S. *t*v. V CELJU, torek, dne 13. prosinoa 1920._____________________LETO II. m tmhmlm vaak tore*, 6««rt*li in «#boto. - Cena i Z* celo leto 66 K, ** fo\ let« 28 kron, za Četrt lei« 14 K. 2a 1 mc«ec 5 kroti. Po«am«xni itovHka atana 80 vin«rj«v. AN pismene naročbe brea poiiljatvt teiaHa a« nc moremo ozlratL Narccnlkl naj pošifjajo naročnlno po poštnl nakarnici. Reklaniaclje fkde li&ta to poštnlne proste. Ne- vAaklnuil dopial $e ne sprejemajo. Na doplse brez podpiaa se ne ozlra. NOVA DOBA tfr*d»f*tv« lit opravnfftva K nahaja v Zvezni ttekarni v CeljU, fttrosamajerjeva ulloa at. t. Ogiasl se računajo po porabljenefli prostoru in slcer: za navadne oglate po 48 v od 1 mm, za poslana, na« wanila oWnib zborov, rwznanlla o gmrti, zahvale ltd. 7§ Y od 1 mm, M reklamne notice med tekitotn II od vrste, Mall oglasi (največ 4 vrste) 0 K. Prl večkratnih objavah popiut Rokopisl se ne vračalo. Telefon It. 85. I2DAJA IN TISKA ZVEZNA TI8KABMA V CELJll. EJGJE3 ODGOVORIil UREDWIK VEKOSLAV SPIHPLER. Na delo! I: Smo še It' v sredi januarja, Ko bi mo- tate blti na oknih ledcne rože. pa se že podijo nad naml topli, vlažni oblaki, vča- sih fc že prav pomladno toplo. Zdi se nam, kot bi hotela na pragu prvih volitev v Jugo$laviji tudi narava prispevati k po- mlajenju našega jävnega življenja. In res nam je vesclo v srcu, ko prl- hajarrio na deželo nied svoje stare in no- v€ somiSljenikc in sodelavce, pa najde- mo skoro povsod samo pomlad, prero- Jcno delaželjnost, korajžo in zaupanje. Mj žal nimamo toliko sredstcv, kot im-" spfotnlki, da bi bili lahko vcdno v stiku s svojimi ljudmi in to nas žaltbog marsi- kdaj odtujuje. Bili smo si že res v skrbeti ,za nas"o stvar, ko so vedno in vcdno pri- AaJaH slasovi, da se naSe vrste redčijo in da Ijudjc kar trumoma prchajajo v dnigv» tabore, ostaii pa obupujcjo in ner- gajo — z rokami navzkriž. Danes se radi kesarno in priznamo, da smo preveč verjeli tern Cruogledom, fci so s svoiim tarnanjfcm le onravičevali svoje grehe radi komodnosti in lenobc, s fcatero so odganjali naše pristaSe v drV- ge stranke. Kajti, kamorkoli smo zadiije dneve prisli na zaupne sestanke in sho- dc, povsod smo se prepričaH. da se vsi štari in novi nasprotniki le veliko ustljo, pa malo storijo, naši najboljši pa so se strnjeni, ideje našega programa — dr- žavr.e cdinstvenosti, naprednosti in de- mokracijc pa so v ljudstvu žc take trdii« uleoreninjene, da smo lahko popolnoma zadovoljni in upravičeno ponosni na svo- je enoletno državotvorno delovanje. Po- Pitlarnih lavorik panismo nikdar iskali ideje so prodrle v najširše plasti naroda ni. to nam zadostuje! „ H. Zato so čutlmo tudi dovolj močire, öa scžemo povsod v občins.ki volilni boj. v tern boju bomo imeli to ugodnost. da so v večini občin razumnej5i in mlslečf na naSi strani, vsi idealni in izktisenijav- nj delavci so naših misli, na bo jim torej težko, nridobiti tudi one. ki Sc nlso vsto- pilf v naSo stranko. pa jim je mar bla^or obi'wc in države. V neStötih oWinah smo se zadnji čas prepričalf, da to delo pri- dobivanja za nai5o «tvar ni tcžko. treba je samo malo požrtvovalnosti in. dobre volje. Delo je pa potrebno in vsak, komnr Je mar blagor troedinega naroda SHS in države v bodočnosti, mora na plan, ker re ysak .dan več nasnrotnikov, ki se skri- vajo pod vse inogočc plaščc in bodo go- tovo stopili v boi z najrafiniranej^iml $redstvl, da preslcpljo ljndstvo in tako iz- rabijo težave, v katere nas je vrgla voj- na. Tajništva JDS v Ljubijani, Maribom In Ce)ju so scdaj dobro organizirana, so- miäljeniki se toraj lahko vsak liip obrnejo na njc za nasvetc, informacije, posredo- vanje pri vseh oblastvih in govornikc z;i sestauke, četudi samo zaupne, kamor pride le par najzanesljivejsih in zavcdnih pristašev. Ura dela je prišla in mi ne smemo kot vladajoča stranka zamuditi ne enega trenutka v brezdelju; pievelika je odgovornost, ki smo jo prevzeli. Pr] tajništvih pa imamo sedaj tudi dovoli po- žrlvovalnih mož, ki so pripravljeni iti ka- darkoli na deželo, da pomajrajo nashn l.judcm v volilnetn boju. III. Največje bremu pa lezi seve na kra- jevnih činiteljih. Mnogo naših zmožnili, najboljših pristaSev se izgovarja, da niso za politično delo, da jim bram poklic jav- no nastopiti, da imajo tarn že nasprotni- kf vse v rokah in podobno. Ti in podobm izgovori niso nikjer utemeljeni. V Slove- niji je danes, ko še tičimo tako zelo v duhu kherikalizina, politic-no delo obenem kulturno. Mislimo, da se tega vsi naši du- Sevni delavci dobro zavcdajo in s tern tu- di svojih dol*nosti. Sa.i v.sak h'w čutimr», v kako ozki /.vezi jo knltnra s poliiiko. Ah je sploh mosroča knltura. « svoji nepismenosti skozinškoz zdravo In je s tem srbskemu plememi zagotovWeno življenje vkljub raznim kulturnim nedo- statkom srbske inteligence. A v tem vl- dim tudi garaneijo za koristno skvpno de- lovanje Srbov in Slovencev v ertötn! dr- žavi. Slovenci kot Idealist! najdemo vue- pckvarjenöm srbskem kmečkem značaju, kakor sem ga opazoval v Sumadiji, naj- znamentteJSega zaveznika in sodelavca. Spoznajmo se medsebojno dodöbrn ifl !Jul bili se bomo. V tej ljubezni pa bodo na- stall za drftvo In narod naJJepü «*P«hi Sfran2.________________________________________________.NOVA D O B A«________ 5tev 6 tn& enotnost, je stremetl za tern, da se v doglednem času zamenja sedanji bankovni dinar za novo dinarsko nov- čanico po primernem ključu. POLITIČNE VESTI. Itallja se noče z naml dlrektno pogajatl ltalijanski ministrski pred- sednik Nitti je izjavil pri pogovorih v Londonu. da se Italija nikakor ne mo- re neposredno z Jugoslavijo pogajati o reSttvi jadranskega vprašanja, češ, da bi to pomenilo žalitev italijanskega nacijonalnega čuta. Italija ve, da Reka je in hoče biti italijanska in da bo prej ali slej postala italijanska. Nitti meni, da se bo Italija v tem oziru po- gajala z Jugoslavijo samo s posredo- vanjem pariške konference, vendar pa želi, da pride do pametnega sporaz- uma. Aretaclja starčevičanskega poli- tlka dr. Dražiča. V Županji so areti- rali dr. Ambroža DraZiča, uglednega In odličnega člana starčevicanske stran- ke, prijateljice slovenske ljudske stran- ke, ker je ukradel na dvoru in v mu- zeju v Beoeradu različne važne zgo- dovinske listine, med terni rokopis sv. Save Nemanjiča, Miroslavljevo evan gelje, arhiv kralja Milana i. dr. »Obzor« skuša na vse načine tega svojega »po- Jitičnega mučenika« oprati; dokazano pa je, d3 je hotel dr. Dražič, ki je bil kot dijak vodja franlcovcev v Zagrebu in sedaj odvetnik v Brčki, te dragoce- ne listine prodati. Odvedli so ga v za- por v Beograd. Madžarska zarota prod nam. V Pe- čiihu so odkrili taino zaroto, katero je organizirala inadžarska bei a garda. Za- rota jc imela svoje mreže razprostrto po ccli Baranji; vdeležcnih jc mnogo pcčuskih tiRl'idnih Madžarov in madža- ronov. V velikom številu so sodeiovali bivši aystroogrski častiiiki, na/čelu njlm av. podpolkovnik Riffl. bivši fin. ravna- teli Pallfy in neki Vadnacz ter Bela fi- schcr. 'Pallfy je dobival iz Qgrske dcnar, s katerim ie podpiral inadžarskc uradni- ke, ki so bili iz službc izstopili; ti so mu sluŽiH kot agitatorji. Vadnacz je izdelal koncentc ukazov za belo gardo. NaSlo sc je vcliko orožja in municije. Poglavar Riffl je z Vadnaczcm or^aiilzira! baranj- sko madžarsko posadko za vstajo proti SHS. Ker še preiskave, ki so vodijo v Pečulnun okolici, niso končane, pričako- vati je So nadn1jni.li senzncijonelnili otl- kritij. Italija zaščitnica Turčlje. ltalijan- ski listi se zadnji čas bavijo posebno s turškim vprašanjem. Naglašajo po- sebno potrebo, da obdrži Turška svoje posestvo v Evropi in da ostane Cari- grad sedež kalifata še v naprej. Stojijo na stališču, da ni mogoče priti do mini, ako bi se Turk ft žalilo s tem, da se prežene kalifat iz Carigrada. Pravijo, da bi le takrat bil prehod skoz Dar- danele zasiguran, če ostane Carigrad Turkom. Internacijonaliziran Carigrad bi bil vedno povod nesoglasju. Italiia torej ne more podpirati nikakih pred- logov Rlede izgona Turkov iz Evrope. Češkopoljskl sporazum? Različni Češki iisti pišejo, da nameravajo polj- ski politični krogi odpovedati se ple- biscitu na TeSinskem in odstopiti mir- nim potom Tešinsko ozemlje čehoslo- vaški reoubliki. V zameno bi dobili nekatere pokrajine na vzhodu. Vsi listi soglašajo v želji, da se spor reSi spo- razumno, kar bi bilo v interesu obeh bratskih držav. Volltev francoskega predsednlka. — Francoska zbornica in senat sta pozvana k narodni skupščini za 17. januana 1.1. v Versailles, kjer sc bo vršila volitev pred- se'dnika francoske republike za prihod- njih sedem let. Domneva se, da bo voljen Clemenceau. Meščanska vojiia v BulgarUl. Iz Zo- fije se poroča, da jc v posameznih ddlii Bolgarske izbruhiiila nicščanska yojna. V Zofiji, Plovdivu in drugih vcčjih krajih je pričelo tneščanstvo ropati po vclkiih zalogah. Vojaštvo in policija ste brer vsake moči . Nova tnlrovna konferenca pocne svoje delovanje v sredo, due 14. tin. V prvi vrsti se bo obravnavalo turško vprašanje. Toraj je jadranski problem zo. pet odgoden! Mlrovna koufcrcuca se pričnc nauo- vo sredi tesa tedna. Kakor pri prvi koii- ferenci, se bodo tudi sedaj vršila odločil- na posvetovanja v svetu čctvorice. V to spadajo Lloyd George, Clemcncea»». Wallace in Nitti. Italijanski voiiii minister demJsljoni- ral. Iz Rima prihaja vest, da ,ie italijanski vojni minister demisijoniral. ker se mv: radi odpora niinistrskega sveta nl posiv- čilo uvesti namcravanih velikopoteznin prcobnov v italijanski vojski. Portugalska vlada odstoplla. > Agen- ce Havas« javlja iz Liz bone, da je portu- galska vlada odstopila. Cerkvenl razkol na Ce&kcin. Na po- svetovanju reformirane ceske dohovSel- ne cine 8. tm. v Pragi se je z veiiko vcči- no sklenila odccpitev češkc duhovsehic od rimskc ccrkve in ustanovitev lostno češke narodne cerkve. Kiiza v italilanske.n ministrstvu. — »Epoca« javlja iz Milana, da ni daleč eaš, ko bo odstopilo pet ministrov sedanjefta kabineta. Nitti bo iniel po povratku iz Pariza popolnonia preosnovati kabinet. sain pa ostane ministrski predsednik. IZ KOROTANA. Sebl najbližjl so celovškl Neinci. Ker trpi revno prebivalsts'o in dclavstvo v Celovcu pomanjkanje v vseh ozirih, po- sebno pa gledc kuriva, odposlalo je troje mož, iskat pomoči po Štajerskom. Pre- niogokopni delavci v Fohnsdorfii so r-i- ck'volie priskočili n:i ponioč ter so v svr- ho dobave premoga zrtvoyali en praznilt dcln. da s tem odpomorejo svojim koro- Skim sotrpiiioin. Iz te^a dela se je dobilo 65 ton premoffa za colovškc revne sloje. Delavci v Fohnsdorfii pa so dobili v zn- ni.en.javo meso, v kolikor so ga ti sloji za- mogli odstopiti,. samo da bi si ti zamojrii ob praznikili nckoliko zakuriti. A. pr?,!o je drngače. Na revno sloje so celovSki I Vsenemci rnzdelili komaj 15 ton. ostalih I 50 ton premoga pa je šio v razlifnc lira- dc in pisarne. Ubogo Ijudstvo ie bilo ozlo- | voljeno ter je zaropotalo v občinskem za- j stopu in nek obfinski odbornik jc predla» I gal. da naj množica prcd vlado protesti- I ra. Vsemogočni žnpan in biroknit Wetz- l ! lar pa jih je pomiril, češ. da «z ozironi na j ! časovne razmere« sedaj za to ni prilika. | Kaj ie pri tem i'mel p»*ed oemi, si-pač lali- \ ko predstavljnmo: bii/ina jii^oslovanslcc ! državne meje, plebiscit, zascdba in drug- go! Uspeh pa je bil, da je iibo^o Ijudstvo ob premog in povrh šc lačno! Ali moru j biti veselo v tej vprosti demokratsVl rc- ! publiki«! Celovg i Nemci za SHS. Pred kratkim je bilo v hoteiü Orömmer v Celovcu tajno zborovanie, na katerem so zborovalci sklenili glasovati za Ju- goslaviio. Se jim paČ dopadejo jugo- slovanski mesni lonci. Čudno je le to, da nemški celovšlci listi o zadevi po- polnoma molčijo! Božičnice za šolarje so se prire- dile po vsem slovenskem Korotanu. Tako v Velikovcu, Qaliciji, Malem Št. Vidu, Šmarjeti in drugod. Ponekod so otroci uprizorili gledališke igie, dekla- macije, petje itd. Z radostjo zremo v bodočnost nnSe mladine. Slovensko pevsko In Izobraževatno dritštvo »Fdinost« v SkofiČah ob Jezeru se snuje. V kraju tik ob meji iiemške Avstrije, kjer jc slovenski živelj še ved- no ogrožen, bi bilo res želeti, da se osnu- je na najtrdnejSi podlagi druStvo, ki bo nele v zabavo, ampak tudi širjim slojem v izobrazbo. Dolžnost slovenske javno- sti, zavodov, društev in rodoljubov je, prlskočiti temu društvu na potnoč in u- stvarili s tvm trden temelj bodoeemu društvii, ki bo cna oiiih severnih posto- jank. katere imajo braniti naš živelj proti avstrijskemu vplivu. Darila in pri- spevke je poslati na Josipa Obilčnika t. č". vodjo in ustanovnika v Skofičah oh Jezeru, pošta Logavas na Koroškem, Slovenija. MARIBORSKE NOVICeT SlmfoniČni konce.t vojaške god- be dne 9. tm. je sijajno uspel. Oötzova dvorana je bila razprodana. Orkester pod vodstvom kapelnika g. Ferdo Her- zoga je krasno izvršil svojo nalogo. Občinstvo obeh narodnosti je navdu- Seno ploskalo. Dirigent g. F. Herzog in pianist Frisch sta dobila vence. Z ve- seljem konstatiramo, da je Maribor v tem oziru prvi. Koncert je nudil iz- reden umetniški užitek. Mestna plinarna v Mariboru je dobila 9. t. m. 30 vagonov prernoga. Ako tega premoga ne bi bilo, bil bi Maribor včeraj v temi, ker bi plinarna ustavila obrat. »Straža« in drugi za- bavljači bi si bili svoje napade lahko prihr^nili. Mestno giedaiišče ima v reperto- arju'za ta teden »Brat Sokol« in »V Ljubljano jo dajnio« kot ljudsko pred- stavo, »Morala gospe Dulske« kot de- lavsko predstavo. Igralsko osobje pa pride dne 17. tm. goslovat v Celje, kjer bo vprizorilo »Niobos »Oospod sena- tor« in »Morala gospe Dulske«. V Leltersbergu pri Mariboru je poH- cija prijela tihotapsko družbo. ki šteje 27 oseb. PTUJSKE NOVICE" Slovenska banka Podružnica Ljub- Ijanske kreditne banke v Mariboru usta- novi v Ptuju svojo ekspozituro. S tem je odpravljena občutna potreba za to staro trgovsko mesto. — CELJSKE NOVICE. Svečanazapriseganovincev. Vče- raj v pondeljek 12. tm. so se sveČano zaprisegll novinci katoliške, pravoslavne in muslimanske vere v Celju. K sve- čanosti je povabil poveljnik major Lj. Kostič tudi predstojnike civilnih oblasti. Po zaprisegi je imel g. major Kostič na vojaštvo lep nagovor, v katerem ga je pozival, naj zvesto čuva orožje in naj bode vsak trenutek pripravljeno, braniti našo s potoki krvi izvojevano in osvo- bojeno domovino. Celjsmo obrtnlštvo in občinske volitve. Pišeio nam: Celjsko obrtni- štvo se pridno pripravlja za občinske volitve. Na zadniem obrtniškem se- stanku dne 8. januarja je podal tajnik Občeslovenskega obrtnega drp.štva po- ročilo o novem občinskem volilnem redu in je temu poročiJu sledil xanimiv razgovor zaradi taktike, ki io naj obrr- niki uporabljajo pri obČinskih volitvah v celiskem mestu in celjski okoliski občini. Za mesto se je takoj sestavil obrtniški volüni odbor, ki ima voditi vse priprave in agitacijo za volitve v okviru Občeslovenskega obrtnega dru- štva. Za četrtek dne 15. januarja zve- čer je sklican obrtniški volilni shod v gostilno »pri Kroni« za vse obrtnike- volilce. Z zanimanjem zasledujemo to gibanje. Če bo v Celju obrtništvo na- stopilo složno, si bo v očigled svoji številčni nioči gotovo znalo priboriti primerno Stevilo odborniških mest v občinskem zastopu in se bodo njego- ve z'hteve morale upoStevati »Zveza prosvetnih društev« ima dne 14. jan. ob pol 2. uri pop. odbo- rovo sejo v prostorih uredništva »Nove Dobe«. Na dnevnem redu so važni sklepi, radi česar je navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna. Celjski nemškl listič prične izha- jati dvakrat na teden in hoče postati »vodilni organ« nemštva v naši državi. Veiiko si domišljujejo nemški duSevni revčki krog tega listča, ki so ga vsi spodnještajerski Nemci že od nekdaj smatrali kot manjvredno cunjo, katere glavni namen je bil hujskariia in pso- vanje. Če ga sedaj sprejmejo kot svoj »vodilni« organ, jim le čestitamo na takšni pridobitvi! Iz celjske okollc: poroča celjski nemški listič lažnivo vest, da je bil volilni imenik od 23. dec. do 7. Jan. razpoložen. Dejstvo je, da se je volilni imenik še!e te dni končno sestavil in — ker razglas deželne vlade o razpisu obč. volitev še sploh ni izšel — do- zdaj sploh ni mogel biti razpoložen v svrho reklamacij. J*Vodilni« organ nem- štva v Jugoslaviji bi pač že moral biti malo boljše informiran! Celjski športni klub. Dosedaj so pristopili kot ustanovni člani; Ljubljan- ska kred. banka, Zveza slov. trgovcev Celje, Češka Union banka in g. Vojko Arko, lekarnar v Celju. Vse prijatelje športa prosimo, da nam vpošljejo usta- novnine po K 200'—. Odbor. Ujeta ptička. Tainim potom je tu- kajSnji policijski oddclek zvede!, da se nahajajo radi tatvine usnja na celjskem kolodvoru meseca avgusta II. in tatvine mobilij na Skodo neke Mörtl meseca marca II., osumljeni Mirko Pečovnik, Avgust KošiČ in Alojz Mijavšek v Bosni. Pri tozadevnih poizvedbah se je dognalo, da se nahajajo isti v Bosan- skem brodu, Vinkovcih ali Osjeku. Od- poslali so se v to svrho 4 agenti, ka- teri.n se je posrečilo zaslediti Pečov- nika v Osjeku in Košiča v Bos. Brodu. Bila sta aretirana in privedena k tu- kajSnji policiji. V tozadevnem poizve- dovanju dognalo se je, da je bil, po- sebno glede tatvine usnja soudeležen neki železničar Alojz V., koji je bil istotako v nedeljo 11. tm. aretiran ter oddan s Pečovnikom in Košičem vred državnemu pravdništvu. Dobrovoljcem 1 Se enkrat o*o- zarjam na sestanek, ki se vräi 17. tm (soboto) predpoldne v Narodnem dotmi v Celju (ne, kakor je pomotoma Stal# zadnjič, 16. tm.l) — Fr. Gorecan. Učitcljsko druStvo za celj»td okraj ima svoj redni občni zbor v Ce- trtek, dne 15. tm. ob 9. uri dopoldtn v celjski mestni deški soli po v »UÖ- teljskem Tovariäu« objavljenem spo- redu. DNEVNE NOVICE. Vinski davek na Stajerskem ustav- Ueii. Ta od deželnega odbora štajerskeg« s cesarsko naredbq vpeljani nezakomt vinski davek se je, kakor smo žc poroča- li, tudi v Jugoslaviji pobiral. SLS je sicer nastopala proti temu davku, vendar ufe- rn voditelji niso ničcsar storili. da bl sc odpravil. Svoj čas bi bilo dr. Korošcu mogoče z eno samo besedo wkaz svoje- ga prijatelja Momčilo Ninčiča, ki je uka- zal ta davek v Jugoslaviji pobirati, anu- jirati; zakaj tega ni storil, posebno ker sc je tikal davek izključno njegovih najožjlb rojakov, Spodnještajerccv, si !;>hko pred- stavljamo. Tudi za vlade dr. Brcjca se in . zgodilo ničesar v odpornoč. Tem gospo- doin bilo je pač prav, Ja je rastla mad ljudstvom nezadovoljnost. se le naša de- mokratska vlada je morala priti, da po- mete ta Avgijcv hlev. Predsednik dr. Žerjav je z vso svojo agilno silo stvarl zavdal tok in tako se jc dognalo, da JebH ta davek uveden po pristaših fe stranke, ki najbolj napada demokralsko vlado. Ce toraj SLS obsoja vpjjjavo tega nezakn- nitega davka, obsoja s tem saina sebc. Z obsojanjem pa še greh ni.odpravlien; od- pravo istcga pa jc dosesjla demokratska vlada no svojem preds^dniku! Od l. Jan. t. L naprej je pobirauje tega davka usta- vljcno. Namesto tega krivičnega davka pa namerav.T vlada vpeljati enok vžHnin- ski davek na vino in nu'so v vscj Slovc- niji. Z novo naredbo naj bi re odpravita krivica, ki je zadevala prcizviijalce vina s tem, da jc producent moral plačevati davek tudi od vina, katcretja je porabil v lastnem gospodarstvu. — V bocloče tore) štajiTski vinoffradniki no bodo plnčevaH tega davka več, kakor isto?;:> <\>^'-ri'*\ ni- so plaf evaii na Kranjskcn. »BraniteU krone«. Ni: C'mi;t!:.i -?-. a« »Slovcnec« ni zadovoljen / izvolitvijo dr. V. Kukovca v jiadzorstvo emisijskc ban- ke v Bcogradn, .Ciuiili bi sc v nasprotnern slufaju. Kar se pa tiče v nasem listn ob- javliencga flankn »Vpra5anje avstriiske dennme veljave«, ki jc iz$el lansko leto tudi kot ponatis v brdšuri, moramo plede zamcnjiivt? avstrijske krone za dinar o- pozoriti, da ni zagovarjal <\s. Kukovec (oziroma dr. Semjan, na katerega knjiži- co se v razpravi n.-ma^a) zamenjave kro- ne za dinar v razmerju 10 : 1, nasprot- uo še cclo proti zamenjavi po takratnem kurzu 2.5 : 1 Se navajal na stranl A\ fa 42 siedete pomisleke: S tem bi se ne od- stranila avslriiska valuta, nmoak dinar bi .se na ta način potopil v avstriiski vahiti. S tem bi uničili dinarsko vaJuto kakor našo valuto in nam ne bi bilo s tem r?kü pomagano. Namesto cn^a slcpca bi ime- !i dva slepca. Papir bi dobil srbsko imc, v njetn bi pa ostala avstrijska.dwSa, ki bi lias pod spremenjeno Ivrdko dalje pi'e- ^anjlala in ogrožala naSo bodočnost. Tudi srbski dinar je danes vsled vojske po- kvarjen in znaöi le papirnato denarno ve- Ijavo, ki sc pa seveda ne da nrimeriatt z naSo 5e bolj pokvarjeno krono. Nenrl- stranski kritik v tem pač ne bode videl zasrovora zamenjave krone za dinar sploh, temmani v tako ncugbdncm ra«- nierjii kakor očita nam »Slovenec«. Sml- sel dotične po dr. Semjanu (hosanskeni Srbu) posnete razprave je bil, naj se kro- na sploh ne zamenja, ampak naj se zniža v razmerju s predvojno kupnc oeno kro- ne in sicer kot krona, ne da bi se zeme- njala krona sploh za dinar. Seveda je to vnraSanie rcscno V mirovni pogodbl, po kateri morajo vse nove iz Avstrtje nasta- le države zamenfati krono s svoiim.nov- cem v letu dni. Zato se mora inisliti se- dai na zameno. V tem snremenienem p&- ložaju smo seveda doižni varovati inte- rese našega oŽ.icga ozemlja in dr. Kuko- vec je celo predsedoval scstanku 2. janu- arla 1.1. v Lfubljani. na katerem se je so- Riasno storil sploSno znanl sklep v o- brambo krone. Aretacija zaKrebSWh uradnlkov. V Zagrebu so aretiraii dr. Viktorja Benko- vi?a in pet dnwrih uradnikov radi krimi- liainih protidržavnih proFcrcskov. I>r. Bonkovič jc po razmistu zveze javmh name§Cencev or^anziral ta'no udružeuje *** 6 »NOVA D O B A« Strai 3. jxcrti državnim naredbam in priredit v | Zagrebu več tajnlh sestankov. V pokra- j jinska mesta in tudi v Slovenijo so odšll j Odposlanci tega udruženia. met' njimi dr. ; oenkovič sam. Potek prejskave ne dopu- j SSa, da bi tfovorili o teni več. Vest >-Ur- ; vata«, da je predsednik dr. ?erjav proti ! postopanju zcnmljske vladc v Zagrebu, ' U resnična. Prcsednik deželne vlade za j SlovenUo, ban in minister /a notranje za- ! cteve no v tern oziru \ m encga mr.enii'. i Prva češka ma&a sc je brala na 110- vt&a leta dan v Pragi. Prisotnega je bilo velko ljudstva, ki ie z vidno gorečnostjo posHišalo molitve v svojem maternem je- Pobožne želje. Klerikalno časo- piaje iztuhta vse mogoče kombinacije glede valutnega vprašnja. Poroča celo o krizl v osrednji vladi, o predstoiečem odstopu ministra dr. Kramerja In po- dobno. Dr. Kcrošcu se morda že zopet sanja o rr.ehkem ministrskem fotelju. Mo gospodie naj bodo Ie potolaženi. Valutno vprašanje se bo rešilo, kakor prihaja poročilo iz Beograda, brez vsake krize, katero bi oČividno z veliko slastjo porabil »Slovenec«, da zatrobi v svet pesem o »razko I u« v demokratskl stranki. Uprava emisijske banke. Vsled časniških poročil, da sta 1 Hrvat in 1 Slovenec voljena v upravni ozir. nad- zorovalni odbor emisijske banke v Beogradu, so prinesli klerikalni in so- cijalistični listi Že hudobne opazke o koritih. Če pride do sporazuma o skupni banki za izdajanje denarja za celo kraljestvo, ie pač naravno, da bodo vsi deli istega morali biti v njej za- stopani, ne zaradi koritarstva, ampak" da se varujejo interest vsega prebival- stva. Sporazuma še pa ni in nista niti Hrvat Miroslav Kulmer niti Slovenec dr. Kukovec bila informirana razun po iistih o volitvah v upravo banke ter tudi nista izvolilve sprejela. Zagreb in valuta. V nedeljo 11. tm. se je po vzgledu Liubljane vrsilo zborovanje gospodarskih or&anizacij v Zagrebu, da zavzamejo stališče k za- menjavi krone za dinar. Vsled poseb- nega povabila udeležil se je zborovanja za Slovence poslanec dr. Kukovec. Zbor jje potekel zeio stvarno in so se spre- jcll sklepi kakor v Ljubljana 2. tm. Po- sočala sta zelo temeljito bivši pover- jenikza finance Braun ntajmk trgovske organizacije dr. Krajač. V imenu uprave emisijske banke je govoril poslanec M. Kulmer. i Zveza jugoslovanskih železničar- jev sklicuje na 25. tm. zborovanje Cen- tralnega odbora v Ljubljano. Vrnltev jugosl. ujetnikov iz Ita- lije. Jugoslovanski poslanik v Rimu g. V. Antonijevič je izposloval pri italiian- ski vladi početek vrnitve naših ujetni- fcov. Kakor javlja »Times« iz Split*, bo Italija poslala dnevno 200 do 300 jugoslovanskih ujetnikov v Split, in pristavljajo, da je to dokaz. da je Ita- lija spremenila svoje stališče glede dalmatinskega ozemlja. Naša viada je odredila vse potrebno za sprejem vra- čajočih se ujetnikov in jim hoče tudi poskrbeti službe oziroma dati potreb- nim podpore, kar je Ie pravično, ako pomislimo, koliko pomanjkanja, gladu, naporov in brezvestnega ravnanja so naši trpini v ltaliji prestalL Osebni železni&ki promci ob nede- Uah. Obratno ravnatcljstvo južne želez- nice javlja: V nedeljo 11. tm. se vzposta- ] vi osebni pro-met na iužni železnici, ka- j kor ob dclavnikih. OdloSltev o valuti. Napram vsem do- Svdajnim vestcn» o valutnem vpraSanju prinaša »Tribuna« članek, po katerem §e dosedaj v valutnem vprašanju ni bilo m- ^esar sklcnjenega. Seja ministrskeKa iveta, pri kateri se bo sklc-palo o nadalj- nih korakih v valutnem yprasanju vr5! ^ bržkonc §e Ie v torek, dnc 13. tm. Jnridlčno fakulteta v Uuhfjant sc />riCne še 1c z drugiin sonicstrom. Profe- ¦*°r dr. Pitamic, ki se Hindi scdaj v Lj'ub- te7iiti^ vodi P'ednripravB za oivorite\ ste kulet^ noziv|Jy vse slugatelicjiiil- LÄ'^aniinzeiiiüiuidiiativ «Ofsko fakuftet(/Snrcl.vniSeJ° na fil°- ga semestra. V^, v/^lbVi() y'imsfcc- faknlteto. ' v vüri^cno Nikita - umlra. j;od tcm naslovorr, smo prinesli vest, da je razkraljn Niküo Tadcia k«np. Iz Hcograrla sc porooa do- stavno, da je vsako okrevanjo izkljuGe- ' TK) in da je vsak 'lip pričakovali krize. i DOPISI. V Smarji pri JeHah je trški aprcv. odbor izročil ves svoj e>_,ti dobiček šol- skemu vodji in sicer '1138 K 24 v narod- ni žoli za učila, 700 K pa obrtni nad. soli s trgov.b.kini te^ajeiu za pisaini stroj. Za priredbo devcte učilnice pa jc up. učitelj in poscstnik Fr. Korlinc podaril za nova tla potrebiic deske. Kmotijski nada'jev;)!- ni šoli s teor.'ticnim in praktu'nim nkom, ki se nnj prihodnjo jescn olvori, jc okr. zastop namenii za prvo .šolsko leto 1000 kron. Tudi Krajni šolski svot je skk-nil jo vsestransko podpirati s prci>ustitvijo «- cilnic, kurila, zemljišča. Ta Sola bo rrkaj povsem novct^, od Tiaro«.lne §j1e neod- visnega. Predlozen učni »ačrf, ki je sn- monikel, zbtidil io veliko zanirnanjc v pri» ' zadetih uradih v Ljubljani. Ker bo ta Sola Ie za docke, treba bo ustanoviti tudi de- kiicaiii slicno g;v>poj.ui.i.sk:) Solo. Poljčanc. Za tukajšnjo šolsko kuhl- iijo so darovali nasleduji gg.: • 150 K Franjo Robor iz Maribora. 120 K Josip Kump iz Maribora, 20 K I. Zekar iz Ma- ribora, 20 K Ernest Franke iz Ponikvc, 20 K Ivan Haiiptman iz Poličan, 20 K Ivan Orundner iz Poljcan, 20 K Vilko Jerše iz Poljčan, 20 K Josip Grilc iz Po- ljcan in 10 K František Prelc iz Poljčan. Slov. Bistrica. Tudi politično živ- ljenje se začenja v našem mestccu gi- bati. Za obCinske volitve bo menda nastopila enotna lista vseh občanov, ki jim je mar gospodarski razvoj za- nemarjenega mesta. — V nedeljo so imeli političen shod sociialni demo- kratje, kateremu so se priätulili tudi nekateri zakrknjeni nemškutarji-kapi- talisti in vojni dobičkarji, ker upajo, kot marsikie drugod, priti tarn pod streho. Shoda se je udeležilo tudi par klerikalcev, ki so hoteli tarn po'cscvanjc obrti ima na razpolago manjšo množl- no svilc za sita St. 7. Interesenti naj sc zglasc najkasnejc do 24. tm. Urad za psspeševanje'1 obrti spreje- ma strat?' •¦ <¦. -..-• .¦-¦ -¦) o. ,!., o ,,,-., ,iM poldire. Železo za Uiucavničaric, hovače in kovlnarjc. Oospodarska koinisija za stvarno deinobilizacijo jc sklenila s kianjsko industrijsko družbo na Jesenl- cah pogodbo, po katcri je družba obvc- zana odstopiti Uratlu za pospeSevanJe obrti večjo množino raznovrstncga žele- za. Onozarjavuo obvtnikc, da takoj pri- jülase svoio potrci>o ter dimenzijc'natan- čno navedejo. Priporočamo. da več obctüikov sktipaj naroči celo vag'onsko pošiljatev iii sicer se in or a naročiti ot! vsake diinenzijc najmanj 500 kg. Na ma- n.iSa naroeila se ne'liomo mogli ozirntl, zato priporočatno zaclrugam, da za vsc obrtnikc v njinovem okraiu skupno na- rofe potrebno železo. Zadnja porocila Posredovalnl predlog v valutnem vprašanju. . Beograd, 11. jan. (LDU). V od- loCUnih političnih krogih sovzadnjem trenutku nastali glede rešitve valutnega vpraSanja kompromisni predlogi. Po teh bi naj reorganizirana narodnabanka potegnila stare krone iz prometa. V zameniznovo novčanico se naj po- rabijo že tiskane novčanice, ki se naj na obeh straneh oznacijo kot krone. Poleg kronskih naj se izdajo dinarske novčanice. V garaneijo za nove ban- kovce da država banki vjamstvo bone. Podprta bo garaneija s tem, da se za- stavj del državnih sum. Dosedajno kritje narodne banke služi tudi kot kritje za nove novčanice. „Zlata pod- laga" (Münzfuss) ostane za enkrat ne- rešena za krono in za dinar. Oboje reši parlament. Službeno razmerje med krono in dinarjem ostane Se naprej 4 :1. Valutno vpraSanje v mlnistrskem svetu. Beograd 11. jan. (LDU) Danes dopoldne in popoldne se je ministrski svet v seji bavil z valutnim vpraša- njem. Jutri se nadaljuje razprava. Prestolonaslednlkova vrnitev. Beograd 11. jan. (LDU.) Iz Pari- za poročajo: Prestolonaslednik Ale- ksander ostane še nekaj časa na Fran- coskem. Dan odpotovanja še ni do- ločen. Razkritja glede zborabe uradne ob- lastl na HrvaŠkern. Z a g r e b, 11. jan. (LDU). Preiskava proti aretiranim uradnikom se nadaljuje z vso naglico, da se oddajo sodišču v kazensko zasledovanje. Na dan prihaja vedno novo gradivo glede zlorabe uradne oblasti. Tako je službena de~ pe5a poštnega ministra, v kateri je bilo javljeno poviäanje plač in prepoved stavke, bila od zagrebSke direkcije vsem poštnlm uradom dostavljena z dodat- kom uradniške organizacije, naj 9e uradniStvo ne odzove pozivu glede pre- povedi stavke, ampak naj se ravna po navodilih druStva. Tako je uradniška organizacija anulirala ukaz ministra. Težko obremenjuje obdolžence tudi, dt so se polastili brzojava in telefona v svoje svrhe in razpolagali ž njimi, kt- kor da so sami vlada. ! NeresnlČne vestl. B e o g r a d,11. jan. (LDU). ,.Pravda" poroča : Neresnične so vse vesti o od- stopu ministra dr. Kramerja in o ne- soglasjih v vladi. Valutno vprasanje bo reSeno prihodnji teden. O krizi ni govora. Beograd, 11. jan. (LDU). Vest o odpoklicu ministra Kristana po so- cijalistih je neosnovana. On ne misli na ostavko. Z mlrovne konference. Berlin, 10. jan. (LDU). „Lokal- anzeiger" poroča iz Berna : Iz Pariza javljajo, da so po izmenjavi ratifikacij ministrski predsedniki zopet imeli zboro- vanje, na katerem so razpravljali o jadranskem vprašanju. Dr. Trumbič je izjavil, da nameravajo na- praviti Reko za svobodno mesto v po- sebni. avtonomni državi. Pariz, 10. jan. (LDU). Agence Havas poroüa: Danes ob 10. uri so bile izmenjane ratifikaeijske listine z Nem- ! čijo. Pariz, 10. jan. (LDU). Agence Havas poroČa: Clemencean-, Lloyd Ge- orge in Nitti so danes zvečer sprejeli poročilo zastopnikov Jugoslavije dr. Trumbiča in dr. Žoigerja. j Pariz, 11. jan. (LDU). Razgovor | Clemenceauja, Lloyd Georgea in Nittija J v jadranskem vprašanju se vrši za- i npno. Pariz, 10 jan. (LDU) Clemenceau je sprejel jugoslovansko delegacijo, kl j mu je prednašala vse zahteve jugo- slovanske države glede rešitve jadran- skega vpraSanja. Zahtevala bo tudi, da jo zasliši vrhovni svet. Clemenceau pojde na agltacijsko potovanje. Pariz, 10. jan. (LDU). Clemenceau namerava, čim bo izvoljen predsednikom francoske republike, potovati v zedin- jene države, da uvede kampanjo za rnirovno pogodbo in zvezo narodov. Aretlran poročnik. Berlin 11. jan. (LDU) Sinoči je bil na cesti aretiran poročnik Bries, ker je osumljen, da je bil soudeležen pri umoru znane komunistične agita- torice Roze Luxenburske. Na stražnici si je poskusU prerezati žile in se je težko poškodoval. RA2NE VESTI. V Krakovu je umrl poljski pes- nik Kazimir Olinski v 6b, iet;i svoje staro^ti. Stanovanjska b©da v Londouu. — V Londonu bodo postavili nad 1000 teseniD his z enosobnimi stanovanji, da odpomo- rvjo pomanjkanju stanovanj. To bo stalo čez 1 milijon predvojnih kron. Rusk! begunci v Jugoslavlji. Boljše- viki so zavzcli Odeso. Vsled tega je po- stala evakuacija Odese neizogihna. Za- vezniške vlade so radi preskrbe begun- ccv vprašale tudi Jugoslavijo, ali bi spre- jela del teh beKuncev. Vlada ni mogla da- li odklonilnega odgovora in tako bo en del beguneev iz Odese našel zavetje na jugoslovanskih tleli. Ncmški WilH — iacmer. Po vesteh iz Berolina odposlal jc Viljem II. odpo- slanca k predsedniku pcruanske republi- ke v Limo, ka-.en hi >'c naj razjrovaTja! radi naselitve Viljcina in njegove rodblne v tej republiki. Nakuoiii hoce velil:a zem- ljišča in ustanovi'i obsežne iarme. Italliattsko clovekoljiibje. Iz Reke se poroča, da je tamos'nja aprovizacija vse Jugoslovane izključila od prtskrbe * živili. Nova nalezljlva bolezen. Iz Voroire prihaja vest, da se Siri po Italijanskem nova, influenci podobna bolezen, ki jo imenujejo »nona«. F3olezen se začenja z zaspanostjo, napade vse živčevje in kon- ča ponajveč smrtno. Posebno se je raz- viln dosedaj v južni Italili, pa tudi v Rl- nni so jo konstatirali. »*"»« <•_____________________________________________________»NOVA D Q D A« Štev.6 ZdravHo xoper legar. Slovenskl ame. ! riškl list »Olas Svobode« pise, da je neki dr. Benito Sanches v Mehiki iznašel no- vo zdravilo, katero ozdravi legar v 48 nräh. List dostavlja, da je iznajdba povz- ročila veliko senzacijo. —— ___>_-----------.--------__—___ j Vrl jugoslovanski vojak. ! »Medjumurske Novine« prlnašajo ; ' sledečo zanimlvo sliko: ' Neka gospodična, ki se je vozila s i J svojo prijateljico iz Zagrcba v Cakovec, pripoveduje: »Med vožnjo posiušave po- ( govore naših sopotnlkov. Med njimi sedl : vojak, mlad mož, kot jabolko, govori pa- ' metno in premišljeno. ' Pelje se iz Valjeva v Srbiji na do- 1 pust preko božičnlh praznikov; doma je ( v tiekem selu varaždinske okolice. ! Posebno presenečene smo bile ob j pripovedovanju tega mladega moža, ki 1 je prav prisrčno in razumno opisoval ( svoje vojaško življenje. S kolikim spošto- vanjem je Kovoril o svojlh častnikih, o njih blagem postopanju z vojaki in voja- ški vzgoji. Pravi: Lepo in dobro nam je, pazijo na nas kot na deco. Nikjer ni one- ga tujega ,hladnega in oholega postopa- nja, ne prihajajo pred nas naši častnlki nadutega Hca in mrkega Čela, ampak sto- pajo nied nas kakor med svoje brate. Posebno pazijo na nas inlade »rc- krute«, dovoljujelo nam, da zjutraj malo dalje pospimo, kot stareiši vojaki. Ko vstajamo ali gremo počivat, mo- Hino skupno »Oče naš!« Učijo nas pevat! vse naše junai&e nesmi, a največ pojemo »Lepa naša« in »He} Slovani!« Redkokedaj, da katerejra kaznujejo, pa tudi nimajo vzroka. Dobri so nam in mi stremimo za tew da vsctn njihovlm poveiiem natančno ugodimo. O tamkajšnjem srbskem narodu pri- poveduje ta vrli vojak vse najlepše. Pravi, kako }e ta narod marijiv, čist In gostoliuben, kako ima naše vojake rad v svoji hiši, kako jlh sprejema z vese- Ijem in kako povpraSuje po naših krajih. Z neko bolestjo pripoveduje, kako je la narod oškodovan na obleki, nerilu in drugem, ker mu je kleti sovran Svab in Madjar vse oplenil in odvlekel. Pa hitro dv'.tfne ponosno svoio glavo