Zaupati moramo Ijudem in jim dati priznanje za dobro delo
Zbori občinske, skupščine bodo na septembrskem zasedanju obravnavali poročilo o poslovanju organizacij združenega dela s sedčzem v naši občini za prvo polletje. Uredništvo Dogovorov se je odločilo povabiti na pogovor za okroglo tnizo nekaj najbolj odgovor-nih delavcev s tega področja, da bi obravriavali bistvene značilnosti gospodarjenja v občini. Pogovora so se udeležili: predsednica komi-teja za družbene dejavnosti Ksenija Preželj, direktor delovhe orga-nizacije ROG Vlado Smrekar, generalni direktor trgovskega pod-jetja Nama Franc Štrumbelj, predsednik občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Milan VukašinoviČ in sekretar v občinskem svetu zveze sindikatov Ljubljana Center Iztok Zemljič. Pogovor je stekel predvsem o stabilizacijskih prizadevanjih naše občine, o težavah, na katere naleti gospodarstvo pri svojem vsak-danjem delu, o obveznostih gospodarstva, o razmerju med gospo-darstvom in družbenimi dejavnostmi, o Hkvidnosti in o izvozu. Glede na to, daje trgovina poglavitna dejavnost v naši občinije razumljivo, da je najprej stekla beseda o trgovini.
.' Franc Štrumbelj: Trgovina ustvarja v . naši občini tri četrtine prihodka in več kot polovico celotnega dohodka. Ven-dar pa je treba opozoriti, da beleži do-bre rezultate predvsem trgovina na de-belo in zunanja trgovina, medtem ko je trgovina na drobno v znatno sla-bšem položaju. Ta trgovina posluje pod težkimi pogoji, saj ima opredelje-no ceno svojega dela in je ne more formirati tako kot druge gospodarske dejavnosti.
Vlado Smrekar: Gospodarstvo in trgovina bi morala najti skupno reši-tev: Zavedati se moramo, da trgovina ne more ničesar prodajati če proiz-vodnja nima sredstev in možnosti, da bi ji ponudila določen izbor blaga. Trgovina je v bistvu podaljšana rokaO'*' proizvodiye in ugotavljamo lahko, da pri nas tega dejstva nismo upoštevali. Njen razvoj ni šel z roko v roki s proiz-^odruo.
Franc Štrumbelj: Marže v trgovini so limitirane. Namesto da bi se združeno delo samo dogovatjalo in sporazume-valo o ceni svojega dela, počne to nek-do drug. Položaj je kolikor toliko do-ber v tistih panogah, kjer se lahko trgovina sporazumeva s proizyajalci o oblikovanju maloprodajnih cen. Tam pa, kjer imajo proizvajalci svoje kalku-lativne cene, lahko trgovina samo pri-bije svojo maržo, ki pa je določena. Trgovina bi morala biti v enakoprav-nem položaju z drugimi dejavnostmi.
Dogovori: Kakšen je položaj y občini Center na področju proizvodnje?
Milan Vukašinovič: Fizični obseg pro-izvodnje narašča vendar pa še ni dose-gel lanskega obsega. Prav zaradi stati-.•stičnega spremftanja podatkov pa za-deva ni tako kritična. Statistika nam-reč vodi pregled po določenih artiklih, ki pa so se menjali. Novi artikli pa spremenjjo sliko, ki jo prikazuje stati-stika.
. Dogovori: Kako komentirate poda-tek v poročilu, da je kljub višji proiz-vodnji, o kakršni goyorite sedaj in ve-čjemu izvozu devizni dotok nižji za 14 odstotkov od lanskega obdobja.
Milan Vukašinovič: V izvozu se po-večugejo takoimenovani kompenzacjj-ski in maloobmejni posli. Malo je di-rektnega izvoza, ki-ga predstavljamo kot neposredni dotok. Ce pa govorimo na splošno, potem moramo ugotoviti,
da razvojne perspektive v naši občini niso tako rožnate. Reprodukcijskega dinarja, ki sestavlja akumulacijo in ob-vezno administracijo je relativno manj, ker zaostaja za rastjo dohodka. To pa je zato, ker raste amortizacija počasneje od celotnega prihodka.
Prve uspehe razbremenitve gospo-darstva v naši občini so razvrednotile naglo naraščajočL obresti. Ne glede na skromno oživitev gospodarstva v naši občini, se utegnejo v naslednjih mese-cih zaradi pojavov v strukturi virov obratnih sredstev zaostriti predvsem odnosi v zagotavljaryu likvidnosti or-ganizacij združenega dela. Menimo, da bi se morala pozitivna gibanja nadaJje-vati do konca leta. Izvršni svet bo spremljal vse akcije in po svojih mo-čeh ukrepal na področju likvidnosti.
Iztok Zemljič: Naše delovne organiza-cije s področja proizvodnje delajo v zelo težkih razmerah. Njihova osnovna sredstva so iztrošena do 70 odstotkov in zato se lahko čuditno da sploh še naredijo toliko kot naredijo.
VladoSmrekar: Vnašidelovni orga-nizaciji iztisnemo maksimalno vse, kar lahko iz starih strojev. Dolgo pa tako ne bo šlo, če ne bomo investirali v modemizacijo proizvodnje. Pri tem pa ne gre samo za investicije, gre tudi za povsem druge probleme. Ljudje so jezni in ne razumejo, da tie moremo naprej. Ne gre za velike naložbe, gre za sredstva, ki bi jih morali nameniti za nadomestilo strojev. Tako pa se doga-ja, da moramo za majhen del, ki. ne stane veliko, napraviti celo vrsto vlog. in pridobiti nešteto soglasij in sklepov, da ga lahko nabavimo, pa čeprav ima-mo denar. Živijenjska doba nekega stroja pa je določena. Če pa že govori-mo o investiranju, potem menimo, da je treba zadevo obravnavati komplek-sno. Vsa kovinsko-predelovalna indu-strija v Sloveniji se na primer striiya z investicyo v jeseniško železarno, zakaj prav od železarske industrije je odvi-sna njena preskrbljenost z reproduk-cijskim materialom.
Dogovori: Kakšna je preskrbljenost z reprodukcijskim materialom?
Vlado Smrekar: Lani in predlani je bil položaj zelo težak. Letos so se zade-ve nekoliko umirile, vendar še vedno niso takšne kakor bi želeli. Dogaja se, da ostajamo brez reprodukcijskega
materiala povsem preprosto zato, ker naši dobavitelji iz tega ali onega vzro-kar ne izpolnjujejo dogovoijenih ob-veznosti. Sprašujem vas, kako naj dela pri nas denimo 1200 Ijudi, če ni mate-riala. Tu gre za poslovno-moralo in ne le za poslovne interese. Sami smo se zaradi tega odločili, da začnemo izde-lovati nekatere elemente, ki jih nujno potrebujemo. To pa zato, da vsakič ne trepetamo, če bomo dobili blago ali ne.
Iztok Zemljič: Pri tem gre za dve po-membni zadevi: za samoupravne spo-razume in kazenske sankcije. Obojega najbrž nismo še dokončno dodelali. V občini Center smo že dali pobudo, da bi skušali razrešiti problematiko v ok-viru posamežnih organizacij združene-ga dela.
Vlado Smrekar: Če govorimo o go-spodarjenju najbrž ne moremo mimo problematike na področju pridobivan-ja in delitve dohodka. Gre za vprašanje pod kakšnimi pogoji pridobivamo do-hodek. Če ga pridobivamo na račun nekoga drugega, potem nastanejo te-žave, in to ni prav. Imamo primere močno konjunkturnih delovnih orga-nizacij, za katerevemo, da ne delajo nič drugače in nič bolje od tistih, kjer imajo nizke osebne dohodke. Družba jim dovoli, da svobodno delijo osebne dohodke, ker meni, da so le ti rezultat njihovega dela.
Iztok Zemljič: Osebni dohodki v obči-ni Center so nekoliko nad republiškim poprečjem. Ugotovih smo, da je naj-slabši položaj v gostinstvu, takoj nato sledi stanovanjsko gospodarstvo, ko-munala, obrt in gradbeništvo. Najbolje je v zunaiyi trgovini. V občini Genter je le 200 delavcev, ki prejemajo manj kot 15.000 dinaijev osebnega dohodka. Samo štiri OZD so takšne, kjer je več kot 10 delavcev z osebnimi dohodki, ki so pižji od 15.000 dinaijev. V družbe-nih dejavnoštih je problematično zdravstvo.
Ksenija Prežel]: Najnižji osebni do-hodki na področju družbenih dejavno-sti so v otroškem varstvu in socialnem skrbstvu. Na področju zdravstva pa je problematičen predvsem- srednji me-dicinski kader. V družbenih dejavno-stih nikakor ne moremo izvajati načela t nagrajevanja po delu. Sicer pa ne mo-remo mimo specifike naše občine kot take, kjer moramo upoštevati življenj-ski standard prebivalstva nasploh in v tem okviru ugotoviti, da živi na tem ¦ območju kar 8 tisoč upokojencev in to predvsem v starih hi§ah in neprimer-nih stanovanjih.        »
Dogovori: Kaj lahko napravi občina pri urejanju zadev na področju gospo-darstva in kakšni so odnosi med de-lovnimi organizacijami in občinskimi organi?
Franc Štrumbelj: Občina kot upravni organ sicer ne more napraviti veliko, zelo veliko p"a lahko stori z odnosi, ki jih vspostavi z organizacijami združe-. nega dela. In moram reči, da so delavci naše občinske skupščine zelo priza-devni. Obiskujejo organizacije združe-nega dela in vbsebnem stiku skušajo
skupaj z njimi najti rešitve, k| naj bi pripeljale do kar najbolj ugodhih re-zultatov.
Dogovdri: Kako potekajo zadeve na področju trgovine, zlasti trgovine na drobno, za katero ugotavljamo, da je v razmeroma težkem položaju?
» Franc Štrumbelj: Trgovina na drobno si pomaga z boljšo ponudbo s speciali-zacijo in modernizacijo prodajaln,. Na ta način naj bi privabila kar največ kupcev in povečala promet. Z večjim prometom pa lahko pride tudi do bo]j-šega dohodka.
Vlado Smrekar: Vsega pa le ne more-mo graditi samo na ekonomskih osno-vah. Zavzemamo se sicer za svobodno oblikovarye cen, vendar pa naj bo to oblikovanje takšno, da ostanejo pod družbeno kontrolo hekatere ključne dejavnosti kot na primer energetika, kmetystvo in podobno. Mi kot finalisti ne zahtevamo višjih cen, pač pa zahte-vamo takšne cene, da ne bomo plače-vali reprodukcijskega materiala dražje kot iztržimo za finalni izdelek. Od ta-kšnih razmerij so odvisni tudi naši psebni dohodki, naš standard in kon-čno tudi zadovoljstvo.delovnih ljudi.
Dogovori: In kako je z razbremenitvi-jo gospodarstva?
Vlado Šmrekar: V bistvu nismo prav nič razbremenjeni.    *
Iztok Zemljič: Najbrž ne gre samo za finančno razbremenitev, ampak tudi za razbremenitev v organizacijskem smislu. Zmaiyšati bi morali admini-strativne postopke, ki bi sami po sebi potem zmanjšali obseg dela in temu primerno tudi obveznosti organizacg združenega dela.
Dogovori: Skušali smo zmanjšati ob-veznosti tudi na račun družbenih de-javnosti.
Ksenija Preželj: Družbene dejavnosti smo zastavili kot dejavnik stabilizaci-je. To ni prav. V Ljubljani smo sprejeli še nekatere dodatne ukrepe, ki bmeju-jejo flnancirarge družbenih dejavnosti. Ugotoviti pa moramo, da sporazume-vanje na področju svobodne menjave dela ne poteka tako kot bi moralo. Iz-vajalci si prizadevajo uveljaviti svoje interese in ne najdejo pravega'stika z uporabniki. Strokovne službe sisov ne delajo z roko v roki z izvajalci. Na po-dročju občine Center imamo 142 orga-nizacij, ki jihzajema svobodna menja-va dela. S tem, da smo družbene dejav-nosti opredelili kot dejavnik stabiliza-cije; smo delnp zavrli njihove pobude in razvoj. Ukinili smo dejansko vse razširjene programe in omogočili fi-nanciranje zagotovljenih programov. Čeprav lahko rečem, .da je v občini Center položaj na tem področju neko-liko ugodnejši kot v Ljubljafii.
Dogovori: In kako je z neposredno menjavo dela.
Ksenija Preželj: Tudi neposredna menjava dela ni zaživela tako kot bi morala. Včasih prihaja do absurda na tem področju, tako da' se tisti, ki so zadolženi za določeno dejavnost uk-
vaijajo izključno s pridobivanjem sredstev. Imamo celo primer, da je šo-la oddala telovadnico y najem nekomu drugemu, samo zaradi tega, da jo lah-ko sjzdržuje. Posledica takšnega rav-nanja pa je bila, da jo učenci ne morejo uporabljati. Poseben problem pred-stav]jajo omejena sredstva za osebne dohbdke, ki niso več odvisni od kvali-tete in obsega dela. Najslabše je na področju raziskovalne dejavnosti, kjer nekateri inštituti sploh' ne prodajajo svojega dela. Šble imajo zastarelo opremo in zaradi tega ne morejo opravljati v celbti svojega poslanstva. V Kliničnem centru imajo drage apa-rature, ki pa jih ne uporabjjajo, ker nimajo sredstev za nabavo rezervnih delbv.
>Vlado Smrekar: Velikokrat smo priča povsem preprostemu prosjačenju. Da-lismo sredstva za delovanje določenih družbenih dejavnosti, zmanjkalo pa je mbžnosti za nadaljnje vzdrževanje.
^Franc štrumbelj: Pri delovnih Ijudeh nismo doslej opazili še nobenega od-pora za prispevke, s katerimi naj bi financirali zdravstvo, kulturo, šolstvo in podobne dejavnosti. Ljudje ne sprašujejo koliko te dejavnosti stanejo in pripravljeni so zanje prispevati. Vprašanje pa je, kaj v teh dejavnostih delajo in kako so organizirani. Gre le zato; če racionalno trošijo sredstva, ki so jim na voy"o.
Oogovori: Mar ni prav to vloga sa-moupravnih interesnih skupnosti, da usklajujejo zahteve, želje in potrebe na področju zbiranja in trbšerya sredstev v družbenih dejavnostih? •
Ksenija Preželj: Seveda, vendar pa to še ne poteka -tako kot bi moralo.
Vlado Smrekar: Zelo veliko sredstev dajemo še vedno za nerazvite. To sicer ni problem, problem pa je, če trošimo denar za zgrešene ihvesticije, kar se je v preteklosti dogajalo. Ne bi bilo prav če ±>i kazali. s prstom samo v druge republike, saj imamo tudi na Sloven-" skern podobne primere, med katerimi IMV žal ni edini.
Dogovori: Kaj si obetate od nasled-njega obdobja na področju gospodar-jenja?
Vlado Smrekar: Zadeve' se morajo premakniti na bolje in verjamemo da se s skupnimi napori tudi bodo. Predvsem pa je pomembno nekaj: zaupati moramo delovnim Ijudem in jim v vsakem pogledu dati priznanje, kadar nekaj napravijo. Zelo narobe je, če jih omejimo pri uživaiyu sadov nji-hovega dela, zlasti takrat, kadar so na-pravili n^kaj izjemno dobrega in usp^šnega. Paziti moramo, da jih ne omejujemo. Zavedati se moramo, da je to za Ijudi boleče, da postanejo zaradi takšhih postopkov pasivni iri da jim odvžamemo voljo do kakršnihkoli po-bud. Menim, da je vse to zelo po-membno in da se morajo tega zavedati vsiod delovne organizacije do občine, republike in federacije.
Pogovorjevodllin
prlpravil z» ob)avo
Niko Isajevič