Proti zapostavljanju za- družnišfva. a1 ii i\%\ (Govor poslanca Vlad. Pušenjaka t seji narodne skupščine dnc 6. junija 1925.) (Konec). 4. Prevelik vpliv vlade. Grajati moram nadalge šs tor da se po zakonii prepušŁa preveč vpliva v vprašanju poljedelsfcih kreditov mandafau poljoprivnede in voda. Rešrtev večine vp.rašanj m si> •er tvajvažmejših vprašan^ se prepušča pravilftiilcu, kateraga ima izdelati mimistrstvo za kmetiijlstvo. M se zavedamov kaj pomeivfa pri nas pravilnilc. To je pri1 nas nek po»eben zakon, in pri dhravnavanju razniih zakonov, kalkor n. pr. zakona o talksah, smo videli da se v pravilniiku reskijeio vprašanja, katera v zakonu niso rešena, in aioer na način, ki je nasproten določibam zakona. Razun tega vi•timo tudi, da je vpl5v minisitrstva za kmetijstvo roa celo Mstenovo mnoigo prevelilc Alko je dovolj, da vodi konitrolo pri norodmi bamJlci, pri drž. hiipotekarn.i banfkii, pri zvezi uradnaŠkdh niabavljakidh zadrug drž. komisar, ne razumem, jefcaj ima nurastrsitvo za knveijstvo pravico, da tako vetik*o število svofih zastopniiikov pošlje kot zastopnike v obk«tne zadruge in v dkekeijo za kmetijske kredite. Včeraj arao dobdli načrt zakona o novi obitnd baniki in tam smo videli, da se samo predlaga to, da se pošlfje komisas r banfco, a ne da bi trgovinsOdi minister imeinoval celo vrsto svojli irradra!kov v upravo bamlke, kakor to vidimo pri pred loženem zalconskem načrtu, na podlagi katerega bd imeli dbržaTni funkcijoneT|i prro in glavno betedo pri rodstvu nofih kreditnih zadrirg. 5. Izkušnje glede rešitve vprašanja kmetskih kne<iitov. Kake iakušnje imajo Arvge države glede rešitve vpra§anja pdljedeiskih krediitov za seboj? Če premotrirao zgodovtno tega vprašanja v druigih državah, potem ridSmo, de ]e iakušnja pokazala, tda mora bSti kredlit, ki |e določen hmetijsrtvu, ločen od kredita, ki je namenjen drugim go*- podarslkim panogam. Vidimo nadalje, da je edino zadružna oiblika primerna za razdelitev kredita, za kontrolo produkcijske potarebe kredita in, zasaguranje povračila krediifia. Vidimo pa tudi, da je škodljiv vsa'k vipliv države, ki gre pretko konitrole uporaibe državne podpore. Vklju!b silaibim izflcušnjam vseh dnjtgih držav v tem oziru se pri našem rakoimskem načrtu to n>e vposteva. 6. Viri za dojbavo potrebnih srerfstev. Emo najvažnejših ¦vprašanj je, odikod se bodo dobdla sredstva za podeliitev krediita. Sam načrt zakona nam navaja celo vrsto sredstev, izmed katerih so mnoga prav ilu zoma, kakor n. pr. sredstva, ki se naj dobijo iz razmih  fondov, kakor tudi sredsitva, katera bi naj dale oblasti, ki  še niiso ustanovljena in o katerih se še spLoh ne ve, ali  se bodo ustanovtila ali ne. Glavni vir naj tvorijo hrarulme vioge. Čuli smo, da je v nekaterih poikrajinah zinisel za varčevanje malo raizvit Na oaugi strasni smo pa zopet videli, da obstoje pokrajkie, kjer kmečlko Ijudstvo znatn« zneske vlaga v obsfoječe kreddtne zadmge, kjer je torej zmisel za varčevanje zelo razvSt. Gotovo je, da ljudstvo ne ibo vlagalo svojih .prihranikov v nove zadruge, katerih  ne pozna, v kcmikurenane zadnuge, ki so največ odvisne od vllade in v katerih bodo vršili ipregled vladni orgarvi. V drugih pojkrapnah pa, kjer nd smiisla za varčevauje, tam bo zelo mado vlog ali pa celo ndbeniih. Mi vMimo, da celo varčai Framoozi ne zaupajo tem »vladinim« zadrugam svo jega denarja. Po poročifoi; ki nam je bilo na razpolago, je na FraiKoskerrv okroglo 5000 oMastnih in lofcakiih zadrug, H imajo 76 mdlijonov frarikov hranilnih vlog, dofiini šfceje Slovenfija približ^io 500 fcreditnih zadrug, ki ima|o 400 iniliijoivov dinarjev hranilinih vlog. Ako vse te Simjenice vpoštevamo, vidimo, da so državna sredistva nezadostno in da morep služM le kot poibuda, da se jači privatna inicijaliva, da se km^čiko ljudstvo s tem navaja, da vsa razpoložl^va sredistva daje ma razpolago zadnižn5m organizacijam v svrf\o razdelitve kredita. To bo pa storik) kmečiko IJudstvo le tedaj, če bo imeto zaopanje v zadrago in če bo videlo njen« dsjpehe in atko se ofbstoječfi zadrug ne bo potiiskaio na stran. Da s« vprašan|e lcmetijskega loredjita popolno in ugod no reši in da se dobijo dcvvoljna sredisiiva, je toeba požrtvovalnega in vstrajnega dela vseh čirtiteljV, osobito o«\ihf kd dolgo vrsto let na tem polju uspešno dekcjejo, in sodelovanga rseh dosedamjih Tjadrug' iin zadružnih zvee. Poleg1 zadružne (propaganide pa je potrebna tudi zadružna discfipEna. Zadružno disciptino pa bodo vršili le izkušenri, dis- ; oipliniraru eadnigarji, ki so v dosedonjih eadrugah. Noiv« j zadrnge ne bodo imele izkitšenih sodelovalcev, ampak i bodo tekom let prfdobile kot člane k vecjemu manjvredni j materijei. 7. StaUšče zastopnikov ktnetijstva in zadružništra. Bn/keta kmetijskih in zadružnih sttrokovnjakov e dlne 2. in 3. maja t. L je soglasno odMoniila predložend načrt eakona in v posebni spomenfici povdarjala med drugku sledeče: »Ustvarjaimje novega krediitnega Kadružništva pofom državne inidjative je po izfkušnjah, pridobljenih v dnigih naprednih državah, eteperimemt, čegar usoda se mora od divojlti od usode dosedanjega zadružriaštiva, da usoda eteperimenta ne povzročii i jednaike usode dosedanjega kreddtoega zadružništva, koje je že davno izpopokijeno in prekoračilo prvotoo stopinjo eiklsiperiimenita.« Radi izfcušemfj dosedanjega zadružništva je enJkftta mišljenja, da je najmavejši zalconski predlog o ikmetijskih fcreditih spJošno neugoden in da bi fcilo potreibno, da Be narodjnii skupščini predloži prejšnji predlog zakona, katerf je izdelam na temelju spoTazuma na anketi dne 13. 6ept 1924, sfldicani od minisitrstva za kmetijsffivo, kateri preAlog popokioma odigovarja potrebam ssdanjega kmetijskega zadružni§tva, M naij tvori temelj zadružnemiu kredtoemiu zavodu. Bnlketa obanem misli, da bi trebalo obenem tudi pred ložiti novi zadružni zakori, M bi unificiral zadruino zakono davstvo, ker tvorita oba zafeocia načelno in argartsko ee« lino.« Vidiite, gospodje, to je mišljenije gospo^darskiii in eadružnih StroikcvTilalkov, ki so sie sestali iz cele države in dva dni sJcrbno in pazno proučevali določbe tega zafcojvsflcega predloga in prišli do soglasnega zakljucSka, da Je te. zakort^ki načrt za zadnižništvo nesprejeml|iv. Zakaj se pa vendar vstraja na tem načrtu? Koimi i* prišel ta zakon v prid? Ta zakon bo v prid radikaJni stramlki, ki hoče k državmo pomiočjo hitro priti do zadruig. Koristi bo pa prinesel prav mialo v primeri s Skodo, kateno bo tak načim. reševanja pvovzročil celoti. Koncni efelot bo ta, da ®e bo demar, državni denar, ujporabil za ta namen radSkalne straivkje in da nilodio ne bo mislii, na vmiitev kredita, fcer bo fconitroil« oinemogiočer.s. Po neuspelam eksp«rimenitu bo inazadovoljstvo tortvet^v radi tega vpmašanja še vačje kafcor dosedaj, SaJ snio viddi, da v odboiru tudi sribsiki kmiet|e niso biii zadovolind S t?m zaIkomskim predlogoorv da so imeli mnogo pritožb in želja, ki so ipa ostale nerešen«. 8. Naše stališče. Gotovo je, da tudd mli, če*udi fcot čteni opozicije nastopatmo proti načrtu tega zakona, g>o(fimo iisDcreno žetjo^ da se vprašanje fcmetijsldih kredatoiv ugodno reši, da bo lcmetu daiva možnost, dloseči cenen kratlkioročnii in srednjeročni ter doiHgoročmi fcredit Kratkočaani ikredit patrebuje mš kmet za obdelovanje zemlje, za rraikup semenja, gnoja in ikrme, za setev In žetev, za izplačilo delavoer, za bolJŠs vnovčenje in predelsvo pridellkiov, za nafeup sredsltev aa zdravlj&nje živine, iza potkiončiavaniie rastlinsfloih Skodijivcevv Srednjeroani fcreddt pa ]e fomefu ptoitreben zia nafcqp živine, orod|a in strojev, za napravo vinogradov in sadonosnikov, za direivaže, za popravila stavb, va manjše zgradbe, eo de^ fcup zemlje t svrfio ziaoikroženja posestva 5*A; dc%oročmi fcreddt pa zia nallCup zemlije, 'Odplačila agraTnih dolgov;, za zgradbo hiš, hlewv 5n gsosp^darskih pastopij, ra stalno i»boljšamie zemlpišč po/toim izsiuševania, naroatenja itd. Na9 ^cisdlc^, da se daje dolgoročni lcre&t i »a izpfačito dei~ Sgkfc Je večina odbila. Velifca najpafca predliožeivega zakomskega načrta je, da se premak) vpošteva do-lgaročme Ocredite v vsel\ ondh pofcdapnah, kjer je fcmetijstvo na vislcu 3n kjer imamo preeej naW*JtiL> aadružništvo. Tamv je v prvi rvirsti potreiba po cenero (Jolgoiračjnem fcreditu velika. Gljj zaflcoma, da se niiidi fcmetu porrtoč v sift, se bo p*> vj^gledtt drugih madernih držaiv dlosegel le teda^ aflco se bo podeljevanje kredita vršilo potioim dobro izkušenib kreditafh izafdružrtrh organizatij, fcatere že imamiov in potam njihovih izvez, ne pa poHtoim noivft zadrug, katerih delovanja ne pozTVaono in o kaiterih ne vemo, ali bodo v ofoče imeibe kaj uspeha ali ne. Aiko se pa hoŁe to vprašanje azraibljati t Stranikarslke namene in potom noivegs zariružniištva vršiiti nefco fpoEtično misip, poiiem je čisto goitovo, da bo vprašanje fcnvetijsildiih kre-datov ostalo še dolgo vrsito let nerešeno, da se bc državni denar brezuspešno potrošil in dia bo dxžava lahko reg-istrirala miov neuspel eksperimienlt. SvarH'en vzgled nam daje v tern ozim cela ¦vrsfe držav, oeobito pa Madžarska. Stališre roašega ikltijba je, da odklamjamo predioženi načrt zakona ter želimmo, da se vprašanije kmetijskega. kretfite reši v smisltr predloj^e enkete zadruaniih in fcmetijskih BtroJcOvn|akov zdne 13. sepfembra 1924.