. Poskus discipliniranja občana v zvezi z njegovimi članki na temo plinovodnih priključkov kaže na to, da je naš župan človek, ki ne pozablja. Žirovničanom je poznan njegov aroganten odnos do odbora vaščanov, ki se bojuje proti postavitvi Mobitelove postaje v Žirovnici. Odbor je poleg velikega dela, ki ga je opravil, opozarjal tudi na napake občinske uprave. Župan ne prenese nobene kritike in sijih zapomni. Grožnjo g. Čopu je zmožen uresničiti, seveda ponovno na občinske stroške. Sprašujemo se tudi, kdo vse stoji za grozilnim odgovorom župana. Županov odziv na polemike okoli plina je bil vse do zadnjih dni namreč mlačen. Toplo priporočamo g. županu in morda tudi koncesionarju, da glede na dokazane sposobnosti g. Čopa in na zanesljivi širši odziv javnosti niti ne poskušata grožnje tudi uresničiti. Župan v svojem javnem odgovoru g. Čopu razlaga demokratičnost samega sebe, pri tem pa pozablja, da ga kljub njegovi takratni popularnosti ni volilo več kot 48 odstotkov volivcev, torej vsak drugi volivec. Brez pomislekov lahko zapišemo, da bi bila zaradi številnih znanih dogodkov v naši občini v minulega pol leta podpora županu danes krepko pod polovico glasov. Občinski svetnik Dušan Konte (SDS) je na zadnjih treh sejah občinskega sveta zahteval pojasnila v zvezi Z vsebino koncesijske pogodbe za izgradnjo plinovodnega omrežja, ki v členih 11 do 17 opisuje način oblikovanja maloprodajne in prodajne cene plina. Na podlagi dosedanjih odgovorov, kijih je prejel, ugotavljamo, da ostajajo nekatere zadeve v Zvezi z določanjem maloprodajne cene plina nedorečene. Še posebej pa je neznanka 17. člen koncesijske pogodbe, ki določa, da imata kon-cesionar (Plinstal) in koncen-dent (Občina) po preteku petih let od začetka (1.2001) pravico zahtevati spremembo marže za toliko, kolikor znaša razliko med pričakovano (s strani kon-cesionarja) in dejansko porabo plina. Ta določba je po našem mnenju najbolj nejasna, saj doslej še nismo dobili odgovora, kakšne količine porabljenega plina je koncesionar predvidel ob razpisu. Sprašujemo se, ali gre županu kot podpisniku po- godbe bolj za poslovni interes kot za interes občanov, kot bi lahko razumeli določbo v 17. členu koncesijske pogodbe. V tem členu sta se koncesionar in koncendent postavila na isto stran, če bo treba občutno dvigati ceno. Kdo potem ostane na drugi strani, g. župan? Občani, tokrat brez vašega demokratičnega zastopanja njihovih interesov. Možnost takega povečanja cene plina je župan potrdil tudi v svojem zadnjem pisanju. Šele v odgovoru g. Čopu dne 21.7.03 prvič javno omenjate, da obstajajo tudi riziki za občane ? G. župan, veliko občanov je pogodbe že podpisalo, ne da bi jih na te rizike tisti, ki ste za to pristojni, prej jasno opozorili in jih razložili. G. Čop se je s svojim poštenim in vztrajnim delom za dobrobit občanov že dokazal pri problematiki bazne postaje, zato ne dvomimo v njegovo dobrona-mernost tudi pri problematiki plinovodnih priključkov in ga pri tem iskreno podpiramo. Vsaka oblast se spridi, če nima za sabo nekoga, ki jo nadzoruje. Socialdemokratska stranka se bo vedno trudila za pošten in dosleden nadzor občinske oblasti in bo še naprej opozarjala tudi na napake. Da so neutemeljeni očitki župana in podžupana, da samo kritiziramo, pa zgovorno potrjuje podatek, da je svetnik SDS v tem mandatu dal daleč največ pisnih pobud od vseh svetnikov za različne zadeve v dobrobit te občine in njenih prebivalcev. Mnoge od njih so bile zavrnjene ali neupoštevane, dostikrat prav zato, ker niso prišle s ' 'prave'' strani. Tudi tu se kaže županova odprtost ali pa ozkost. Županovo napletanje v Novicah izpod Stola o tem, da v naši občini ni 4> CA a O O CD a5 _ -2 - 2 W E to S E ta o a; 3 o CO "a _i 2 ro CO c * ~° O 0 3 č) co _ CO .JL i" .2 a CO CO — O) 5 _ "Ž .9 ca So % i >o CD CD CO o< co to .2 _ 5 O _ > ■v SI 03 _ o ° c« » N CO T5 ° _ o m e _i o. g 3 2 CD _ co o I. / - I 'jo _ co 2 .2=Š o ° > — 13 O ._, a> tj co > o O ._ O ^ 3 cd o £ ca-šl "o E _ cd O) CM _* "g n "S1 t TJ g 'to S co § 0 _J o > o _ C *L CO 6 S tO m o. .2 co "§ »o ° >co ca _ c E £ S 3 «1 CO c o _ TJ - 2 cn co % O) CM O T- _ C0 >co 2 i CD 6 _ co ° a co C0 m • - lil ti i 0 o > TJ O P -F, S 2 V co (j) ■ _ >to p N g 0 _3 . _ T! 0) CO O I 8 I 0 g S > CL o C0 _ . 'O CD š ° CD :_ _ 3 cd -e "° ? co B c co cd f s O) co £ lito i*- c 3 CM 2, ^> >o 'C *J 2 6 0) g o N 5 _ Ć0 0) TJ « O «0 : > NI W > ® ć? o > E N C3 ^ £ _ "t C CO CM CD C CM _ 9 r_ •o o C o _ — C C CM d) DX C0 ._ CM •o .»L CD C > TJ • O C0 P °- D> « C0 O. :| 0« % c E OT TJ _ 3 C0 _ O C CD C TJ C0 C ^" W 3 p E o •- CD ■ , ® O " :9 o I! C0 C • F 6 2 o ^ to ° 8 O TJ — O) fc T o ca E N N CD m "3 _■ > O « O- cO co c X — o o ca co c: c ._ cd g — ča ^ -co $ •- E O CD CD •O CO C— '» O) CD o. cd a? O C cO TJ to g CD CD O g 8 E CD _ O co O TJ > CO N 3 c ca ' CD g) CD — O — _ 5 _ č g O co to P - 2 i o O-č > ■i 2 n c« .-fe O is-0 o. o cd" O 01 = III ^ *- co ;co 1 . . CD CO F C0 _ .§ to cn cf CD TJ O co aj 2 oŠ 8 •O S TJ u- CD ■o .o a c S -o ° CD CD ,J5 CD 3 C E - .S 5 iS o. 2 — _ al o jo TJ O) S E čo -° c-TJ TJ O. CD i "S 3 O a o > -g 3> £ 9 c E _ C TJ cd a> 3 E o3 o ^j- "ČD CO 5 co 8 o co čd" ~ TJ CD O E oj 'co CD _ - w s -S O CD CD ^ >o C -9 O C i o (3 CO 'CO N CD ^ CD 2 c C0 3 s1! CO C0 O 1 Cl CD c ca _8 o _ Ss TJ O _ > CD O ^! 2 TJ CD o 1 0 CD C =■ TJ o ca o cn TJ ep - C _ ._- _ CO ■« /S w co c E .1-8 cd ca tj c ■o m - .t .t a»o t o o _ TJ TI o CD CD r-CO CO £ !i _ ca ^ O _ r"° _ D c c Q_ t co co o > -o c?:_ O co = o 9 E .-_ C_ CD TJ •= N 8-i « _ .2. ca ^ TJ 5* s i ■o 2 O M .j, d) o ® ^5 *t _ o gj co _ ■8_ ~ o > — TJ O .9, CD _ cn cd o p _ ^ ■§ ° E _j E 3 3 .9. 2 0 ?0 2 Is C'CO o c a E CL 3 F E 9 to c ca > ca _ co 'p _ 'cd i- •= -a co = _ (D w it|i E°to co * E 8 * >o co cd cn c 8. CD ca c s CD o _ _ CZ — TJ č ca c ° d) co .pi c _ c = t :2> ■ - CD TJ «J C CD iS CD E tj _ c -2 c _ 2 iS I o .1 .•_ ^ _ ^ 2 o ^ o_ > o « d c a E a č CD — TJ C C0 O N c c O) CO >N a .^TJ C > «11 C 00 -<0 *v ° o. a> a) 3 c >w >N !o 2 5 o O it: i co CD 2 C d) cn > LU mm —i c -) C0 Z) .-, liru C si N CD CO d) o .9 to 18 -i co c 5 ca co =i co fo >o C i TJ ^.9,t!j o c čo' CD .ž 1 to Š P 'O 0 81 4) Eš 3 O co 03 a 'E TJ o £ co * « 5^1 tj ro o. g a>TJ to S S c a a •s > o •v O != IcD CO *-N g C0 c _CD V" 'O d) s I co o . a LO "8 ^ N •— CM |° TJ O O t-CL 1- C0 C/D Z DC ^ co co o o o \ CM ^ co Oi~ cn .2. CO CD « C «8 s OD — 2 -o C c »O CD .a tj ¥ O. £3 ° ^ O) I iS §2 ^ I co O i S 0 (A a c o tj a .E «j 1 "g E o) 0) o E a- a> k_ a (0 2 g CL _ ^ -S t« -9 5 TJ CO CD CD .O) t—' CD CD E o 2 a3 o. o w CD o čd « Ero d) O. C0 ^. N P -ž O _C CM o n TJ ■ c -co s to" ECC E 1 2 č S. d ° i tj ca ca r- cn E CD •= O C i C TJ O CD O C CD g) O) CD O cn o a TJ o o. E 8 CD 'O i i P C It CJ .co N 3 iS 03 m C 0 _ E o čo 2 M O) o cm cn o a CD O % E E -9 o o o op §&: co Z M N Cl P ;c co $ 09 £ z: P a, Z) C CJ) dJ CD 'O CO . TJ co o TJ cn c co -g o o Cl > o n o o 'c cn a 2 co o ._ I d o cn *r o c/) a E d « B a s £ CO CD 3 C C0 ja 2 co CD CD H 3. Cl. tO -l cl .9. O > t 3 C0 Cl E CD C TJ g C0 C E CD CO . ■ t's I- CL o — «o c c 7 O co Tj TJ ° 0 > co ca a: B) 9 P ca E li i a 0 « 1 .s to -g S § 0i TJ E-g CD -o E o p I cd -Ci co c o Q.'N p Cl w co £ co ;o o to co '£ ■i tu c o_p .N 3 N ca :« a o CD D) ^ -9 w. oo 2 b o c C ČL ~ tO co 'C W co Ci c? o a. *- co ■co O _ c 2 Š3 S 8 — w 'O :=• o to -I v cO « £ > -9 'O Cl ■81 1 i ca cd c xi o cd co -g d) ,C0 C ■> CO co -2" Cl 2 £ o S 3 ^ Cl CO '■♦= S co ^: co o ^ cn cn co 0) > ti ca ca .9. >o S -Q 'C0 0 o O.^ 3 0 o .-g tj ca co ai cn^3 8 5 g i- co -9 c E 1 > 8 co 8 « ■ co ^ 9 to t: ^62 . x. E 0) TJ 0 C0 TJ >- 0 N 0 O 3 5^ ~ cn co C/5 p 00 O o CM co = o .S o ■ cm j; io o 'C 6 « LO CD > 0 ,g E o g to a 2 CO o. cn co N 23 C0 CO %. o 0 § ^ČT 6 o d co tj cn. F* t- cn 25 co e ^ 0 II C CD ll Ji CM O CD cB^--o E E 9 co E -9 O 'Si 09 I E ^ c o ■JSCOF'*=-COQ.0,_ .2cEcoT-ccoa.c o ca > -* ^ 0 0 CD .co x: ° o 0 O) cn co ^ tO CD co > t to 8 cEiS •- o. to m co ca ^§,^ S ■« " t^- co 0 31 ° o -to I g c e||f tO i= 5 TJ o co ca c o. o 3 m ® c >CJ S TJ CD ll 21 E cd c > cČ E -9 2 N 0 N "D co a cd Cl-F C0 O to TJ C 3 — ČO E UJ 0 6 JD s - N oo ca co 2 co .2 -c t- o • ca * S1 g I g o 3^ •o >co co L5 o II N E m CD prostora za pozicijo in opozicijo, je skregano s pravili, ki veljajo v demokratičnem svetu. Če bi o tem razmišljali tako kot župan, potem tudi ne potrebujemo več političnih strank. Ve se, kje bi na ta način pristali: spet v enopartijskem sistemu. Poleg tega naša občina le ni tako majhna in revna. Že samo proračun je težak okrog 500 milijonov SIT. S tem denarjem se vendarle da veliko narediti. To je denar davkoplačevalcev, zato smo dolžni bdeti nad tem, kako se razdeljuje in porablja. Preveč naših občanov ima slabe osebne izkušnje z delom občinske uprave. G. župan, to ni naša kaprica, to lahko potrdi mnogo ljudi, kije v času vašega županovanja imelo karkoli opraviti z upravo. Prepogoste so nezainteresiranost, počasnost, površnost, včasih tudi aro-ganca. Ne trdimo, da je vedno tako, da pa se to dogaja prevečkrat - to pa da. Seveda tudi ne drži županova trditev, da smo mnenja, da je vse, kar je bilo v tej občini storjenega, slabo. Daleč od tega. Če bi tako razmišljali, samostojne občine ne bi podpirali. Trdno smo namreč prepričani, da lahko kot samostojna občina dosežemo več za dobrobit naših občanov in celotne lokalne skupnosti. Eden od problemov sedanje občinske oblasti je namreč prav v tem, da pogosto že vnaprej zavrača tudi dobre predloge opozicije in tudi drugih občanov. Tudi zato je potrebno, da je javnost seznanjena z dogajanjem v občinski politiki. SDS bo še naprej podpirala vse dobre pobude in predloge, ne glede na to, kdo jih bo predlagal. Pri tem računamo na medsebojno sodelovanje vseh političnih strank in tudi na podporo občanov. Ob doslednem spoštovanju sogovornika smo se vedno pripravljeni pogovarjati s komerkoli v občini. Če pa bo tak pogovor prispeval korist slehernemu občanu, smo ga še toliko bolj veseli. Rešitve, ki pa so ' 'dobre'' samo za določeno skupino ljudi, pri tem pa morda celo v škodo drugim občanom, ne moremo podpirati, kaj šele zagovarjati. Za OO SDS Žirovnica: Milan Pagon Zahvala Rada bi se zahvalila vsem, ki so nama ob udaru strele in požaru dne 26. maja 2003, pa vse do danes kakorkoli pomagali pri reševanju nastale situacije. Hvala vsem gasilcem, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za vso fizično, denarno in moralno pomoč. Cveta-Magdalena in Klemen Golmajer, Golnik 12 6&A najmanj 7,5 protivrednosti, COLOR industrija sintetičnih smol, barv in lakov, d.d. objavlja RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA NAJEM TRGOVINE TER POSLOVNO SODELOVANJE 1. Predmet razpisa • predmet najema je poslovni prostor v stanovanjsko poslovnem objektu v Medvodah, Seškova ulica 2, površine 248,55 m2, kar v naravi predstavlja trgovino z barvami in laki • predmet najema je tudi oprema, ki se nahaja v trgovini • izhodiščna cena najema znaša EUR/m2, plačljivo v tolarski obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan plačila • poslovni prostor leži ob glavni cesti Ljubljana - Kranj • možnost uporabe dvorišča in parkirnega prostora. O najemu poslovnega prostora bo sklenjena najemna pogodba. 2. Dodatni pogoji sodelovanja na razpisu • sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju (opravljanje trgovske dejavnosti z barvami in laki) z družbo Color, d.d., Medvode • sodelovanje pri izvajanju prodajne politike družbe Color, d.d., Medvode • zastopanost prodajnega asortimana programa družbe Color, d.d., Medvode. Ponudba mora vsebovati naziv ponudnika in njegov točen naslov. Od ponudnikov pričakujemo, da bodo v svojih ponudbah opredelili ponujeno ceno najema in predlog programa medsebojnega poslovnega sodelovanja. V postopku lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje trgovske dejavnosti z barvami in laki. Prijavi je potrebno priložiti dokaz o vpisu v register, ki ne sme biti starejši od enega meseca. Ponudbe je potrebno poslati s priporočeno pošiljko v zapečateni ovojnici na naslov Color industrija sintetičnih smol, barv in lakov, d.d. Medvode, Cesta komandanta Staneta 4, 1215 Medvode s pripisom "Ponudba za najem poslovnih prostorov - ne odpiraj" v roku 8 dni, šteto od dneva objave tega razpisa. Ponudb, ki bodo prispele po tem roku ne bomo upoštevali. Za podrobnejše informacije in dogovor za ogled poslovnega prostora je kontaktna oseba g Ivo Lužovec, tel. 01 36 29 136 vsak delovni dan do zaključka zbiranja ponudb med 12.00 in 14.00 uro. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Poslovni prostor, ki je predmet tega razpisa bo najemniku izročen najkasneje v 30 dneh po sklenitvi najemne pogodbe in pogodbe o poslovnem sodelovanju oz. po dogovoru. Ta objava ne zavezuje družbe Color, d d Medvode, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o najemu in pogodbo o poslovnem sodelovanju. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Madžarske toplice 28.8. do 31.8 in 26.8. do 1.9.; Peljašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.; Gardaland 25.8; Trst: 5.9; Medžugorje: od 12. do 14. 9.; Šenčur: 251-18-87 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Ulično gledališče Kranj - Turistično društvo Kranj pripravlja Ulično gledališče, ki bo na Glavnem trgu pri vodnjaku. V petek, 22. avgusta, vas bo od 20. ure dalje zabaval lajnarski cirkus. V soboto, 23. avgusta, pa se bosta od 10. ure dalje sprehajala na hoduljah gospod Sebast-jan in gospodična Polonka ter počenjala različne vragolije. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 19. avgusta, ob 16. uri bo na Blejskem gradu sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem. Jazz večer se bo začel ob 20.30 uri v kavarni hotela Park. V četrtek, 21. avgusta, ob 20.30 uri bo v Trgovskem centru Bled prireditev Veselo po domače, kjer bo igral ansambel Alpski kvintet. V petek, 22. avgusta, pa bo pohod na Stražo. Zbor bo ob 9. uri pred hotelom Golf. Kiselfest Kranj - V okviru poletnega otroškega Kiselfesta, bo v četrtek, 21. avgusta, ob 18. uri, na vrtu gradu Khislstein na sporedu lutkovna predstava Rokec na drugem koncu sveta v izvedbi Lutkovnega gledališča UŠ. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo. Prijateljsko srečanje Lom - Društvo invalidov Tržič tudi letos vabi svoje člane na prijateljsko srečanje, ki bo v soboto, 30. avgusta, z začetkom ob 11. uri pred domom krajanov v Lomu pod Storžičem. Za vse, ki nimate lastnega prevoza, bo zagotovljen prevoz z avtobusom. Prijave sprejemajo do vključno torka, 26. avgusta v društveni pisarni ali po tel.: 596-34-02, med 15. in 17. uro. Prijavite se lahko tudi pri tajnici Jožici po tel.: 031/429-929 ali predsedniku po tel.: 041/762-623. Srečanje upokojencev Gorenjske Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 4. septembra, na Soriški planini. V kulturnem programu, ki se bo začel ob 10. uri bodo nastopili: pihalni orkester Alples, mešani pevski zbor DU za Selško dolino, har-monikaški orkester Niko Železniki. Po končanem programu vas bo zabaval ansambel Ptujskih 5. Odhod bo ob 8. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prija- ve sprejemajo v društveni pisarni. Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, Tomšičeva 4. Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na 13. srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Odhod bo ob 7.30 uri, prijave pa zbirajo poverjenice društva. Žabnica, Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na piknik gorenjskih upokojencev, ki bo v četrtek, 4. septembra, na Soriški planini. Odhod avtobusov bo ob 7. uri v smeri Kranj - Škofja Loka. Prijave z vplačilom sprejema samo Mara Pečnik, vsak dan od 13. do 15. ure, tel.: 23-11-932, in sicer do vključno 25. avgusta. Srečanje upokojencev Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 10. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 30. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, z začetkom ob 10. uri. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4. Na Krštenico in Ograde Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 27. avgusta, na pohod in planinsko turi iz planine Blato na planino Krštenico in Ograde. Skupne hoje bo za okoli 6 ur in pol. Odhod kombija bo ob 6. uri izpred pošte v Šenčurju. Prijave prejemajo v društveni pisarni v Šenčurju v sredo, 20. avgusta, od 17. do 18. ure in v večernih urah do 2q. Ure na telefon 25 31 591 do vključno 22. avgusta. V primeru slabega vremena pohod odpade. Na Sv. Jakoba Preddvor - Turistično društvo letos organizira že 15. tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakoba in sicer v nedeljo, 24. avgusta. Za pohodnike so pripravili pester program in lepe nagrade. Maša bo ob 10.30. Po poteh prenosa ranjencev Idrija - Območni odbor ZZB Idrija Cerkno in Planinsko društvo Idrija v sodelovanju z Zvezo dru- ® Rodio Tnglov Prvi 9I0/ Gorcnj/ke^ Prvi glo/ek Corenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj štev vojnih invalidov Slovenije in Skupnostjo borcev 31. divizije Kranj vabijo na 20. jubilejni pohod po poteh prenosa ranjencev iz Gorenjske in Primorske na Notranjsko, ki bo v soboto, 30. avgusta, po delni trasi od Želina do Vojskega. Prijave sprejema Območni odbor ZZB NOV Idrija, Študentovska 1, pisno ali po telefonu 05/37 71 006 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure in sicer do petka, 29. avgusta, do 11. ure. Velika planina Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 28. avgusta, na pohod na Veliko planino. Posebni avtobus bo ob 7.30 uri odpeljal izpred Creine v Kranju. Nezahtevne, lahke hoje bo za 3 ure. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedenosti mest v avtobusu. Na Petzeck v Avstriji Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 23., in v nedeljo, 24. avgusta, na planinski izlet na Petzeck - 3283 m v Avstriji. Tura je primerna za planince z dobro kondicijo. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. Kopalni izlet v Izolo Žabnica, Bitnje - DU Žabnica -Bitnje obvešča svoje člane, da izlet v Italijo ODPADE zaradi premajhnega števila prijavljenih. Zato organizirajo ta dan, v torek, 26. avgusta, še en kopalni izlet v Izolo. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Sv. Duha. Prijave z vplačilom sprejema samo Mara Pečnik, tel.: 23-11-932, med 13. in 15. uro vsak dan, in sicer do vključno 20. avgusta. Na Hochstadel Kranj - PD Kranj vabi svoje člane v soboto, 23. avgusta, na planinsko turo, na Hochstadel v sosednji Avstriji. Na pot boste odšli s posebnim avtobusom izpred hotela Creina ob 5. uri. Oprema naj bo visokogorju primerna. Za izlet se lahko prijavite v društveni pisarni do srede, 20. avgusta. Turistični izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet v italijanske Dolomite, ki bo v torek, 2. septembra, (in ne 9. septembra). Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do petka, 29. avgusta, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. V Terme Dobrna Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj, obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Terme Dobrna, ki bo v petek, 19. septembra. Uradne ure društva so vsak dan, od 9. do 11. ure, torek in četrtek pa od 15. do 17. ure, tel.: 202-34-33. Kopalna izleta Kranj - Društvo upokojencev Kranj vas vabi na enodnevni ko- OSMRTNICA Sporočava žalostno vest, da je umrl VASJA MEDJA 1946 - 2003 Žalujoča: brat Brane in sestra Darja z družinama Kranj, 16. avgusta 2003 palni izlet v Izolo, ki bo 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Hkrati pa vabijo na dodatni kopalni izlet, in sicer na Debeli Rtič, ki pa bo 27. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Na Tolminski Kuk Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi 23. in 24. avgusta na dvodnevni planinski izlet -na 2085 m visoki Tolminski Kuk in 1881 m visoki Tolminski Migo-vec. Tura je lahka in primerna za vse planince. Prijave sprejemajo na PD, tel.: 51-20-667 - število udeležencev je omejeno. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka, 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest. V italijanske Dolomite Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi ljubitelje gora na Cri-stallo di Mezza (3154 m v italijanskih Dolomitih) in sicer v soboto, 23. avgusta. Odhod bo ob 4. uri z Rodin, avtobus pa bo ustavljal na vseh postajah v občini Žirovnica. S seboj imejte planinsko opremo za visokogorje, potne liste, priporočljive pa so tudi pohodne palice. Za vzpon po ferra-ti na vrh pa je obvezen plezalni pas, čelada in samovarovalni komplet. Zmerne hoje je 3 do 5 ur. Prijavite se do srede, 20. avgusta, pri Borisu Madonu, Smo-kuč 60, Žirovnica, tel.: 580 30 91 ali GSM 040 241 737. Feratarski izlet v Dolomite Kranj - PD Iskra Kranj organizira od petka, 29. avgusta, do ponedeljka, 1. septembra, zanimiv in zahteven tridnevni feratarski izlet v italijanske Dolomite. Sestanek z udeleženci bo v sredo, 27. avgusta, ob 19. uri v pizzeriji Gorenje. Dodatne informacije Niko Ugrica, tel.: 041 734 049. Prijave sprejemajo do vključno ponedeljka, 25. avgusta, oziroma do popolnitve skupine -12 udeležencev. Na Kamniški vrh Kranj - PD Iskra Kranj vabi v četrtek, 21. avgusta, na popoldanski izlet na Kamniški vrh. Odhod bo ob 13.30 uri izpred hotela Creina. Prijave do vključno srede po tel.: 041 97 15 37, 070 485 881. Na Šplevto in Bivak II Kranj - PD Iskra Kranj vabi v nedeljo, 24. avgusta, na izlet na Šplevto in Bivak II. Odhod bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Hoje bo 6 do 7 ur, nekaj lažjega plezanja, ni pa priporočljivo za vrtoglave. Prijavite se lahko do vključno soboto, 23. avgusta, po tel.: 040 20 61 64 ali v pisarni društva v Poslovnem centru Planina 3 ob sredah od 17. do 18. ure. Na Triglav Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto in nedeljo, 30. in 31. avgusta, izlet na Tri- glav in v Dolino Triglavskih jezer. Izlet je namenjen predvsem prvo-pristopnikom. Odhod posebnega avtobusa izpred Globusa v Kranju bo ob 6. uri. Prijavite se do srede, 27. avgusta, pri Niku Ugrici, tel.: 041 734 049. Obvestila Srečanje zveze za dojenje Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje v petek, 22. avgusta, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja: Najpogostejša vprašanja mamic. Prisotna bo tudi Ksenija Šoster Olmer, avtorica knjige Dojenje in materinstvo iz srca. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije po tel.: 510 8001 (Irena). Vodenje po Kranju Kranj - Turistično društvo Kranj vabi na brezplačen ogled Kranja s strokovnim vodstvom. Sprehod po starem mestnem jedru se bo začel v soboto, 23. avgusta, ob 10. uri izpred gostilne Kot na Maistrovem trgu. Vabljeni pevci Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če radi (in lepo) pojete in bi se jim želeli pridružiti, pokličite telefonsko številko 041-647 426 ali 031 511 991 (Boštjan), kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce. E5BBSBC Koncert etno folk skupine Tržič - V petek, 22. avgusta, se bo ob 20. uri v atriju Občine Tržič (v primeru slabega vremena v Dvorani tržiških olimpijcev) začel koncert etno folk glasbene skupine Kontrabant. Sobotne serenade Škofja Loka - Poletne sobote v Škofji Loki že vse poletje živijo v soju Sobotnih promenad. V soboto, 23. avgusta, ob 19.30 uri bosta poletno vročico s koroško ljudsko pesmijo na Mestnem trgu popestrila Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc. Komorni koncert Žiri - V soboto, 23. avgusta, se bo ob 20. uri v cerkvi sv. Ane na JOSniJMA RESTAVRACIJA GALERHA Ledinici pri Žireh začel komorni koncert. Nastopili bodo: Alenka Maier - Popov (violina), Ilija Popov (viola) in Nataša Popov - Vesel (violina). Na programu bodo dela Bacha, Mozarta, Plevela in Dvo-raka. Vstopnine ni. Festival Studenec Studenec pri Domžalah - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec 2003 vabi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan na koncert New Svving kvarteta in The Golden Gate Ouarteta, ki bo v petek, 22. avgusta, ob 20.30 uri v pokritem gledališču Studenec pri Domžalah. Prodaja vstopnic je na običajnih mestih. Pri Roblekovem domu Radovljica - Planinsko društvo Radovljica in Pihalni orkester Lesce vabita na koncert, ki bo v soboto, 23. avgusta, ob 11. uri pri Roblekovem domu na Be-gunjščici. 21. Festival Radovljica Radovljica - V okviru Festivala Radovljica se bo danes, v torek, ob 20. uri začel koncert ansambla La Reverdie iz Italije. Prvi del koncerta bo v cerkvi sv. Petra v radovljici, drugi pa v graščinski avli. V četrtek, 21. avgusta, bo ob 20. uri nastopil ansambel La Ri-sonanza iz Italije. V Doliku Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 22. avgusta, ob 18. uri odprli društveno razstavo fotografij Fotografske društva Jesenice. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do 17. septembra. Slovenska planinska pot Ljubljana - V galeriji Kliničnega centra v Ljubljani so te dni postavili razstavo 35 fotografij, ki jih je ob Slovenski planinski poti pripravil Ciril Velkovrh. Razstavo z naslovom Moje visokogorje so lahko ogledate do 7. septembra. Sani Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka obvešča, da je etnološka razstava o restavriranju sani, ki je na ogled v Okroglem stolpu, podaljšana dd 31. avgusta. Razstavo si lahko ogleda vsak dan, od torka do nedelje med 9. in 18. uro. "Pri Jožovcu" Begunje Glasbeni program: SREDA, 20. 8. - glasbeni večer z ansamblom "ZUPAN" PETEK, 22. 8. -glasbeni večer s hišnim ansamblom "JOŽOVC" SREDA, 27. 8. - glasbeni večer z ansamblom "ZUPAN" a PETEK, 29.8. | glasbeni večer z "ZAMEJSKIM KVINTETOM" SOBOTA, 30. 8. - I glasbeni večer z "GORENJSKIM KVINTETOM" | Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. ° 'informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje nenadoma v 73. letu starosti umrl naš dragi ALOJZ TREMPUS iz Čirč, Smledniška cesta 81, Kranj Od njega se bomo poslovili v četrtek, 21. avgusta 2003, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Zara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Sonja, hči Tina z družino, sin Marjan Kranj - Čirče, 16. avgusta 2003 MALI OGLASI 8201-42-47 8201-42-48 8201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15.00 ure. APARTMA -PRIKOLICE ODDAM več APARTMAJEV v Umagu. P 041/254-842_ 999!> Na KRKU oddam APARTMA, P 041/390-422_imra HRVAŠKA ČERVAR, APARTMA za 4 osebe, pritličje z vrtom, 6000 SIT/dnevno. P 040/351-356 10193 APARATI STROJI Prodam obnovljen baterijski VILIČAR In-dos 2 toni, P 031/716-629_ioibi Prodam ELEKTROMOTORJE različnih moči in KABLE različnih presekov. P 070/220-701 _10174 Prodam SILOKOMBAJN SK 80. P 031/698-600 _10179 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. P 041 /878-494 10224 GR. MATERIAL Prodam na zraku posušen JAVOR. P 041/414-702_ioi65 Prodam SUH JESENOV LES, debeline 35 mm. »051/204-264_10179 Za 30.000 SIT prodam PVC BALKONSKA VRATA 90 x 240 in OKNO 80 x 162 cm. 040/399 767 102« GARAŽE KRANJ - Šorlijeva, prodamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, cena je 1.800.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 HIŠE KUPIMO GORENJSKA, več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KUPIMO HIŠE GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369 333_9388 Kupim starejšo hišo ali stanovanje potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. P 041/681-510 * 9535' HIŠE PRODAMO MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. ŽELEZNIKI; eca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14 9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0. Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000 Kranj - center - prodam STAREJŠO HIŠO s papirji za gradnjo večstanovanjskega objekta. Tel.: 041/647-257 KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. CENA: 65,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana , enota KRANJ. tel. 28 11 000 TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, 22 let stara, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna lokacija. CENA: 35 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana-enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Drulovka; 250 m2, I. 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., enota KRANJ. tel. 28 11 000___ KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000_ ZBILJE; 360 m2, letnik 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije. CENA: 68,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000_ DRULOVKA: prodamo atrijsko hišo, pod-kleteno,14 let, 140 m2 v pritličju, 90 m2 mansarda, parcela 400 m2, cena 52 mio. FRAST, d.0.0. 041/ 626 581_ NAKLO: prodamo hišo, 27 let, več garaž in skladišče, botanično bogata parcela 1800 m2, lep dovoz, 69 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 CERKLJE: prodamo hišo 15 x 12 m, 20 let, parcela 1200 m2, cena 58 mio. FRAST, d.0.0. 041 / 734 198 04/23 44 080_ VODICE, na 521 m2 zemljišča prodamo samostojno enodružinsko hišo, 101 m2 v etaži, hiša stara 25 let, v celoti podkletena, bivalno pritličje pravtako mansarda, balkon, CK-trda goriva, tel.priključek, vseljiva po dogovoru. CENA: 34.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, na lepi lokaciji prodamo enodružinsko hišo staro 45 let, 93 m2 bivalne površine v etaži, 599 m2 zemljišča, hiša je delno prenovljena, v celoti podkletena, pritličje, 1.nadstropje, ter nedokončana mansarda. CENA: 32.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, na 1000 m2 zemljišča, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodružinsko hišo, staro 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net Naklo, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, ravna in sončna lega, urejena soseska, 38MIO sit možna menjava za vikend ali stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890. OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp. poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890/ OREHEK pri Kranju, samostojna enodružinska hiša, III. gr.faza, ca 150 m2 površin+K, 650 m2 parcele, ugodna pozi-cija!Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ VODICE, dvodružinska, lahko tudi poslovno-stanovanjska namembnost, pod.III.gr.faza, ca 270 m2 bivalnih površin, 2 garaži, manjša parcela na odlični legilCenaca 57,6 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. _ DUPLJE, stan. hiša -dvojček 25 let, 160 m2 bivalnih površin + K, garaža, 700 m2 urejene parcele, terasa, J lega, samostojen dostop. Cena 34,5 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. _ BRNIK prodamo pol starejšega dvojčka, 73m2 in garaža 32m2, obnovljen 1995, na parceli 233m2 za 13.500.000 SIT. STAN-ING 04/ 20 42 754 051/ 306 150 KRANJ - ČIRČE prodamo visokopritlično hišo 2 x 75m2 (2 ločena stanovanja), l.i. 1973 na parceli 308m2 za 28.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150 ŠKOFJA LOKA prodamo pol obnovljenega dvojčka 157m2 površine , obnovljen 2002, na parceli 359m2 za 27.500.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELIL.! V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.0.0. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA . VLJUDNO VABLJENI! KORITNO, prodamo stanovanjsko hišo, visoko pritlično (134 m2) na parceli 511 m2, starost 27 let, cena 42 mio, SIT. J&T, NEPREMIČNINE, Kranjska c.2 (Hotel Grajski dvor), Radovljica, tel. 04-531 44 24, 041-738 454, 031-322 246. KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 VODICE, prodamo starejšo hišo, leto izdelave 1900 - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 BELA KRAJINA - KOT, prodamo popolnoma opremljeno stanovanjsko hišo - vikend, leto izdelave 1938, popolnoma obnovljena leta 1999, bivalne površine 65 m2, z vinsko kletjo, centralno kurjavo, klimatizirana, ki stoji na zemljišču 4500 m2, cena je 11 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 RADOVLJICA, na lepi lokaciji prodamo medetažno stanovanjsko hišo, leto izdelave 1981, bivalne površine 532,87 m2, zemljišča 980 m2, cena je 70,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000,-041 331 886_ VISOKO - okolica, 2 - stanovanjsko hišo, lahko tudi po etažah, parcela skupaj meri 826 m2, l.izgr. eca 1976, eca 40 mio. Mike &Co. d. o. o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - 1 stanovanjsko hišo, parcela 806 m2, I. izgr. eca 1953, eca 32 mio. Mike & Co. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si KRANJ Vodov.stolp v mirni soseski na parceli 730 m 2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, eca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT, DRULOVKA lepo, vrstno enonadstropno hišo 6 x 17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo 1 /2 hiše z vrtom in garažo, 140 m2 uporabne površine, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9383 PODBREZJE v mirnem, zelenm okolju prodamo samostojno hišo zgrajeno I. 76, (K+P+2 medetaži+M), na parceli eca 600 m2, 389 m2 uporabne površine, cena 48 mio SIT.PODBREZJE prodamo obnovljeno, poslovno stan. hišo na parceli 996 m2, eca 600 m2 uporabne površine, 49 mio SIT, BREZJE ugodno prodamo visokopritlično hišo na parceli 587 m2, potrebna obnove (K+P+M), 250 m2 uporabnih površin, stanovanje v mansardi začasno zasedeno, cena 19,9 mio SIT, plačilo v dveh delih. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333,041/333 222 9384 KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT, BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli eca 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9385 KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 l)z manšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet eca 30 m2) 18 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA prodamo starejšo hišo potrebno obnove na parceli 700 m2, 110 m2 stan.površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222, 2369 333 9387 Zamenjam starejšo STANOVANJSKO HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri 600 m2, za stanovanje v Kranju ali okolici. P 041/721- 720 9668 BEGUNJE - prodam polovico HIŠE z lastnim vhodom, na lepi lokaciji, s eca 900 m2 zemljišča. P 5333-584 10230 IZOBRAŽEVANJE VPISUJEMO v poletno šolo kitare in celoletno šolo ljubiteljske in klasične kitare! STUDIO TANGO, Britof 316, II 232-46-77 ali 041 /820-485 9939 MOTORNA KOLESA KOLESA Prodam več moških in ženskih KOLES starejšega tipa, lepo ohranjena. P 251-19- 7 H KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo HLODOVINO in celulozni LES. Les odkupujemo tudi na panju. Kličite med 19.-21.uro na P 530-65-55 ali 041/721-637 Kupim rotacijsko KOSILNICO 135. P 533-64-24 10188 Kupim OBIRALEC KORUZE, TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA in NAKLADALEC hlevskega gnoja. P 041/987-582 10222 LOKAL ODDAM KRANJ CENTER ugodno oddamo več obnovljenih poslovnih površin, pisarne različnih velikosti. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 9694 V Lescah ODDAM oz. prodam 1930 m 2 ZEMLJIŠČA z obstoječo delavnico 100 m2. P 031/65 81 54 po 18. uri 9757 ODDAM DELAVNICO v najem 160 m2, parkirišča dovolj. P 040/694-193 ioie/ KRANJ Center KAVA BAR 150 m2, možnost takojšnjega prevzema, ugodno ODDAM. P 725-225_10192 KRANJ: ODDAMO poslovne prostore od 100 m2 - 5000 m2, PISARNE: 800 -1.100 sit/m2, SKLADIŠČE in DELAVNICE: 300- 600 SIT/ m2. FRAST, d.0.0. Tel: 041 / 626 581 POSLOVNI PROSTOR PRODAM NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Po ugodni ceni prodam MOTOR COPER JAMAHO 250, I. 98, ohranjen, kot nov. P 0317308-540 10220 OTR. OPREMA VOZIČEK PEG PEREGO PLIKO Matic, okrogla streha, malo rabljen. P 041/951- 930 10171 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir. P 533 15 49 10020 Prodam 2 ŠOLSKI TORBI usnje, ugodno. Biskup, 5743-899 10213 PRIDELKI Prodam DOBRO DOMAČE DOLENJSKO VINO - CVIČEK. P 07/3499-063 10147 Prodam KROMPIR za krmo. P 25 11 044, 031/460-060_ioito Prodam DOMAČE žganje. P 031/530- 531 10175 SADJE za namakanje poberem - odkupim. P 040/271-064 10189 Prodam TOMOS ATX, lepo ohranjen in JEČMEN za krmo. P 051 /317-978 10190 Prodam SILAŽNO KORUZO najboljšemu ponudniku, 2,5 ha v Prebačevem. P 041 /659-976 10203 PODARIM ODDAM dva MLADA PSIČKA, mešančka. P 25 23 141 10112 SIMPATIČNEGA KUŽKA, starega 3,5 meseca, mešanček (Hasky+Lessie) ODDAMO dobrim skrbnikom. Ne bo vam žal. Tončka, 5331-250 10117 POSESTI NAKLO; 494 m2, ravna, lepa parcela v naselju hiš. Priključki ob parceli. CENA: 12,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000_ PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, eca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net KRANJ - PREDOSUE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, ravna, odprta na SZ. CENA: 32.760,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VOJVODIN BORŠT, prodamo 869 m2, zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 16.500,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net V pripravi je dokumentacija za izgradnjo STANOVANJSKIH HIŠ, IV. gr. faza - Lahovče. Tel.: 041/647-257 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 14.500 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ŠENČUR, osrednji del, parcela 980 m2, stanovanjski objekt v III. gr.fazi., možnost odprodaje dela parcele 400 m2! Cena 33 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 SENIČNO prodamo zazidljivo parcelo 1033m2 za 15.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150 HLEBCE, stavbno zemljišče 975 m2, možno izgraditi dvojček, priključki na parceli. Cena 14 100 000 SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 031-322 246, 041-738 454. LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BREG ob Savi prodamo več lepih zaz. parcel po eca 400 m2 z gradb. dovoljenjem, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo 66 0 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE ugodno prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT (13000 SIT/m2), BITNJE ravno, zaz.parce-lo ob cesti, 967 m2, cena po dogovoru, PREDDVOR okolica prodamo zaz.parcelo v hribu, eca 1000 m2 in vikend parcelo 400 m2, cena po dogovoru in KUPIMO PARCELE KRANJ,ŠK. LOKA, RADOVUICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369-333 9389 Drulovka in Breg ob Savi - prodam PARCELE z gradbeno dokumentacijo. Tel.: 041/647-257 Kupimo kmetijsko zemljišče (večje površine) v okolici Kranja, Škofje Loke, Medvod. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 9692 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100 000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, P 531-48-39. 070/30-10-14 RAZNO PRODAM DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. P 041/718-019 10023 DELOVNA MIZA(ponk), KAVČ, POMIVALNO KORITO, 8 I bojler, star pisalni stroj, nov sklednik, prodam. P 256 01 30, 041/703-654 10163 Prodam delovno mizo PONK in POSODO za namakanje sadja. P 040/623-416 10177 VW JETTA I. 87,ohranjena - 45000 SIT, sed. črna usnj.grt - 38000 SIT, miza za namizni tenis - 6000 SIT, bambusni in kovinski vrtni stoli - 2000 SIT in 1000 SIT, kuppersbusch - 5000 SIT, elek. štedilnik -5000 SIT. P 041 /896-196 10202 Suha bukova DRVA in DOMAČE ŽGANJE, prodam. P 041/350-503 10228 STANOVANJA ODDAMO BRITOF: oddamo 3ss, 75 m2, 20 let, 75.000 sit/mes, FRAST, d.0.0. 041/ 734 198 04/23 44 080 KRANJ - STRAŽIŠČE v dvostanovanjski hiši, leto izdelave 1975, oddamo 2 ss, 60 m2, delno opremljeno, najemnina znaša 60.000 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ PLANINA, oddamo 2 sobno, opremljeno, 45 m2, 59.000 SIT/mesečno, predplačilot, STANOVANJE. DOM NEPREMIČNIN, 202 3300, 2369 333, 041/333 222 9996 GOLNIK dvosobno stanovanje v bloku, najemnina 46000 SIT, varščina,oddam. P 23 1 5 6 00 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE 10094 Prodam SMREKOVE PUNTE, dolžine 3 m in 10 m mešanih DRV. P 041 /491 -562 10227 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVUICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ -OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KUPIMO enosobno stanovanje, do drugega nadstropja, popolnoma prazno, v okolici avtobusne postaje, Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje, do 12.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj nepremičnine.net V KRANJU - KUPIMO GARSONJERO ALI ENO SOBNO STANOVANJE. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150 RADOVUICA, Cankarjeva, dvosobno ali trisobno stanovanje kupimo za znanega kupca. J&T, NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 041-703 839, 031-322 246. KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA,... kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9382 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ - NAJAMEMO GARSONJERO ali 2 ss za našo stranko. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 9693 Najamem 1,5 ss v Medvodah, Šk. loki ali okolici, nezakonska mamica s sinom. P 041/959-746 10157 STAN. OPREMA Ugodno prodam JEDILNI KOT, dim. 120 x 80. P 031/883-019, 514-66-30 ioie? Prodam ohranjeno SPALNICO za 25000 SIT. P 231-79-21 10234 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, P 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 26 Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Prebačevo 34, Kranj P 031/50-46-42 7698 ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. P 041/760-616 9342 Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. P 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 9512 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo-preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor ndomplan ; družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem ggpjpjpjpj in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20S8-700, fax: 04/20-68-701 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Jelovška 10, Kamnik, 041/680-751,01/839-46-14 9563 KROVSKO - KLEPARSKA DELA obnova dimnikov, barvanje napuščev BRAMAC, GERARD, ESAL, TONDACH, DECRA, CREATON, SENDVIČ PLOŠČE itd. hiter nastop del, v AVGUSTU NUDIMO 5-8% popust. Gostič Krovstvo, Tržaška c. 2, P 01/4344-885, 031/875-222_9755 VODIMO POSLOVNE KNJIGE za d.0.0. in s.p. Zelnik in partnerji d.n.o., Jezerska c. 63, Kranj, P 041 / 518-632 9855 STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV, HITRO in PO UGODNI CENI. P 041/642-097, Urmar.d.oo., Zakal 15, Stahovica 10143 KMEČKE PEČI IN KAMINE izdelujemo in montiramo, 130 letna tradicija, KVALITETA! Pečarstvo Fujan Boštjan,s.p., Polje 3, 1217 Vodice, P 01/832-33-49 10159 STANOVANJA PRODAMO BLED - 85 m2, lastno 2-sobno stanovanje v mansardi letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Čena: 26 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nadstropje, adaptirana kopalnica, južna lega, balkon, dobra razporeditev prostorov. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Vodovodni stolp; 75 m2, staro 40 let, trisobno, pritličje, delno adaptirano, parketi, dobra lokacija. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 VODOVODNI STOLP, prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 36 m2, adaptirano pred 3 leti, cena 10,5 mio. FRAST , d.0.0 041 / 734 198 04/ 234 40 80 PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 89 m2, 22 let, nova kopalnica, cena samo 18 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 22 let, l.nad., 19,5 mio., FRAST, d.0.0. 04/234 40 80, 041/ 734 198 PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ŠTIRI STANOVANJA, IN SICER: 2S.S. S KABINETOM (72 m2) V PRITLIČJU Z LASTNIM VHODOM, 2S.S. S KABINETOM ( 81 m2) PRAV TAKO V PRITLIČJU IN LASTNIM VHODOM, 3S.S. (77,50 m2) V 1.NADSTROPJU TER 3S.S. ( 75 m2) V MANSARDI, VSA STANOVANJA IMAJO TERASO OZ. BALKON. 1.150,00 EUR/M2, VSEUIVA JANUAR 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net -tV0)lH%»l*(/T Dinamično delo Htt strokovnjake V podjetju DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v Kranju, Stražišče zaposlimo: - DELAVCE V PROIZVODNJI PECIVA _-PEKA_ Delo je v popoldanskem in nočnem času. Delu seje mogoče priučiti. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti, se prijavite na oglas. Pisne prošnje pošljite na naslov: DON DON d.0.0., Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj KRANJ - CENTER, v zelo lepi, komplet obnovljeni staromeščanski hiši, prodamo mansardno garsonjero, 28,20 m2, obnovljena leta 2000, francoski balkon, vsi priključki, lastni števec za elektriko, vseljiva takoj, cena 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno komplet obnovljeno garsonjero, 27,80 m2, CK-plin, vseljiva takoj. CENA: 7.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net TRŽIČ - DETELJICA, prodamo enosobno stanovanje v 5. nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 53 m2, balkon, vsi priključki, 3. nadstropje/4, vseljivo po dogovoru. ČENA: 15.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje v 1. nadstropju/8, velikosti 42,20 m2, staro 16 let, lega JZ, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v dveh etažah, prenovljeno pred 7 leti, 43,20 m2, CK, Tel. priključek, komplet opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s klimo, 56,75 m2, staro 4. leta in pol, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine .net KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro eca 25let,77,70m2,4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 25 let, 100 m2 + 70m2 vrta, 1.nadstropje/2, balkon, vsi priključki, CK-plin smostojna, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 41 let, 3. nadstropje/nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo november 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 97,10 m2, 6nad./8, 2>