lvw» Vesenjak: linlm Evtih. Kakor jetnik glaa o svoji svobodi, kakor bolnik Dzdravljenje po težki bolezni so zaslištli evroptki narodi glas potitika in učenjaka Wilsone, ki je v biatru zohtevai, da konča svetovno krvovo klnnje s tam, da dobi vsok svoje: nerodna in osebna svoboda bodi vsakemu v demokratsko urcjenih narodnih državah zajamčena in liga naTodov naj rešuje spore in preprečuje nova sovraštva in nove uničevalne boje. »Oa, tako mora biti, kakor ViJson pravil«, je odmevalo v srcih onih, ki so živeli v skrbeh in pomanjkanju •a frontemi in enako je odmevalo v srcih onih, ki so v bojnih vrstah gledali smrti v obraz. Toda ker ošabni ViIjem s svojimi g«nerali in Karl kot slabič brez volje nista tako hotela, se je dvignil z Wilsonom ves emeriški narod s svopm ogromnim številom in s svojo nepreračunljivo močjo in sposotmostjo ter je z orožjem v roki strl nasilne magočneže: končano je bilo klanje. Nikdar ni bilo pri nas in drugod tako veselo, nikdar tako lepo, kakor takrat, ko so hiteli možje in mladeniči domov, ko je vrgel na jesen 1918 naš kmet puško in uniformo vstran in se oklenil svojega doma in svoje ljubIjene zemljice in se zopet kakor krt ztril v njo. Vsi skupaj pa smo verovali v prerojenje in prenovljenje, verovali v mir, v spor&zum, v pravico in v bratstvo med narodi. Toda »stara navada je železna srajca« pravi naš pregovor. Rimljani so rekli: naturo lahko z burkljami naženeš, pa se vendar povrne! Tako je bilo tudi z Evropo. ,Wilson je pač odločil z Arneriko zmago na vojnih poljanah, toda evropskih narodov in evropskih državnikov ni mogel preobraziti. Zato se je razočaran in vznejevoljen vrnil. Evropa je dobila po svojih diplomatih razne mirovne sklepe, v jedru pa je ostala še bfllj politično, gospodarsko in najbolj moralno ra^bita in nezadovoljnost ter sovraštvo ponekod tli, drugod s plaroenom gori ter obeta nov požar, ak-o ne bo treznost in poštenje zrnagalo nid netilci sovraštva in prepira, nad izkoriščevalci in nasilneži. Vzroki nemira ao silno mnogovrstni. Prej se je govorilo in pisalo, da je tokoiitvenovani »imperijalizem«, to je volja !n hotenje vladati nad drugimi narodi, evropskih velikih držav vzrok nemirom in oboroževanju. Sedaj imamo zopet »imperijalizem«, toda namesto par velikih držav imanvo imperijaKstično mislfrče politike-državnike cele vrste malih držav. Očividne narodnostne krivice — pomislimo samo na Koroško in Primorsko! — so drugi vzrok stalnega nemira. Takšne krivice se dogajajo in občutijo pri ogronini večini narodov m držav, ker meje niso določene sporazmnno, temveč s silo, z zvijačo in s politično prevaro. Med voj- sko in po vojski }e cela nepregledna vrsta trpela na živ- Ijenju, zdravju in premoženju, ali ga celo popolnoma iz- gubila ter zapadla revščini in pomanpcanju. Drugi pa so se obogateli nojveč na nepošten način in to so vojni do- bičkarji, veiižniki, valutni špekulanti in kako se že vsa ta brezvestna druhal imenuje. To ustvarja zopet ogromno nezadovoljstvo na znotraj v vseh državah! Poleg tega pa so še stari pretirani naiodnostni hujskači, kakor n. pr. pri Nemcih oi^anizatorji »Heimwehra« in stari krvoloki, ka- kor je Ludendorf in podobni, v Ilaliji so fašisti s svojim Mussolinijem, pri nas pu Pašič in Pribičevič ter njihovi  učenci. K vsemu temu še pridejo revolucijonarni poskusi izpremembs telege načina gospodarstva in družabnega reda, kakor hočejo to komunističn' boljševiki. Vse vre in kipi v nezadovoljnosti in sovraštvu: stan proti stanu, na- rod proti narodu. Odtod evropsko politično stanje, ki si ga hočemo nakratko ogledati in iz njega učiti!  Pregled političnega stanja v Evropi. Začnimo z našo državo! Na znotraj imamo neporavnan prepir za ured;tev naše dTžave. Mi Slovenci in Hrvati zahtevamo bratski sporezum in jednakost v dolžnostih in pravicah, zahtevaino poštenje in red v upravi, zametujemo nadvlaclo Beograda in nadvlado bankarstva, nasprotniki naši pa hočejo centializem, hočejo silo in odobravajo ter gojijo izkoriščanje in korupcijo. Žalibog imamo med nami zaradi strankarske zaslepljenosti in osebnega koristolovstva nekaj izdajalcev v naših vrstah in ti gredo s Pašičem in Pribičevičem ter verujejo podkupljenim listom. Zato pa imamo med Srbi poštenjake in prijatelje, ki ho oejo pcšteno in iskreno v skupno dobro nas vseh bratski dogovor in sporazum. Poleg tega imajo pri nas v državnem gospodarstvu zaščito bankirji in velepodjetniki, malo kmetijstvo pa ne, ravno tako ne delavstvo. Vse to ustvarja nered in nezadovoljstvo in drugače v tem oziru ne bo, dokler ne izgubijo politične moči Pašič in Pribičevič ter vsi tisti, ki mislijo in delajo kakor ta dva. Toda nevaren in negotov, je položaj naše države tudi napram sosedom. Madžari ne jnorejo pczabiti, da so izgubili bogato in pkodno Vojvodino ter Prekmurje; Bolgare boli, kar so morali odstopiti v drugi balkanski in po svetovni vojski rvaši državi. V Makedoniji živi stotisoče Turkov, ki so bili tukaj skozi stoletja neomejeni gospodarji, na Kosovskem polju in v zapadni Makedoniji so Albanci v stalnem vrenju in vse skupaj šunta in podpihuje Italija> ki hoče sama vladati nad celim Jadranskim morjem in izkoriščati Balkan. Torej ne\'arnosti in težav tudi zunaj naših mej več kct preveč! Naši zavemiki in sosedje imajo na znotraj in zunaj še večje težave, nerede in homatije, ki vzbujajo ogromno nezadovoljstvo. Rumunija se je preobjedla in priključila sebi prej rusko Besarabijo, česar Rusi nikdar ne bodo pozobili. Vzela je Boigarom velik del bolgarske Dobruče ob Donavi in Črnem moqu in Madžarski tudi čisto madžarske dele. Zasedk je pretežno slovansko Bukovino. Na cnotraj ima srdite boje ca preureditev države, še bujše p« rtdi t*f«, ker je neieobraženo ljudstvo brez poseati; n*d dve tretjini vse rodovitne zemlje imajo velikaši, plemeniteši; ti d«]ejo eemljo v zakup židovskim podjetnikom, ti ecpet podaajemnikom in šele ti kmetskemu Ijudetvu, Id ima nazadnje le delo in skrb, sadove žuljev in skrti pa zavzivajo velikaSi in najemniki ter njihovi volpeti. Rumunija je ošabnav rattven pa gnila na znotraj in o tej nasprotnici slovanstva lahko rečemo: n«puh pride pred padcem. Naša zaveznica Čehoslovaška je gospodarsko ra«meroma najbolj urejena, toda politično ima velike težave vsled obilice tujih narodnosti. V čehoslovaški repufcliki živi nad tri milijone gospodarsko močnih in narodho najbolj odločnih Nemcev, v njej je nad pol milijona Medžarov ter precej Rusinov in Poljakov. Zraven tega vlada velik spor med Čehi in Slovaki. Še mnogo slabše je stališče Poljske. Svoj čas je poljsko kraljestvo propadlo zaradi prevelikega strankarstva in ošabnosti plemičev. Tudi sedaj je Poljska v svojem državnem gospodarstvu.zelo slabo urejena kljub svojemu velikemu bogastvu. Strastnega strankarstva pa je tudi veliko. Največja nevamost Ža poljsko republiko pa sta oba soseda: Nemci in Rusi ter gospodstvaželjnost Poljakov nad Rusini in Litvanci. Poljaki so namreč dobili velik del bivše nemške Šlezije in še večji del Ukrajine, ki pa n^če poljske nadvlade. Največji nevamosti za odnošaje v Evropi pa sta spor med Nemčijo in. Francosko zaradi vojne odškodnine ter razmerje boljševiške Rusije in ruskega naroda do ostale Evrope. V svetovni vojni poražena Nemčija bi mcrala plačati odškodnino Francoski, Belgiji, Angleški, Italiji, naši državi in še nekaterim drugim. Posebej Francozi pravijo: uničili ste nam najlepši del države, v prah strli tisoie mest in vasi, napravili milijone vdov, invalidov in sirot, naše državno gospodarstvo je radi vojne na robu propada, zato Nenvci dajte odškodnino in plačajte tudi kazen. Tako govori in piše na Francoskem od ministrskega predsednika vse doli do zadnjega Francoza, samo da so nekatere strcnke bolj Ktmpene, druge bolj zmerne. Kakor je zadnji »Gospodar« poročal, bodo letošnje volitve v francoski in nemški parla~ ment v glavnem odločale, kako se bo rarvijalo razmerje med tema močnima evropskima narodoma. Na Nemskem so namreč šuntarji po vzjfledu naših Pašičev in Pribičevičev — bivši generali, oficirji in grofje ter meščanski kričači — pridno na delu, da našuntajo narod za nove boje v bodočnosti. Rusija, pa naj bo to boljševiška ali druga, pa nikdar ne more pozabiti, da je iggubik ogromno svojega bivšega ozemlja proti Japoncem, Rumunorn, Poljakom in drugim in da je imela preko Vilne in Vladivcstoka ter mest ob Crnem morju odprto pot v svet in da vsega tega sedaj ni več. Povrh še hočejo boljševiki drugačen družabni ii\ gospodarski red ter drugačno politično ureditev po Evropi, r.e priznavajo vojnih in predvojnih ruskih dolgov Francozom in Angležem. O Italiji je znano, kako vlada tam bivši profesor, socijalist, republikanec, sedaj monarhist Mussolini s svojimi divjaškimi fašisti. Druge države pridejo manj v poštev ter se tudi večinoma mirnejše razvijajo, izvzeto le Špansko. Sad naro-dnega liberalizma je torej po vsej Evropl brezmejno sovraštvo med narodi, sovrašfvo in izkoriščanje med stanovi, zloraba moči in izvrševanje nasilja. Vsak v tem duhu vzgojen posameznik in narod vidi le sebe in svojo korist, pravice drugih pa tepta in zaničuje. S tnlcšno vzgojo se je Evropa zapisala propadanju, poginu in smrti. Takšna vzgoj« mladine in takšna politika mož-vodilnih državnikov mora prinesti le nove svetovne vojnc, s tem novo gorje in novo trpljenje, siroinaštvo in podivjanje. Kako malo smo se pač naučili iz pretekle svetovne vojne, kako hitro so pozabili ljudje na resnico, da rodi sovraštvo le sovraštvo ir. ž njim gorje, le gorje! A!i ni izhoda? Angleži, znani praktični trgovci in politiki, kateri še Imajo povrh sedaj zelo pametno delavsko vlado, se trudijo omejiti spore, odpraviti največje nevaraosti in rešiti mir Evropi. Toda to se jim ne bo posrečilo, ako narodi v svojih političnih in gospodarskih odnošajih ne krenejo na druga pota, kakor so jih hodili do sedaj, vzgojeni v materijelizmu, ki obožuje le zlato tele in ne pozna duše in ne pozna krščanstva v dejanju. Kaj kažejo praktičTii vzglecki? Če pogledamo k naši sosedi Nemški Avstriji, vidimo brez 'dvoma, da se je začela kljub vsem težavam mirno in lepo razvijati. To je zasluga krščanskega moža predsednika-duhovnika Seipla in njegove stranke, ki ima bistveno ista načela in isti način dela kakor naša Slovenska ljudska stranka. Tudi v Belgiji, v Nizozemski, v švici odločujejo ali najmcčnejše vplivajo možje in stranke, ki izpovedajo krščanstvo v deja-nju. V Nemčiji vzdržuje red in vodi ljudstvo krščanska stranka. Kaj pravi|o najvplivrvejši nuožje? Na Angleškem je izjavil voditelj delavske stranke, sedajni voditelj ogromne angleške države, da ni mogoče med narodi in stanovi urediti razmer in napraviti miru, ako družabni red ne sloni na krščanskih nazorih. Čisto podobno se je izrazil bivši ameriški predsednik Wilson in tudi sedanji predsednik Coolidge. Tudi najznamenitejši učenjaki in vzjojitelji izražajo isto svoje prepričanje. Rešitev naše kulture in človeštva je mogoča le v krščanskem svetovnem nazoru in njegovem dejanskem izvrševanju, je izvajal rektor sl-ovitega vseučilišča v Edinburgu na Angleškem in enako uči svetovnoznani vzgojitelj Forster ter cela vrsta drugih. In mi? Za nas Slovence in vse Jugoslovane, kakor za vse druge narode velja, da ne bo prej sporazuma, reda, poštei\ja in pravice, dokler v dejanju ne izvršujemo zapovedi: Ljubi svojega bližnjega, knkor samega sebe in dokler ne uvažujemo: Karkoli ne želiš, da drugi tebi ne stori, to tu- di ti njemi; ne stori. Mcramo pa biti tudi resni, samozavestni in odločni v boju za svoje prepričanje. Ako smo v diiu duš.v prepričani, da pride sreča in zadovoljstvo le na pocilagi naših nazovov, potem moramo irr.eti tudi toliko volje in odločne možatosti, da nikjer in od nikogar svojih nazcrov siamotiti ne damo. Zmago doseže !e tisti, ki veruje v zniago in se za np bori! Vojna Miitika, Kadar je Pašičeva vlada v zadregi, si vedno izmisli oblastniška družba kako zunanjo nevarnost za dižavo, ali se pa nalašč poda v svoji iun«nji politiki na taka pot«, ki povzročajo vznemirj«nje vojnih nev«rno»ti. Treb« ie je spommii snmo na to, kaj *o že vte vl«<dni listi napovedovali za letošnjo pomltd. Prin«š«li so čl«nke z rtmimi kričečimi in vznemirjajočimi na*lori: krvav« spomlad, pred napadom bolgarskih uitašev, grožnje ojrakih ftšittov, konfcrenca bolgarskih, albarnkih in makedonskih eiiotnikov itd. Vse te vznemirjajoče napovedi imajo namen, odvrniti javnost od treznega presojanja notranjih političnih dogodkov ter tako vladi utrditi položtj, češ, da |e vpričo velikih nevarnosti vsaka njene sprememba skrajno nevarna. Kakor hitro pa se pojavi v politiki drugih držav kakšno stremljenje, ki bi lahko ogrožalo mirne odncšaje med državami, lahko gotovo pričakujemo, da se bodo v to vmešali tudi beograjski politiki samo radi tega, da predstavijo narcdu veiike nevarnosti, ki ne dopuščajo, da bi se ne vladi kaj sprerr.enilo. Nevarne pomladne napovedi so sedaj kar naenkrat utihnile in Pašičeva vlada se je v svoji temni politiki zatekla v temno ozračje, ki je nastalo vsled vprašanja Besarabije. Besarabijo so s svršetkom svetovne vojne Rumuni odtigali od R^sije. Kakor snano, je Rumunija proti koncu stopila ob strani zaveznikov v vojno. Njeno sodelovtnje je prineslo zaveznikom jako mtlo koristi, ker je bil« *Uba rumunska vojska v krotkem času Tazpršena. A vse to Rumune ni ovirolo, da se n« bi ob koncu vojne poartavili med prve zmagovalce ter si po»k«li plen. V Rusiji je bil« tedaj revolucija in Rumunom se je rdelo najprikladnejše, odtrgati tej držnvi lep kos caemlj« in sicer Besarabijo. Kakor vsaka dežela, je imela tedaj tudi Besorabija svoj narcdni svet in Rumuni danes trdijo, da je ta svet glasoval za priklopitev k Rumuniji. V resnici pa je od tega sveta samo par članov za to glasovalo, druge, ki so bili proti, je pa rumimsko vojaštvo postrelilo. Oktobra 1920 se je v Parizu od strani Rumunije, Francije, Anglije in Japonslce podpisal dogovor o priklopitvi Besarabije k Rumuniji. Amerika tega dogovora ni hotela podpisati, zastopajoč pravilno stališče) da se kaj takega ne sme zgoditi v odsotnosti Rusije. Po dolgih letih sedaj siopa Rusija zopet v evropsko politiko ter tirja Besarabijo nazaj- Pripravljen» je celo pripustiti, da se prebivalci te dežele pri glasovanju pod nadzorstvom mednarodne komisije izjavijo, ali hočejo nazaj k Rusiji, ali pa ostati pod Rumunijo. Rumunija pa noče niti glasovanja ter si išče sedaj že dalje časa zaveznike za slučaj, da ji Rusija Besarabijo zopet vzame. Rumunska vlado. je že iskala vsepovsod zavezništvo, a je bila povsod odbita, samo v Parizu so ji izjavili, da so pripravljeni za protirusko zvezo v slučaju, da %t z« to pridobi v»aj še eno balkanskn država. Rumunske snubitve k protiruski zvezi so Anglija, Italija in Japronsic« kratkomalo odklonile s pov~ darkom, da je sedaj položaj drugačen, kot p» j« bil leta 1920 in poprej. Tudi v Bolgariji in v Turčiji so bil* rumunska prizadevanja zamtn, odrekla je Poljska, Mala antanta kot celota je pa povdarjala, da ima medsebojne do- govcre samo v obrambo trianonske in neuillske mirovne pogodbe in tako sedaj Rumunija edino še snubi Jugoslavijo. Naša država od rumunskega zavezništva še ni imela nobene koristi, pač pa dosti škode. Razmejitev se je na primer izvršila popolnoma po želji rumunske vlade. Runiunija jc dobila za par vasi cd nas bogato mesto Žombojj z okolico, a ko je nam prednjala vasi Modoš in Pardanj, so njene oblasti postopale na prav divjaški in nezoveznigki način. Nam predano ozemlje so Rumuni izpraznjevali iako, da so naše Ijudi izropali do golega ter pustili vasi, kakor da bi po njih mesce in mesce gospodarila koka najokrutnejša srednjeveška tolpa. In ravno ob času, ko so bile nam pripuščene strahovito izropene vasi, je dobila tudi becgrajska vlada iz Bukarešte zelo nujno, lepo zavezniško povabilo, naj pošl|e Jugoslavijo v zvezi proti slovanski Rusiji. Jugoslovansk« javnott, c^forčena nad rumunskim barbarstvom, je ta povabila odločno odklonila. Večina listov in med temi tudi beofTajski, čisto pravilno povdarja, da s» naša država ne sme vmešati v rumunsko-ruski spor. Ne glede na to, da Rumunija take žrtve ne zasluži in je ne more tudi zahtevnti, mora ostati za nas mercdajno, da mi nisnio sodelovali pri dogovoru, ki je v Parizu odobril združenje Besarabije z Rumunijo in da radi tega tudi nismo poklicani rešsvati vprašanje, ki je sedaj nastalo. Ko je naša vlada iz Pariza in Bukarešte dobila prv* povabila k protiruski zvezi, je bila še gospodar položaj* in če bi se ozirala na narodovo voljo, bi morala tedaj tudi razložiti Franciji in Rumuniji odkknilno stališče svo|8t državljanov. Vlada tega ni storila, ampak je celo stvar zavlačila in šele potem, ko je že padla in stopila v krizo, je začela na lastno pest in po svoje razmotrivati o tem vprašanju. Doznalo se je, da je Pašič sedoj pred Velik» nočjo sporočil v Pariz, da pride tja kralj v njegovem spremstvu in da se bo tedaj o tem razpravljalo. Takih zagotovil vlada, ki je v krizi, sploh ne bi smela dati. Vl*» da se >dobro zaveda nepravilnosti svojega dela in zato se iz njenih krogov razglaša, da je noš zunanji minister n» rumunsko in froncoisko vprašanje odgcvoril, da vlada <im odgovor ni opolnomočena, ker se nahaja v krizi. Sumi ee pa in sicer zelo opravičeno, da vlada vendar le tajno in samovoljno vrši priprave, zavesti našo državo v protirusk* zvczo ter državljane in tudi kralja postaviti pred gotovo stvar. Vrrjetno je vse to, kajti predstavniki korupcije in nasilja so zmožni vs»ga in bi radi tndi v tem slučaju po- teptali želje naroda. Pašič računa takole: Če zagotovi 6e» daj Franciji in Rumuniji pristop Jugoslavije v protirusk« zvezo, bodo Francozi tudi zabtevali izpolnitev vseh storjenih korakov in danih obljub in Pašič 'bo skušal z ozirora na zavezniške potrebe in obveze ostati na krmilu. Njemu ni mar, č<? pride celo tako daleč, da v resnici dozcri ta vqj na politika, ker mrsli, da se v vojnem stanju pač najlažj© samovoljno vlada. Za Pašičev€ vojne politične naklepe imamo precej dokazov. Enkrat bi zadostovalo že to, da se oblastnišk« > družba ne plaši nobene tajne in protinarodne špekulacije, drug-ič je pa tudi to zelo pomembno, da se je eunanji minister koncem pretečenega tedna odpelfal n« Francosko. Vladni listi so sicer razglasili, da se je odpeljel k bolni materi v Marseille, a to bo gotova sam» izgovor za dogovorjeno igro med Pašičem ter francosk« in rumunsko vlado. Od tajnih spletk noče in ne more prenehati in samo to je še tolažliivo, da izziva njegova samovolpost vedno večji odpor iudi med samimi Srbi. Njegova protinaro-dna notranja politika je doživela polom in gotovo ga bode tudi razsodni in pošteni del srbskih politikov preprečil na nevarni poti, ki jo je ubral sedaj v zu» nanji politiki. Pa končno, če se tudi sedaj ob začetku ne prepreči n|egova vojnopolitična igra, bodo vendarle vsi njegovi naklepi ostali bre« pamene, ker narodi Jugoslavije nifcoli ne bodo sledili nobenemu pozivu, da naj nastopijo proti največji slovanski clržavi v korist Runumov. Rumunija naj svoje račune x Rusijo sama poravna, kakor ve in zna. Mi noče:no in ne smemo biti jez, ki naj bi v tujo korist Rusijo k>čil od Balkana, nasprotno, mi moramo želeti, da Rusija tudi na jugovzhodu Evrope zopet zavzamc staiišče, ki ji gre.