Ljubljana
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
vm.
Pavšalni franto v državi SHS.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za celo leto
. .	K	20--
. .	»	IV—
Četrt	»	....	»	6‘—
»	1 mesec	....	»	2-—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
la se plačuje po 40 v. med lom po 80 v za 1 cm* vsa ko krat, 4 cm*. — Za poslano se plačuje po 60 v, za parte, zahvale In izjave po $0 v za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 20 v za besedo; debelo tiskano 40 v vsakokrat; minimum 4 K.
Za izvestilo pri upravništvu 2 K posebej. Vprašanjemje^a odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
» pol leta » Četr
Za oglasila se besedilom po minimum 24 cm*.
Leto XXXIX.	Prevalje, 16. aprila 1920.	-	Št. 16
Cand. iur. A. Urbanc:
Glasovanj e-
i.
V članku »Glasovanje* sem pisal, da je ratifikacija mirovne pogodbe z Avstrijo vprašanje mednarodne politike. In res! Italija, ki je najbolj zainteresirana na ratifikaciji, ker hoče imeti proste roke napram Ameriki v jadranskem vprašanju in zaradi tega zasigurane meje napram Avstriji, kateri je nad V* milijona Nemcev vzela, niti ni čakala, da bi laški parlament ratificiral pogodbo, ampak laška vlada je kratkomalo ratificirala pogodbo s kraljevskim dekretom. Ena velesila je torej že ratificirala! In ta velesila si jako prizadeva, da bi tudi Anglija in Francija isto napravile.
Laški podtajnik za zunanje zadeve Sforza je v laški zbornici 24. marca 1.1. izjavil, da je dobil od francoskega poslanika v Rimu zagotovilo, da bo tudi Francija kmalu ratificirala.
In Lloyd George, angleški ministrski predsednik, je izjavil 29. marca 1.1. v spodnji zbornici, da se bo o ratifikaciji razpravljalo hitro po Veliki noči.
Bodimo torej pripravljeni! Računamo lahko, da bo mirovna pogodba tekom meseca maja ratificirana in potem bomo poleti v najhujši vročini glasovali.
Prej da je glasovanje, tem boljše za nas, ker nočemo več nositi tega bremena na svojem hrbtu. Po glasovanju bomo šele pravi Jugoslovani in po slovenskem Korotanu bo zavladalo veselje. Prtič med nami in Nemci bo raztrgan — zdaj ga še veže slaba nit glasovanja!
n.
N&jnovejše o ratifikaciji mirovne pogodbe z Avstrijo.
Iz Londona prihaja poročilo, da je podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev predložil spodnji zbornici zakonski predlog o ratifikaciji mirovne pogodbe z Avstrijo. („Freie Presse* z dne 1. aprila, Abendblatt.) Iz Pariza se pa poroča, da se je
Podlistek.
Lovro Kuhar:
Moje prenočišče*
(Dalje.)
„Ho! Kaj?* se je raztogotil narednik zaradi tega ter me začel brezmiselno psovati.
Računski podčastnik je klel, jaz sem stal nepremično pred narednikom, frajtar pa zrl brezbrižno v strop in si grizel ustni: bil je nevoljen, ker je moral tratiti tukaj čas. — Skozi okno, ki je bilo odprto, se je čnlo vpitje z dvorišča.
»Kaj vpijete?" se je zadrl narednik razburjeno, ter vrgel prazno konzervno škatljo doli na cesto. Potem je potegnil iz rjuh litrsko steklenico iz aluminija in pil iz nje. Ko je nehal, je zadišalo po sobi po rumu. On je imel mnogo takih čutar in si jih je pri vsaki delitvi napolnil z rumom ali z vinom, ki ga je nam ukradel. Začel je zopet razmišljati, kam bi me zaprl.
»Tu notri!* je velel končno ter odprl neka vrata v sosedno sobo.	...
Vstopil sem in se začudil. Vsled luči, ki je prihajala iz prve sobe je bilo v tem prostora toliko svetlo, da sem že v par hipih lahko razločil, kje se nahajam. Soba je bila izpremenjena v ffiagacin. V enem kotu je bilo velik kup kruha, poleg njega sem videl par vreč suhorja, ob steni je stalo par polrazbitih zabojev s konzervami, na golih tleh je bilo par ogromnih grad sladkorja in oekaj hlebov holandskega sira; za vratmi je bil kup koc in plaht, kakor nalašč za ležišče. Kakšen
predložilo francoski zbornici 31. marca poročilo o ratifikaciji mirovne pogodbe z Avstrijo. (»Freie Presse* z dne 2. aprila, Morgenblatt.) Kakor vidimo, se Anglija in Francija jako trudita, spraviti mirovno pogodbo pod streho.
Bodimo torej na straži!
III.
Kaj pa, če se Jugoslavija in Avstrija sami med seboj sporazumeta?
Mirovna pogodba je podpisana od 5 velesil in približno 20 drugih držav. Ce bi se hoteli z Avstrijo pogajati, bi pravzaprav s strogega stališča mednarodnega prava morale privoliti vse države, ki so podpisale, v prvi vrsti pa velesile. Ali čemu se pogajati! Z Dunajem bi se še dalo — ne pa s Šent Vidom. Dunaj pa nad Šent Vidom, kjer je sedež koroške deželne vlade, nima moči in ne smemo se čuditi, da dr. Pflanzl prav resno trobi v svet, da so posamezne kronovine Avstrije suverene, to se pravi: države zase. In ali bi bilo dostojno s takimi politično neznačajnimi elementi se pogajati — mi, ki zahtevamo samo pravico! Nikoli !
Edina priprava za uspešna pogajanja je priprava za glasovanje — in ne cincanje sem in tja à la »Bog ve, kaj še pride;— »Saj pravzaprav nič ne vemo, kako in kuj*. * Najbolj smešno — celo žalostno pa je, če se govori:	»Bo itak vse
komisija določila.* Komisija nič ne bo določila, ampak se mora strogo držati členov 49 in 50, in ta dva člena sta za nas, kakor smo videli, precej ugodna.
Bliža se obletnica ropanja nemških tolp po slovenskem Korotanu. Ne držimo križem rok, ampak vsak inteligent naj zbira v svoji občini in župniji materijal, ki nam bo služil kot podlaga za memorandum, katerega bomo predložili komisiji.
Ne bodimo malodušni in malenkostni — vzdramimo se iz spanja — delajmo sami zgodovino. Pogajalo se bo pa na dan glasovanja slovensko ljudstvo na Koroškem.
zapor je to ? sem se vprašal neverjetno. Narednik, ki je stal za mano, je rekel:
»Vse mi boš požrl. — Kaj me briga?* nato je zaklenil vrata in jaz sem ostal sam v maga-cinu. Slišal sem še, ko je rekel narednik v prvi sobi: »Nocoj bo počil!* potem je utihnilo, slišali so se le oddaljeni koraki odhajajočih ljudi. Vse-del sem se na kup plaht in razmišljal, kaj naj storim ? Gladen baš nisem bil, toda neizkoristiti tako lepo priliko, bi bilo prebedasto. Vendar zaradi previdnosti sem sklenil, da si bom rajši zjutraj pred odhodom napolnil nahrbtnik z jedili; izpustili me bodo gotovo rano, ko bo narednik še spal. Vzel sem le kos sladkorja, si razgrnil koce in se vlegel. Ker sem bil zelo izmučen, sem kmaln zaspal ...
Naenkrat sem se prebudil vsled sunka. V obraz mi je posvetila električna svetilka. Pogledal sem kvišku in videl sem narednika in frajtarja poleg sebe.
»Vstani!* je zaukazal frajtar kratko.
Dvignil sem se in vprašal nevoljno, kaj je?
»V zapor greš, pobaši stvari! Tukaj v tem selu je tudi taborski zapor. Alo!*
Bil sem nevoljen, oziroma neprijetno izne-naden, ker so moji načrti o siru, kruhu in konzervah tako kmalu padli v vodo. Bilo mi je zelo žal, da se vsaj nisem najedel. Toda moral sem zopet oprtati svoje stvari. Narednik me je vprašal pijano, koliko sem nakradel, ali vendar ni pregledoval mojih stvari. Lahko bi bil vzel s seboj Bog ve kaj !
S frajtarjem sva tedaj znova nastopila pot proti taborskemu zaporu, ki se je nahajal menda
Pisma iz Pariza.
IL
Pari«, 17. marca 1920.
Zvišanje poštnih tarifov.
Kakor postava mestnega sveta o obdačenju poslov, ravno tako umestno je bilo zvišanje poštnih prispevkov.
Ukazano je, da morajo imeti pisma znamko za 25 cent., ako hočeš, da se bo pošta z njimi ukvarjala. Podvojeni so prispevki za telefon in za brzojav (50 ct. beseda!).
Država nikakor ni nameravala — tako komentirajo pariški listi — zvišati svojih dohodkov s tem indirektnim davkom, ampak hotela je samo vplivati vzgojno na svoj narod, da v kritičnem času štedi z dragocenim papirjem, štedi s časom in s svojim razumom in s svojo fantazijo.
Naznanjajo se cele revolucije v tem smislu.
Odpravijo se vsa »odkritosrčna peterobesedna voščila za Božič, Novo leto in Veliko noč*.
Odpravijo se vsi »globokočuteči izrazi sožalja in ganljiva srčna voščila za razne solnčne dogodljaje*.
Opustila se bo kratkomalo navada, novopo-ročencema častitati in jima želeti srečen zakon in to še iz več vzrokov.
Parižani se ne bodo več vabili pismeno k večerjam.
Mladi Pariz je pa menda še needin, ali naj opusti Ijnbavna pisma. Zmernejša so mnenja, naj se ta produkcija res skrči, ker ne proizaja duševnih del, ki bi bila vredna 25 cent. takse. To so tisti, ki govorijo iz izkušnje.
Drugi jim nasprotujejo. Omejiti nikakor ni treba tega duševnega dela, ker bi s tem nastalo veliko brezdelje med mladino, kar bi imelo za posledico moraličen propad, ampak ekonomizira se lahko to delo na ta način, da se proizvodi te vrste bolj po redko pošiljajo in takrat v primerno večji izdaji, kar se bo potem lahko mirno zapečatilo z znamko za 25 cent. Tako bi bilo to delo mladih idealnih duhov ohranjeno neskrčeno v veliko veselje potomcem, ki bodo listali po teh
nekje onkraj vasi. Zunaj je bila že popolnoma noč in vladal je mir, vojaki so izginili in hiše so bile temne, le malokje je še brlela kaka lučka. Nekje v hribih daleč stran so imeli orožne vaje, streli so ropotali nepretrgoma in čul se je glas signalnih trobent, še dalje nekje se je čnlo zamolklo bobnenje topov. Slednjič sva dospela do etapnega poveljstva in frajtar me je oddal službujočemu podčastniku. Bil je Mažar. Gledal naju je debelo in ko je slišal frajtarja, kaj hoče, se je zasmejal porogljivo in odvrnil v slabi nemščini:
»Kaj me briga! Reci gospodu feldbeblju, da naj si preskrbi svoj zapor, ako hoče zapirati. Idita, odkoder sta prišla!*
Frajtar si je bil v skrbeh; rekel je, da je ukazal stotnik in je zaradi važnosti navedel pol-pijanemu Mažarn tudi njegovo ime; toda Mažar se ni dal omehčati, ampak se je porogljivo izrazil o našem stotniku, češ, za njega ne pomeni naš stotnik ničesar.
V drngem slučaju bi mene mogoče taka pravda zanimala, toda nocoj sem postal v resnici nevoljen. Vraga, že od prvega mraka hodim neprestano okrog in vlačim težko prtljago na hrbtu medtem ko ostali moji drngovi že davno spijo in počivajo. Kaj je nocoj ves svet pijan? Mažar in frajtar sta se prepirala najmanj četrt ure, medtem sem jaz vrgel opremo s puško vred na tla in sedel izmučen na nahrbtnik. Po dolgem prerekanj» se je Mažar slednjič vdal in me sprejel »izjemoma*, kot se je izrazil, v zapor. Bil sem vesel, da bom končno vsaj rešen. Odvedel me je preko mračnega dvorišča ter odklenil nizka vrata, pred katerimi je stal vojak z bajonetom
ovenelih zvezkih in se bodo čudili rodoljubju in štedljivosti v denarju in mislih svojih častnih prednikov.
Večina mladine pa je proti obema predlogoma. Kljub 25 cent. znamki bodo nadaljevali svoje delo v neskrčeni obliki. Ako pa kdo misli, da pismo, ki ga je napisal ali pismo, ki ga je od ljube roke dobil, ni vredno teh 5 grošev, potem je za njega svobodno, da to polje opusti. Vsi drugi so pa prepričani o velikih zakladih, ki jih sami polagajo v svoje srčne izlive in ki jih črpajo iz ljubečih ravnodušnih vrst, so prepričani o neprecenljivi vrednosti te svojevrstne literature, tako da v primeri ž njimi ne pride v poštev ta majhna svotica 25 centimov.
In vsi ti, ki hočejo omejiti poštni promet, nimajo prav, so nepatrijotični; ta mladina je pravega duha, ki bo naprej še razsipala svoje duševne zaklade in pri tem imela vsaj eno veliko neumrjočo zaslugo za svojo domovino — da je prispevala po svojih močeh za ozdravljenje državne blagajne.
Poznejši rodovi ji bodo, četudi samo za to uslugo, ohranili svojo hvaležnost.
Politični pregled.
Jugoslavija.
Davek na vojne dobičke.
Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim stopa v veljavo začasni zakon o davku na vojne bogataše, ki je bil že v avgustu prejšnjega leta na dnevnem redu v parlamentu.
O naši zunanji politiki
je govoril minister dr. Korošec na zboru zaupnikov Vseslovenske ljudske stranke to-le : Mi nočemo krvi, mi hočemo mir, ki bo trajen samo tedaj, ako bo zgrajen na načelih pravice in medsebojnega spoštovanja. Začeli smo 5. aprila demobilizirati, ker se nadejamo, da se bodo vsi spori zaradi naših mej izvršili sporazumno, ker ne mislimo na prelivanje krvi in ne na vojsko, čeprav bi bili za njo bolj sposobni, kakor naše sosedne države, ne izvzemši Italije. Na Koroškem stojimo neposredno pred plebiscitom, menda ne bosta pretekla dva meseca, da se bo glasovanje izvršilo. Na Štajerskem ostanejo meje, kakor so določene, in je vsako drugo govorjenje le beganje ljudstva.
Izvoz kronsko-dinarskih bankovcev
Narodne SHS banke je prepovedan.
Zbor zaupnikov slov. ljudske stranke.
V Ljubljani se je vršil zbor zaupnikov slovenske ljudske stranke, ki je bil sijajno obiskan. Tudi koroški Slovenci smo bili zastopani. Shod je vodil minister dr. Korošec. Zastopani so bili tudi Hrvatje, odposlanci hrvatske pučke (ljudske) stranke in hrvatske seljačke (kmetske) demokracije. Dr. Korošec je razlagal program nove vlade. Tri glavne točke vladinega programa so:
in me potisnil v zevajoče temno brezdno, nakar je zopet zaklenil za menoj.
Vlažen vzduh me je objel. V prostoru je bilo popolnoma temno in kmalu sem se prepričal, da tukaj zaman čakam na razgled. Nikjer nisem zapazil kakega okna, vse enakomerno temno naokrog. Sem li sam tu notri? Gotovo! Spomnil sem se hkrati, da nimam niti vžigalic s seboj. Da bi vsaj znal kje sem! To bo noč! Prisluškoval sem naokoli ! Nič, vse tiho ! Stal sem še vedno na mestu z opremo na sebi. Zazdelo se mi je, da ovoham nekaj posebnega, nekaj jačjega, prijetnejšega kakor je ta mokri vzduh po ples-nobi, ki me je objel prvi hip. To je tobakov dim vsekakor! Prisluškoval sem zopet pazljivejše. Grobna tišina vseokrog. Hm!
„Kdo je tu?“ se zadere tisti hip surov glas iz teme. Glas je bil tako neprijazen, da sem se zgrozil.
„Kje pa sem?“ sem vprašal smešno.
„Budalo, ali si pijan ?“ se je zopet zadrlo iz teme. Nekdo se je nasmejal in nato je rekel nekako prijaznejše: „Pridi bližje!"
„Upali luč!" je velel zopet prvi glas. Trajalo je skoraj minuto, predno je zagorela vžigalica. V naglici sem se ozrl okrog sebe in videl sem na prvi pogled, da se nahajam v nekaki kleti. Polovico prostora je bilo pregrajenega z nizko pregrajo in pregrajeni del je bil zopet razdeljen v nekake staje. V tej polovici, kjer sem stal jaz, sera zapazil pri zidu kup slame in na slami dva debela vojaka z rdečimi obrazi. Zapazil sem, da imata oba velike srebrne kolajne. Vrgel sem opremo raz sebe in se vsedel k njima na slamo. Vžigalica je ugasnila in bilo je zopet popolnoma temno.	(Se nadaljnje.)
1.	Hitro na volitve v konstituanto. 2. Prepreči se naj samovoljno odvzemanje narodnega premoženja in ne sme se dovoliti, da bi se brez vsake kontrole izdajal državni denar. 3. Izvede se naj davek na vojne dobičke. Volitve v konstituanto se bodo po Koroščevem mnenju vršile že koncem junija ali pa vsaj tekom julija. Na Hrvatskem se lepo razvija ljudska stranka. Občinske volitve, ki so se doli vršile, so pokazale, da je ljudska stranka jako močna. V konstituanti pa bomo imeli najmanj eno tretjino vseh glasov. — Lepo je govoril o političnih nalogah stranke dr. Jakob Mohorič. Knezoškof dr. Jeglič je pismeno pozdravil zborovanje. Govorila sta tudi Hrvata dr. Šimrak in predsednik seljačke demokracije Barič. Ta je vprašal na zborovanjih Hrvate: „Ali raje hočete iti skupno s hrvaškimi grofi ali s slovenskimi kmeti?" In hrvaški kmet se je z veseljem odzval : „Mi gremo s slovenskim kmetom." — Sprejete so bile nato resolucije zbora delegatov, o katerih bomo ob priliki poročali. Za načelnika slovenske ljudske stranke je bil izvoljen minister dr. Korošec, za podnačelnika pa sedanji poverjenik za notranje zadeve prof. Bogomil Remec.
Spored za ženski shod v Velikovcu
18. aprila 1920
ob priliki občnega zbora Zveze ženskih društev.
1.	Ob 10. uri služba božja v mestni župnijski cerkvi. Svira vojaška godba.
2.	Ob 11. uri slavnostno zborovanje na vrtu meščanske šole. Nastopijo govornice iz raznih delov Koroške.
3.	Ob pol dveh zborovanje delegatinj v prostorih Čitalnice.
4.	Ob pol treh gledališka predstava na slavnostnem prostoru.
5.	Po igri prosta zabava; nastopijo pevski zbori, igra vojaška godba.
Vlaki za udeležence: Dravograd odhod ob
7.	uri 44 minut zjutraj, prihod v Guštanj ob 8-2, na Prevalje 813, v Pliberk 8-63, v Metlovo 9’2, v Velikovec-Sinčaves 9-21. Odhod vlaka iz Sinče-vesi proti Dravogradu ob 5. uri popoldan. (Glede povratka se mogoče še drugače ukrene.)
Železna Kapla: Odhod posebnega vlaka ob
8.	uri zjutraj; prihod na Reberco 8.12, v Miklavčevo 8'22, v Žitaroves 8'27, v Goselnoves 8'37, v Dobrloves 8-42, v Sinčoves 8-53. Povratek iz Sinčevesi v Železno Kaplo ob 7. uri zvečer.
Velja novi (poletni) čas.
Občni zbor se vrši ob vsakem vremenu.
Fantom in dekletom!
„Mir“ Vam je bil že od nekdaj ljub znanec in dober prijatelj. Veliko ste sami v njega pisali in mu sporočali vesele ali žalostne novice, včasih ste pa povedali tudi kako osoljeno. Tudi sedaj naši fantje, a še bolj dekleta, pridno dopisujejo v „Mir“. Hvala Vam za to! Med vojsko so posebno naša vrla dekleta širila naš list od hiše do hiše, pobirale naročnino in jo pošiljale upravništvu. Tudi sedaj, ko bijemo na domačih tleh zadnjo vojsko, je treba fantovske in dekliške pomoči staremu 39letnem znancu „Mir-u“. V boj za naš list! Fantje so se prostovoljno odzvali klicu naroda in že vršijo policijsko službo. Fejst fantje so, veselje jih je gledati, kako s ponosom opravljajo službo. Tisti, ki niso utegnili priti, pa bodo doma širili naš list, ki bo prinašal sedaj vedno kaj novega o glasovanju, da bo ljudstvo poučeno. In dekleta ne bodo držale križem rok. Na delo za naš list!
Dnevne vesti.
Na ženskem shoda v Velikovcu, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, govori tudi ravnateljica meščanske šole v Mariboru gdč. Stupca. Priglašena je kot govornica tudi gdč. Prušnikova iz Železne Kaple. Kakor čujemo, bomo videli tudi različne slovenske koroške narodne noše. Baje bo tudi ga. dr. Angela Piskornikova nekaj povedala.
Letni čas. Ministrski svet je vpeljal poletni čas. V noči od 9. do 10. aprila so se morali pomakniti ure za eno uro naprej. Poletni čas traja do 30. septembra. To se je zgodilo posebno radi Italije in avstrijske republike, kjer so vpeljali poletni čas. Zaradi tega pa petelin ne bo zjutraj prej zapel, solnce ne bo prej vzhajalo. Solnce in petelin se za novi letni čas ne brigata. Mi ljudje se bomo pa seveda po njem ravnali. Na kmetih pa se ravnajo po tem, kako dolgo da je dan in zjutraj pa so na nogah, ko se komaj svita. Poletni óas ima nekaj pomena za mesta, železnice, urade itd.
N ai podlistkar. Lovro Kuhar piše podlistke, ki zanimajo posebno fante, kateri so pre-
tolkli svetovno vojsko. Tudi on jo je pretolkel — kako, to pa nam sedaj pravi v podlistku. Lovro Kuharje kmečki fant iz Kotelj, ki je imel dobrega učitelja, kateri je sedaj šolski nadzornik na Koroškem. Kuhar je dovršil zadružno šolo v Ljubljani in višjo zadružno šolo na Dunaju. Veliko je bral in poskušal pisati — pa je šlo. Piše tako, kakor če bi bil dovršil najmanj kako srednjo šolo. Vidite, kaj doseže brihten slovenski fant! Pravi, da nam bo še katero zabavno in pametno povedal v podlistku. Dobro je. — In ne bomo izdali uredniške tajnosti, če povemo, da piše njegov brat Lojze v „Mir“ pisma iz Pariza, kjer študira na visoki šoli za politiko. Eden pisatelj, drugi politik. Nadarjena mladina mora v svet!
V vodstvo slovenske ljudske stranke sta bila dne 6. t. m. izvoljena kot zastopnika Koroške g. urednik Fr. Smodej in g. Kugovnik Jurij, delavec na Prevaljah.
Družine, katerih očetje so padli na bojišču kot jugoslovanski dobrovoljci, naj se javijo takoj društvu jugoslovanskih dobrovoljcev, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3, z navedbo svojega gmotnega stanja in število nepreskrbljenih otrok.
Smrt tihotapca. Na veliki četrtek je storil žalostno smrt 21 letni Lorene Murolc, Perčilnikov na Gruči. Do 9. ure zvečer je sedel v gostilni pri Fišerju. Tedaj pa je izginil. Šel je nasproti tihotapcem, ki so gonili iz Velikovca konje. Tihotapcem pa sta iz Velikovca sledila dva detektiva in jih hotela ustaviti v bližini Fišerjeve gostilne. Detektiva tudi oddasta dva strela iz samokresa. Tihotapci pa puste oba konja na cesti in se razkrope. Lorene Murolc, ki je šel malo spredaj, se spusti po cesti v tek. Pa smola! Tu je bila druga straža. Ta je slišala strele od smeri Fišerjeve gostilne proti Rudi in čaka ob cesti. Kar prileti po cesti Lorene Murolc. Straža ga takoj hoče ustaviti in trikrat zakliče: „V imenu postave: Stoj !" A Murolc se ne ustavi, ampak odda iz samokresa strel na orožnika, a ni zadel. Tedaj odda orožnik za letečim en strel, ki ga rani v levo nogo. Hudo zadet se Murolc ustavi. Orožnika takoj oprezno pristopita, misleča, da bo ranjenec spet streljal. Pa ni imel več samokresa v rokah, pognal ga je bil proč. Na vprašanje, kdo da je, ni hotel odgovoriti. Orožnika mu brž obvežeta rano. Med tem pride še neka druga patrulja, ki je patrulirala na stranskih potih južno od ceste. Vsi štirje orožniki nesejo ranjenca k Fišerju, kjer zbudijo ljudi, da so ga takoj peljali v Velikovec k zdravniku. Orožniki, ki niso vedeli za detektiva, so ponovno izpraševali Murolca, če je on oddal prva dva strela, ki sta se slišala, pa vsakokrat je rekel: bom pozneje povedal. Ko so peljali Murolca v Velikovec, se mu je obveza zrahljala in je zgubil mnogo krvi. Med ponočno operacijo se je še sam trikrat obrnil in enkrat gor sedel. Orožnikom in vojaški oblasti je bilo veliko na tem, da mn rešijo življenje in zvedo tudi za druge tihotapce, toda zjutraj so bili itak že znani. Pa nenadoma umrje Murolc sredi operacije zadet od srčne kapi. Pri sebi je imel okoli 40.000 K nemškega denarja, med temi tri popolnoma nove bankovce po 10.000 K, kakor jih še v Velikovcu videli nismo in jih zato tudi kar brž nismo poznali. Žal nam je fanta, da ga je vojska tako pokvarila, da si je rajši po krivih potih iskal zaslužka kakor pa na lepem domu.
Iz laske Koroike. Kakor jo znano, imajo Kanalsko dolino zasedeno Lahi. Ko so prišli so jih Nemci v Trbižu prijazno sprejeli in so se ž njimi bratili. Ovadili so tudi tega ali onega Slovenca kot Jugoslovana. Že zadnjič je „Mir“ poročal o nekem „ruckzug3milijonarju“. Tak rtick-zugsmilijonar je tudi prejšnji poslanec in župan Dreyhorst, ki sedaj „študira“ v Benetkah. Ko je prišla 2. laška divizija v Trbiž, so karabinerji zaprli Dreyhorsta in ga odvedli v Benetke kašo pihat. Mož je nagrabil na Laškem premoženja in zvozil z vojaškimi avtomobili lepo laško pohištvo domu, kjer je opremil svoje stanovanje. Ko pride 2. laška divizija v Trbiž, zahteva štabni kapetan pn njem stanovanje. Dreyhorst mu ponudi najlepšo sobo. Kapetan je bil zadovoljen in se nasmehnil. Po noči si ogleda pohištvo, gleda, gleda in spozna svoje pohištvo, ki mu jo je Dreyhorst ukradel v Zgornji Italiji. „No, kako ste spali, signor capetano?" „ Hval a, dobro. V lastni postelji se spi najboljše." Kako Dreyhorst spi v Benetkah, pa ni znano. Taki so bili koroški Nemci. Zato ni čuda, da se je vse zrušilo in da je Nemška Koroška spufana, ker je imela tako imenitne poslance.
Tolstivrh. (Popravek.) Dopisnik notice o požaru pri pd. Slaniku v predzadnji številki je bil napačno informiran. Od imenovanega posestnika pok. Ign. Rudla je posestvo prešlo medtem že v tretje roke. Skoda znaša najmanj dvakrat toliko, kot je dopisnik poročal.
Urna. V nedeljo 11. t. m. je imel g. poslanec in bivši minister Gostinčar tukaj enodneven soc. tečaj.
Dopisi.
Velikovški okraj.
v Metlova. (Požar.) Dne 30. marca je ob ‘/j 12. uri izbruhnil na strehi hiše Alojzija Bezl v Metlovi, hiš. št. 9, ogenj. Ker so vsa poslopja s slamo krita, se je ogenj hitro razširil ter hišo, hlev, svinjak, skedenj in drvarnico popolnoma uničil. Došlo ljudstvo je moglo le živino in nekatere malenkosti rešiti. Bezl trpi škode 80—100.000 K in je pri banki Slavij! zavarovan za 2600 K, pri Vzajemni zavarovalnici pa za 1300 K. Ogenj je zaneslo tudi na Žužavo drvarnico, pod katero je shranjeno poljsko orodje, drva itd. Vsled tega trpi tudi Žužov 3500 kron Škode, zavarovan pa je le za 100 K pri „General-Genossenschaft“ v Gradcu. Kmetje, posestniki, povišajte svojo zavarovalnino sedanji draginji primerno, da v slučaju ognja ne tjpite prevelike škode!
v Ruda. (Žalosten pogreb tihotapca.) V noči od 1. na 2. aprila je bil na cesti iz Velikovca na Budi v bližini Fišerja ranjen od straže Murolc Lovrenc, doma na Gruči. Na dobljeni rani je v Velikovcu še isto noč umrl. V soboto popoldne je bil tu njegov pogreb ob veliki udeležbi ljudstva, ki so že prihajali od vseh strani k vstajenju. Škoda za fanta, ki je bil pred vojsko tih in zelo priden, a ga je tudi vojska pokvarila. Veliko so pa krivi njegove smrti stari hujskači, ki v enomer vpijejo: Jugoslovani nimajo pravice tu biti, nimajo pravice prepovedovati tihotapljenja itd. itd., tako da marsikdo tihotapi, ko bi ne, če bi teh par hujskačev ne bilo. Tri-, štirikrat tihotapstvo nese, a petikrat pride huda in žalostna posledica. Tudi Lovrenc Murolc je bil že dvakrat prej zasačen in tudi kaznovan, a ga ni izmodrilo. Vsi drugi pa ne pečajte se s prepovedano trgovino, da vas ne zadene enako žalostna usoda!
v Kamen v Podjuni. (Cerkveni ropar izsleden.) Dne 10. aprila predpoldne prinesli so orožniki iz Tinj na ogled tri spodnje dele — noge, stojala — od monštranc in kelihov, ki so jih našli povodom hišne preiskave pri pd. Špehku v tinjski župniji. Špehkova hiša, h kateri spada zelo lep in velik skedenj, leži na lepem, od železnice dobro vidnem kraju onstran Drave, ravno nasproti tukajšnjemu župnišču. Cerkveni rop je izvršil Pepi Hudelist, Špehkov sin, ki je kriv tudi drugih tatvin in je menda zdaj v preiskovalnem zaporn v Celovcu. Od najdenih spodnjih delov izvirata manjša dva, ki sta okrogla, od tukajšnjega cerkvenega ropa, in sicer je dobro pozlačena noga od keliha, bolj slabo pozlačena pa od monštrance ali ciborija, tretja noga, ki je ovalne ali podolgaste oblike, zelo velika in dobro pozlačena, pa bržkone spada k veliki lepi mon-štranci, ki je bila kje drugod uropana. Obe dobro pozlačeni nogi ste malo poškodovani, ker je ropar hotel videti, ali so reči iz žlahtne kovine ali pa je dotične male kose, ki manjkajo, vzel s seboj v Celovec, da bi tam izvedel, kakšna kovina je to. Zgornje dele, ki se niso našli, je pa ropar bržkone spravil že v Celovec, kjer stanuje njegova mati že par let in se po splošni govorici preživlja s cvetočim prekupuštvom. Značilno za tega roparja je, da je tu v kamenski župniji se ljudem nasproti izjavil, da nobeden drugi ni izvršil cerkveni rop kakor pa domači župnik, in da je „trep“ tisti, kdor v sedanjem času dela.
Boroveljski okraj.
b Borovlje. Pri nas imamo „Karntner Eisen- und Stahlwerksgesellschaft“, ki je imela dosedaj svoj sedež na Dunaju. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se preseli ta družba že pred plebiscitom ali ljudskim glasovanjem v Borovlje. Ako bi akcijonarji te družbe bili prepričani, da bodo Borovlje zopet „nemške“, bi ne silili k nam, ampak bi lepo počakali na Dunaju. Tako pa uvidijo, da vsa hecarija celovških časopisov nič ne pomaga, in da bodo Borovlje jugoslovanske, zato pa so se že prej odločili in se preselijo k nam. Kapitalisti imajo dober nos.
b Bilčovs. Igra „Novice berite", ki so jo J igrali pri nas na god sv. Jožefa, je izpadla prav dobro. Vsa čast igralcem! Danes se smejemo prismojenemu nemškutarju, ki je pred pol stoletjem tudi na Kranjskem še živel, a je zdaj hvala Bogu že izumrl. Ves iz sebe je, ko sliši, da naj tudi slovenski jezik pride do svojih pravic, da naj tudi gospoda govori slovensko in ne samo kmet in hlapec in dekla, da slovenščina ni samo za v kmečko hišo in za v hlev, ampak tudi za v salon, da naj naš domači slovenski jezik pride do veljave tudi v kancliji, v časopisu, v knjigi, v društvu. Nemškutar na Kranjskem je izumrl, ne pa še na Koroškem. A kakor se mi danes smejemo bedastemu Kranjskemu nemškutarju, ki živi in nastopa samo še v igri, tako se bodo čez nekaj časa naši zanamci smejali koroškemu nemškutarju. Ne bodo mogli razumeti, kako da so se mogli najti na Koroškem ljudje, ki so bolj obrajtali, bolj častili tuj nemški jezik, kakor svoj slovenski materni jezik. In morebiti bodo tudi v kaki igri gledali koroškega nemškutarja, ki je Slovenec pa pravi in laže, da je Nemec (deutsch gesiindigt), ki zaničuje svoj rod in svoj jezik in pljuje v svojo lastno skledo. Tudi koroški nemškutar, ki zmerja čez Slovence in Jugoslovane, četudi je sam Slovenec in Jugoslovan, bo samo v kaki igri še živel, če se ga bo kdo usmilil in ga v igri naslikal našim zanamcem za spomin. In ko bodo gledali čez nekaj desetletij v igri koroškega nemškutarja, se mu morebiti ne bodo samo smejali', ampak ga bodo*bržkone tudi kleli. Kajti nemškutar je na Koroškem kriv vseh nesreč, ki so zadele koroško deželo! Nemškutarji neprenehoma podžigajo narodni prepir, zatajili so svoj rod in svoj jezik in njihovo izdajstvo jim ne da miru. Izdajalec še ni nikdar nič dobrega storil. Če bi nemškutarjev ne bilo, bi ne bilo nesrečne vojske na Koroškem, bi ne bilo te zaprtije, kakor jo imamo zdaj, bi se ne pravdali za Celovec, bi ne bilo glasovanja. Nemški Korošci bi si vzeli nemško Koroško, slovenski pa slovensko in konec bi bilo. Da ni miru, je kriv nemškutar in zato mislim, da se mu naši potomci ne bodo samo smejali, če bodo gledali njegovo žalostno figuro na odru, ampak ga bodo kleli in preklinjali. In to si je tudi zaslužil! — Poleg igre je bilo več deklamacij, nastopil je tudi kmečki fant iz Božeka in smo se čudili in se radovali, kako lepo bo na Koroškem, ko se naše nadarjeno ljudstvo izobrazi v narodnih, slovenskih šolah in slovenskih društvih. Dosedaj se ni moglo razviti, ker so ga le tlačili in mu najboljše moči zamorili. — Nastopil je s krasnim, navdušenim govorom gospod Kandut iz Borovelj. Zgodovina gre svojo pot, Nemci niso prej mirovali, da so se združili v svoji narodni državi, ravnotako Italijani, tudi pri nas ne bo prej miru, da bomo vsi Slovenci, vsi Jugoslovani združeni v svoji narodni državi, v Jugoslaviji. Vsi napori naših nasprotnikov, vsa nasprotovanja zaslepljenih nemškutarjev ne bodo izdala nič, kakor se je združil Francoz, Nemec, Italijan, tako se bomo združili tudi mi. Nemcem bomo pustili nemško Koroško, Slovenci si bomo vzeli slovensko Koroško — in mirna bo Bosna ! — G. govorniku se lepo zahvaljujemo!
Gospodarstvo.
Smrt 100 kronskih bankovcev. Do
15. t. m. so se še lahko zamenjali pri davkariji. Sedaj pa nimajo nobene veljave več. 50-, 20-, 10-, 2- in 1 kronski bankovci pa še veljajo. Do kedaj bomo morali te zamenjati, to se bo še le razglasilo. Veliko so jih ljudje že zamenjali in na trgu se je prikazal novi jugoslovanski denar.
Do kedaj veljajo 60-in 20 kronski bankovci? Zadnji rok za zamenjanje teh bankovcev je določen do 15. maja. Bankovci po 10 K, 2 K in 1 K ostanejo še nadalje v prometu.
80 milijonov novih kronsko-dinarskih bankovcev je došlo iz Prage. Na teh bankovcih je natisnjena kronska vrednost že od tovarne same.
Pienica, ki je nedavno stala v Vojvodini še 800 K (100 kg), stane sedaj že 1000 K. Bazni
špekulantje pa ponujajo zanjo že 1200 K. Dobro, da nismo daleč od nove žetve.
Nemška Avstrija, ki je žigosala avstro-ogrske bankovce, bo jih sedaj markirala, ker so ponarejali Nemci in judje tudi nemško-avstrijske žigosane bankovce. Bazen tega hoče vedeti, koliko denarja pravzaprav kroži po Nemški Avstriji.
Borovlje. Dne 25. marca 1.1. se je tukaj ustanovila „Zveza kmetijskih podružnic za boroveljski politični okraj". Glasom odobrenega poslovnika je njen namen predvsem skrbeti za skupno dobavo gospodarskih potrebščin in prodajo pridelkov, kakor tudi zastopati skupne interese podružničnih članov v smislu društvenih pravil. Izvoljeno je bilo začasno načelstvo, obstoječe iz 6 članov, ki bo vodilo posle zveze do sestave odbora, v katerega pošlje vsaka podružnica po enega člana in enega namestnika. Ta odbor bo izvedel novo volitev načelstva na tri leta. Sprejete so bile naslednjo resolucije: Zastopniki kmetijskih podružnic za boroveljski okraj smatrajo za potrebno in predlagajo: 1. da se ustanovi pri poverjeništvu za kmetijstvo kulturno tehnični oddelek, ki bo prevzel izvršitev vseh melioracijskih del (osuševanje močvirja), ki so potrebna na Koroškem; 2. da se v svrho pospeševanja kmetijstva nastavi pri vsakem okrajnem glavarstvu po enega kmetijskega strokovnjaka; 3. da se pospešijo predpriprave za agrarno reformo, zlasti odredi takoj vse potrebno, zadevno zakupa veleposestniških zemljišč in uredi vprašanje planinskih pašnikov; 4. zastopniki kmetijskih podružnic ugovarjajo proti določitvam maksimalnih cen na kmetijske pridelke tako dolgo, dokler iste niso vpeljane tudi na druge gospodarske potrebščine (industrijsko blago). — Podružnice kmetijske družbe za boroveljski okraj se vabijo, da skličejo v doglednem času občni zbor, na katerem naj izvolijo tudi po enega odbornika in enega namestnika (§ 5 poslovnika) za „ Zvezo kmet. podružnic za boroveljski okraj". Ako žele predavateljev, kmetijskih strokovnjakov, naj to pravočasno javijo zvezi, ki jim bo iste po možnosti poskrbela. Navedejo naj pa, za katero panogo kmetijstva žele predavanj (za živinorejo, gozdarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo). Poslovniki „ Zveze" so bili poslani vsem kmetijskim podružnicam v okraju.
Društvene vesti.
Slovenska dijaška zveza, koroška podružnica, je imela na veliki četrtek svoj občni zbor. Volil se ie sledeči odbor: Predsednik: Cand. phil. Fr. Sušnik; podpredsednik: R. Bliiml, bogoslovec; tajnik: Domen S ki tek, abiturijent (Kranj); blagajnik: J. Hutter, abiturijent; knjižničar: M. Hafner, stud. forest.
Dobrla vas. („Lurška pastirica.“) Dekliški odsek kat. slov. izobraževalnega društva v Dobrlivasi je priredil dne 25. marca t. L, na dan Marijinega oznanjenja, v dvorani pri Cičmanu prekrasno Marijino igro: „LurŠka pastirica1*. Dekletom, ki so se z veliko vnemo pripravljale, da počastijo na ta način „našo gospo** ter nam priredijo lepo popoldansko zabavo, vse priznanje! Posebno so se nam dopadale okusni in zelo primerni kostumi, v katerih so nastopale. V prvi vrsti naša prisrčna zahvala gdčni._ Tavčarjevi iz Žitare vasi. Ako bodo igrale prihodnjič še bolj naravno, bolj živo, bodo žele še večje priznanje. Dvorana je bila dosedaj premajhna, tako da je bilo občinstvo natlačeno kakor snopje. Toda pri prihodnji prireditvi bo temu že odpomagano, kajti delo se že vrši, da se dvorana pri Cičmanu skoro za polovico poveča. Potem pa, dekleta, pokažite se kmalu zopet!
Ne morete spati ? Niti delati ? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Trpite na poòasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-kroglicami. 6 Škatljic 18 K. — Želodec okrepčaj oča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg 67, Hrvatska.	D
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar MihAiek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Franc Mory Berta Mory roj. Kraut
poročena.
Šmihel pri Pliberku, 12. aprila 1920.
Mariborska eskomptna banka
davni trg št. 37 pOdmŽniCa VdikOVCC davni trg št. 37
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvriuje vse v banžno stroko spadajoče posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od ‘/s®* t*° *2. ure in od 16. do 16. ure (3. do 4. nre popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Daje pojasnila 'vsak čas brezplačno.
Čevlji za turiste
(Goiserer), jako močni in trpežni, St. 42, se prodajo za zmerno ceno. Kupi so star obrabljen skobelnlk (Hobelbank). Poizve ozir. ponndi se v tiskarni Družba sv. Mohorja v Prevaljah od 8—12 in od 2—5.
Za ovčjo volno dZTT^v^m!
Volno je treba prinesti s seboj in sem doma ob sredah, sobotah in nedeljah. J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
Preselitev.
Hranilnica in posojilnica Sinčaves
naznanja, da se preseli iz Sinčevesi
z) lastno hišo v Dobrloves.
Prvi uradni dan v Dobrlivesi v
V«	I	oprano in ne-
Uvcjo volno rs
dnevni ceni obče znani krojač in posestnik
Jakob Senica
v Št. Danijelu, p. Prevalje, Koroško.
Pteotrn Ir orli In ima v zalogi in se priporoča 1 1 d V U IvClLIIlU vsem čč. cerkvenim predstoj-ništvom trgovina Jože! Vanjcerl v Pliberku.
v „Narodni Soli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim staršem. Dne 1. maja 1920 se začne poletni tečaj, ki bo trajal do goda vseh Svetih. V poletnem tečaju imajo učenke priliko, da se posebno izurijo v vkuhovanju sadja in v napravljanjn raznih sokov. Oglasila sprejemajo iolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu
r. z. z n. z. ki se vrši
drugo nedeljo po Yelikinoéi, t. j. 18. aprila 1920, ob 3. uri pop., T gostilni pri Tišlarju v Št. Janžu y Rožu
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za 1.1919.
2.	Poraba čistega dobička.
3.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ni zadostno število zadružnikov navzočih, se vrši občni zbor eno uro pozneje brez ozira na število zadružnikov.
Člane (391) vabi k udeležbi
načelstvo.
Pozor! Kmetje! Pozor!
Najvišjo ceno za
ovčio volno
oprano In neoprano, plača edino-lo
J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
četrtek, dne 15. aprila 1920.
Uradni čas: vsak četrtek od 9. do 12. ure.
Obrestna mera od 1. aprila 1920:
za vloge .	. J°lo,
za posojila .	4 %•
Načelstvo.
Hočete dobro
in poceni kupiti?
Najzanesljivejša ura je Suttner-jeva ura!
Nikelnasta, jeklena, srebrna ali zlata nra, vsaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstno darove in potrebščine, kakor : škarje, nože, priprave za britje, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, doze za smodke in cigarete, zapestnice itd.
Vse dobro in poceni najdete v ceniku firme
H. Suttner, Ljubljana št. 779.
Miši — podgane —
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 8 K. za podgane in miši 8 K, za ščurke 10 K, posebno močna tinktura za stenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, prašek proti mrčesu 6 K, mazilo proti nšem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za nši pri živini 5 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadi (unič. rasti.) 6 K, prašek proti mravljam 8 K, mazilo proti garjam 10 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za eksport: M. Jiinker, Petrinjska ni. 3, Zagreb 27.
Koroška gospodarska družba
z o. z.
Sinčaves
ima v zalogi:
umetna gnojila:
kostno moko, superfosfat itd.,
krmila :
pšenične otrobe in krmilno moko,
razne poljedelske stroje:
brzoparilnike in mlatilnice, pluge itd.,
prekajeno svinjsko meso, rozine, cvebe, rožiie, fige, pristna vina, slivovko, brinjevec, rum,
ramo manuffaktumo blago na debelo.
Cenj. odjemalce na drobno zamoremo postreči v naših
prodajalnah v Sinčivesi in Velikovcu.
Hofiete obdržati svojo lepoto? HočeteJmeti kakor boržun mehko kožo? Nočete solnčnlh peg, mozoljev in ogrcev ?
Uporabljajte Fellerjevo pravo „Elza“ obrazno, kožo obvarujočo pomado. Občudovali in zavidali Vas bodo! 1 lonček 9 K. Št. III. močnejše vrste 12 K, K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete Imeti lepe, zdrave iase?
Fellerjeva prava .^Iza^-Tannochina pomada za rast las dbseže bnjne lase! Zapreči prhaj in prerano osi-venje. Zabrani plešo ! 1 lonček 9 K.
St. III. 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K.
Mučijo 9as kurja očesa?
Fellerjev pravi tnristovski obliž učinkuje brez bolečin hitro in zanesljivo ! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože ! Mala Škatljica 4 K, velika škatlja 6 K.
Želite še kaj?
Fellerjeve „Elza“-nmivalne pastilje (Kolonjska voda)
1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škatlja 6 K.
Fellerjev men-tolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škatljica 4 K.
Fellerjev Elza-fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Špecijalni 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-pnder drja. itluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K.
Močna francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Ovoj in poštnina posebej, a najceneje. — Evgen V. Feller, lekarnar, Stnbloa donja, Elzatrg št. 87, Ervatska.
! Primešaj krmi Mastin!
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanja krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dietetično sredstvo za vsako živino in je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu. v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zav. praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20‘50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošti K 10'50.
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.