Najvišje cene sa vse trgovsko blago! (Iz kmetskega peresa.) Vlada je nastavila najvišje cene za žito, moko, živino, les in sploh skoro za vse kmetske pridelke. Kmet ne sme svojih pridelkov prodajati draž;e kot po uradno doloSenih cenah. Ce se ne drži teh cen, pride v navskrižje s paragrafi in nasledek je, <A-\ se ga toži in obsodi radi draženja. Kmet uandanes tudi več prosto ne .razpolaga a svojimi pridellci. 2ito in krompir mora prodati žitnemu komisiionarju, seno in slamo uradno nastav>ljerHmnakupovaleom. živino živinski vnovčevalnici, čreslo mora ponuditi usnjarski cenfrali itd, Celo. svojega žita ne sme vefi zapeljati v mlin, katerega bi si želel, ampak mu oblast kar kratkomalo predpiše, kam mora peljati žito v mlin. Kmet je dandanes vezan na vse strani. Druga&ne razmere p& vladajo pri trgovcih, tovarnarjih in enakih stanovih. Trgovci z manufakturnim blagom, t. ]. taki, ki prodaja,io sukno, pla.tno in enako robo, smejo svoje zaloge prosto prodajati. Za njih blago ne velja.;o ne, najvišje cene, ne druge stroge odredbe, ki so zadele kmeta. Med vojsko so se vedno pojavliale ter se tudi dan na dau množijo pritožbe, da n. pr. trgovci razno blago (sulcno in platno), ki so ga imeli še izza mirrih Casov po nizki ceni v zalogi, prodaiajo neverjetno drago, t. j. z ogroranim dobičkom. A nikogar ni, ki bi se zavzelzafo. da bi se tudi prodaja nujno potrebnega blaga za obleko nadzorovala in da bi se za to blago tudi nastavile najvišje cene. Enako je pri usnju in podplatila, železju in cementu. enako pri večinomn. vseh drugih tovarniških izdelkih. Cemu ta dvojna mera? Treba je pristo.jne činitelje večkrat in nujno opozorit! na te velika nedostatke, ki povzročujejo nakopifienje bogastva v žepih maloštevilnih trgovcev in špekulajitov, in nezadovoljnost med ljudsko množico. Letos nameravajo določiti najvišje cene tudi za sadje, tako da menda potem res ne bo več kmetfekega pridelka, za k*aterega ne bi bila določena najvišja cena. Ce pa se že enkrat nasta^jajo na,]višje cene za kmetsko blago, je vendar zahteva pravice, da se nastavijo vsaj take cene, M so primerne sedanjim dragim pridelovalnim stroškom in visokirn davkom, Povse upravičena je tudi zahteva, da se za obleko, obuvalo. železo, cement, stroje in druge kmetske potrebščine nastavijo res primerne cene in sicer take. da ne bodo imeli prekupci pri trgovanju z njimi 0gromne dobičke, ljudstvo pa bi vlsled pretiranih oen trpelo.