^mkdan rtstn sobot. sedsU is pr*xnikoT. dtily «*cn>t Saturdajs, Sund"d Holišajrs. Ona lista je $6.00 PROSVETA ____GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOlt Urednlikl la upr«mi»ki proatorl: 1M1 South LawndaU A rt. Office of Publlcation: 1667 South Lawndal« A v«. Ttlsphon«, KockwtU 4904 ■•ff rrfffrffrftfftfrr>rrt«nrrr«iijj. Et>Un4 m Mcond-clMi KatUr Jaauarr 1«, 1UI, at th« poat-offlaa •t ChicMo. Illinoia. uavedano. Preiskave **»triikih aktivnosti ^'"Kion, D. c>f ,3 ayg _ ^ '""m kongresnim od -raj pričalo za t( * pri, v zvezi s preis-• h aktivnost. ** zaslišane r 1, ' K(' Propagand« v A al/ • ' "tk Martin rat iz Texa*a, je na-a Odsek bo posve-kl«nuni«tlčno in fa l^ando. <»i« pr. Dobra voda, Češkoslovaška, 13. avg. — V tej zakotni in v gozdu skriti vasici je več tisoč sudetskih Nemcev sovražno demonstriralo proti češki vladi. Priliko za demonstracije jim je dal javni pogreb umorjenega rojaka Baierleja, ki je bil zaboden zadnjo nedeljo v prepiru z nemškimi socialnimi demokrati v ne-kirgostilni v bližini te vasice. Robert Hoiden, Nemec, ki je pobegnil na Češko z Dunaja, ko je Hitler okupiral Avstrijo, je priznal umor. Bil je takoj aretiran, toda Baierlejev pogreb je izzval nove nacijske napade na češke avtoritete. Sudetski Nem ci, ki so se udeležili pogreba, so svečano prisegali, da bodo ostali lojalni nacijski stranki, katere vodja je Konrad Henlein. Ob grobu so govorili nacijski poslanci v češkem parlamentu. Iz njihovih govorov je odsevalo silno sovraštvo proti Cehom. U-mor je razpalil politične strasti kar bo imelo posledice v pogajanjih med češko vlado in repre-zentanti sudetskih Nemcev, ki zahtevajo avtonomijo. Angleške čete ubile pet Arabcev Jeruzalem, 13. avg. — Povelj ništvo angleških čet poroča, da je bilo pet Arabcev ubitih spopadu med vojaštvom in arabskimi teroristi v Nablasu, me-•tu, ki je oddaljeno od Jeruzalema okrog 30 milj. Teroristi so navalili na židovske hiše, nakar je bilo vojaštvo pozvano v akci jo. Včeraj so bili izgredi med Židi in Arabci tudi v Jeruzalemu, v katerih je bil neki žid u bit in več drugih ranjenih. Domače vesti Obiski Chicago.—Virginija Selak iz Star Cityja, W. Va., je 11. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Drugi obiskovalci: Frank, Marie in John Knafelc iz Denverja, Colo. Se ena čikaška nesreča Chicago. — Pred nekaj dnevi je bil pri avtomobilski nesreči na mestu ubit Peter Gabrič, njegova žena Helena, ki se je z njim vred vozila, je pa umrla dva dni kasneje v bolnišnici. Nesreča se je zgodila v bližini 130. ulice in Doty ave. Vesti iz Calumeta Calumet, MicH. — Dne 7. avgusta sta tukajšnja stara naseljenca John Turk in njegova žena slavila 50-letnico svojega skupnega življenja ali zlato poroko. Turk živi v Calumetu že 60 let, njegova žena pa 55 let. Oba sta bila rojena v okolici Črnomlja v Beli krajini. Rodilo se jima je 11 otrok, od katerih jih osem še živi in med temi je tudi Math J. Turk, bivši gl. tajnik SNPJ v Chicagu. Se mnogo let! Konvencija KSKJ Eveleth, Minn. — Danes se prične tu 19. redna konvencija Kranjsko - slovenske katoliške jednote. Zborovanje se vrši v mestni hiši. Npjr grob v New Yorku Gowanda, N. Y. — Dne 5. t. m. je umrl Anton Straus, star 63 let in rojen v Kumpalah na Dolenjskem. V Ameriki je živel 48 let, pionir tukajšnje naselbine in tu zapušča ženo, pet sinov in tri hčere. Bil je 19 let član društva 325 SNPJ. Milwauške novice Milwaukee. — Dva Slovenca, Frank Schneider in Leo Tesh-ner, kandidirata za državna poslanca na demokratski listi. — Poroke: John Cesar in Mary Stvarnik ter Jos. Schwartz in Katherine Andrašič. — Vesti iz Sheboygana: Umrl je Jos. Ver-žaj, star 59 let. Poročila sta se Jos. G. Rupar in Pauline Virant. Nov grob v Michiganu Manistique, Mich. — V Po-wersu je umrl 47-letni PeUr Mušič, doma od Trsta. Zapušča ženo in sina. Umor v Južni Ameriki Buenos Aires, Arg. — Prve dni junija je tu v prepiru 1 nožem zabodel Andrej Petrovič hrvaškega rojaka Petra Jurko-viča. Jurkovič, zadet v srce, je na mestu umrl. ' Nagla smrt v Clevelandu Cfcveland. — Naglo je umrla 10. t. m. Mary Ufevre, roj. Zaje, stara 25 let in rojena v Clevelandu. Zapušča moža, očeta, štiri brate in sestro. Komunisti kontro* lirajo odbor CIO Mehiška republika amendirala ustavo Enajst ubitih v bitki med delavci in kmeti Mexico City, 18. avg. _ Mehika je amendirala svojo ustavo, da omeji oblast predsednika pri izdajanju in izvajanju izrednih ukrepov. Naznanilo je objavilo uradno vladno glasilo, ki ga izdaja predsednik lazaro Carde-nas. On sam je pred nekaj meseci zahteval amandiranje ustave, "da se omeji osebna diktatura." V smislu amendmenta sme predsednik republike izdajati izredne ukrepe le v slučaju invazije republike, v času resnih notranjih nemirov In v situaciji, ki ograta obstoj republike. Meaico Cltjr, 18. avg.—Enajst oseb je bilo ubitih in čez dvajset ranjenih v včerajšnji bitki, ki se je vršila med člani unije Mehiške delavske zveze in kmeti v Cheranu, država Mi-chioacan. V akcijo so bile poslane vojaške čete, da ustavijo bitko. Drugo poročilo,^ ki je dospelo v glavno mesto is polores Hidal-ga, Guanajuata, pravi, da je bilo osem rebelev ubitih v bitki s federalnim vojaštvom. Vsi so bili pristaši generala Saturnina Cedilla, voditelja revolte v državi San Luis Poteši, katero je vlada pred nekaj tedni zatrla. Češka proklamaci-ja razkačila Berlin Integralnost republike mora biU zaščitena ODBOR CIO 0R-GANIZIRA POLJEDELSKE DELAVCE Opozicija farmarjev v VViaconainu UNIJSKI VODJA PO-JASNIL PROBLEM Berlin, 13. avg. ~ Proglas, ki ga je sinoči objavila Zveza češkoslovaških vojaških častnikov, je silno razkačil nacijske uradne kroge. Proglas vsebuje apel na češki narod, naj izpolni željo Tomaža Maaaryka, prvega predsednika češke republike, ki je bila, da se republika ne sme ukloniti pod nobenim pritiskom. Uradni krogi in nacijsko časopisje kriči, da je proklamaci-ja rožljanje s sabljo s strani Čeških vojnih agitatorjev. Berlinski list Tageblatt piše, da proklamaci ja izraža vojno razpoloženje med češkimi vojaškimi častniki. Češka generala Krejči in Syrovy sta tarča ostre kritike. List jima očita, da sta odredila mobilizacijo češke armade v zadnjem maju proti volji praške vlade. "Ali je proklamacija izzivanje novih incidentov?" vprašuje berlinski list. "Vse kaže, da je, ker vsebuje ostre besede." List 1/okalanzeiger pa je zapisal, "da je proglas odprta intervencija s strani čeških mili-taristov." Češka vlada je apelirala na liste, naj ne objavijo proglasa, ki je zaeno svarilo sudetskim Nemcem. To bi lahko oviralo pogajanja, ki so zdaj v teku med re-prezentanti nemške manjšine in vlado. Proglas med drugim pravi, biti integralnost če- Milwaukee, Wis., 13. avg. — Naznanilo, da bo Odbor za in-dustrijsHo organizacijo organiziral poljedelske delavce, je bilo odgovor farmskemu svetu v Wis-consinu, ki je protestiral proti izvajanju državnih in federalnih delavskih aakonov. Con rad Espe, t»vjnik-blagaj-nik unije United Cannery, Agri-cultural & Packing VVorkers, je že podviel akcijo, da ugotovi, koliko delavcev je uposlenih na farmah, v sirarnah, v tovarnah konzerviranja sadja In pridelkov in skladiščih tobaka. Kakor hitro bo pregled končan, bo njegova unija pričela organitato-rično kampanjo. Espe sodi, da ja več tisoč delavcev uposlenih v sirarnah in na farmah, katere bo skušala njegova unija organlsi-rati. Organizatorična kampanja bo stopila na polje, kjer je že aktivna Ameriška delavska federacija. Poskus unije voznikov (ADF), da organizira delavca v farmski zadružni mlekarni v 0-kraju Richland, je naletel na velik odpor pri farmarjih pred nekaj meseci. Direktorji te mlekarne so se v Imenu 80,000 farmarjev uprli federalnemu delavskemu odboru, ko je odredil, da se morajo pogajati z unijo In ponovno upo sliti one delavce, ki so jih vrgli na cesto zaradi unijskih aktiv nosti. Zapretili so, da bodo raje zaprli mlekarno kakor pa prista 11 na unioniziranje delavcev. Espe naglaša v svojem naznanilu, da je farmarska opozicija proti uniji posledica nerazumevanja problema. Farmarji in delavci imajo več koristi, ako so oboji organizirani. Mnogi farmarji ne vedo, ali pa nočejo vedeti, da organizirano delavstvo v mestih je bolje plačano kot neorganizirano, kar pomeni, da delavci, ki imajo višje plače, lahko plačujejo tudi višje cene za farmske pridelke. Španki fašisti oh- NOV TERORISTlC-Bnovili prodiranje NI VAL IZBRUH NIL V SANGHAJU Napad na pristaniski distrikt v Valenciji Hendaye, Francija, 13. avg.~ FašistiČne kolone v južnozitpad-ni Španiji so v svojem prodiranju dospele v bližino Cabeza del Bueyja in Almadena, kjer so bogati rudniki živega srebra. Srdite bitke so v teku na tej fronti, ki se vleče ob cesti, katera spaja Almaden z Estramaduro. Fašistična poročila govorijo o uspehih, dočim lojalistična pravijo, da se je torišče bitk premaknilo v okoliš Cabeza del Bueyja. Vladne Čete so po zadnji ofenzivi utrdile to mesto. Na fronti v dolini ob reki Eb-ri so uporniki prodrli do pondo-lovskega gorovja in zasedli stra-tegične pozicije pri Gandesi. Lo-jalistl priznavajo, da so izgubili dva hriba. Vest le fašističnih krogov se glasi, da je bila lojalistična ofenziva na fronti med Lerido in Balaguerjem ustavljena. Madrid, 13. avg. — Angleški parnik Stanlake je bil obstreljevan s strojnicami, ko so fašistični letalci uprizorili naval na pristaniški distrikt v Valenciji. Čez petdeset bomb so vrgli na distrikt v navalu. Fašisti so napadli z bombami tudi Alicanto, ki je oddaljena okrog 40 milj od Valencije. Bombe so porušile več poslopij in ubile ter ranile doslej še ne ugotovljeno število civilistov. Pariš, 13. avg. — Sem Je dospela vest, da so fašistični letalci bombardirali tovarno v Pala-mosu, Španija, v nočnem navalu na to mestft. Tovarna, ki j« lastnina ameriške družbe Armstrong Cork Co., Je bila deloma uničena. Letalske nesreče v treh državah 33 ljuli izgubilo življenje Več oseb ubitih v bomb« nih eksplozijah NAPADI NA KITAJ-SKA MESTA Chicago, 14. avg. — Letalske nesreče v treh državah so zahtevale življenja 33 oseb. Sinoči so našli razbito mehiško potniško letalo, ki Je treščilo na tla in zgorelo v poletu iz Vlila Hormose v Mexico Clty. Osem potnikov in trije člani posadke so se ubili. češko potniško letalo Je p*4!° ns tla v bližini Oberkircha. Dvanajst potnikov In štirje člani po-Nodke so se ubili; med žrtvami sts bila dva Američana. Tretja letalska nesreča se Je prifMtlla v Angliji, ko je vojaško Nemški rezervisti pozvani pod zastavo V o j a i k i manevri raz< t burjajo Francijo farlz, 13. avg. — Francoska vlada, razburjena zaradi poro čil, da Je v Nemčiji v teku veliko vojaško gibanje, Je instrul-rala svoje diplomate v Berlinu, naj dobe Informacije od diktatorja Hitlerja, kaj se skriva za tem gibanjem. Poročila, ki prihajajo v Pariz, pravijo, da Je nacijska vlada zasegla privatne avtomobile, tovorne avte in celo atobuse v Bavariji, katere rabi armada pri munevrlh v bližini češkoslovaške meje, da Je pozvale milijon rezervistov pod zastavo in pričela graditi utrdite ob francoski meji. Umdonskl listi pišejo, da Je bilo 1,300,000 re-zervistov pozvanih pod zastavo v zadnjih tednih. Francoski zunanji urad domneva, da so bili manevri odrejeni z namenom, da Hitlerjeva vlada prestraši Francijo, Anglijo in Češkoslovaško. Drugo )*>• jssnilo Je, da hoče Nemčija demonstrirati svojo oboroženo silo, pokazati, da je nemška vojna mašlna pripravljena na ak Šanghaj, 13. avg. — Protlja-ponski agitatorji so ponovili teroristično kampanjo ob obletnici kltajsko-Japonskih bitk v ftanghaju, ki so se pričele 13. avgusta preteklega leta. Dve bombi so vrgli na japonsko bombai-no tovarno, ki pa sta odleteli nazaj na cesto in eksplodirali. Dve osebi sta bili ubiti in petnajst ranjenih v eksploziji. Druga grupa teroristov ja In-vadlrala ameriško cono v mednarodni naselbini in vrgla tri Itombe na japonsko tovarno zabojev. Teroristi so se utihotapi-11 v to cono kljub čuječnostl ameriških mornarjev, ki jo straži j o. Teroristi so potem pobegnili. Nadaljnja grupa ja bila aktivna v angleškem sektorju mednarodne naselbine. Napadla je japonsko lastnino ln nato ligi nI la. Policijske avtoritete v mednarodni naselbini so potlačile upor med kitajskimi vojnimi ujetniki v taborišču v parku Kaičov. Uradno poročilo pravi, da je bilo 76 Kitajcev ranjenih v bitki s policijo. V ftanghaj dospelo poročilo se glasi, da je Japonska armada 00,000 pričela ofenzivo, katere namen je idrobltav odpora ki* tajskih čet, ki branijo Nančang, kjer Je glavna letalska baza generala Kaišeka, vrhovnega poveljnika kitajske oboroftene sile, To mesto leži okrog 00 milj Juft-no od fronte ob reki Jangtse, kjer jaimnske čete naskakujejo kitajske obrambne pozicije in iščejo vrzel, ki bi Jim omogočila nadaljevanje prodiranja proti Ilankovu. Ilsnkov. 13. avg, — Čet 400 civilistov Je bilo ubitih In ranjenih v japonskem letalskem navalu na kitajska industrijska mesta v pokrajini VVuhan. Tarča japonskih bomb so bila mesta Vučaug, Haujang ln Han, Ta mesta ležijo ob reki Jangtse. ij Nemško letalo preletelo Atlantik Polet iz Berlina v New York in obratno v rekordnem času llerlln, 14. avg.—Nemško le. talo Brandenburg, ki Je preletelo Atlantik, se Je včeraj vrnilo v Berlin iz New Yorka. Obratni polet Je trajal 10 ur In M minut. New Vork, 13. avg. — Veliko nemško potniško letalo Brandenburg, v katerem Je prostora sa 24 oseb, je pristalo na letališču Floyd Bennett po neprestanem Sedem delavcev ubitih v eksploziji Iquique, čile, 13. svg. — Sedem delavcev je izgubilo življenje v eksploziji solitra v Huaru. Eksploziji je sledtJ požar, ki Je uničil tovarno. Wa*hington, D. C., 14. avg.— John P. Frey, predsednik depart- »fa morM me lita kovinarskih unij Amerl- Ake republike zaščitena. Držav^ j,tilo padlo v morje v Mlžlnl Fe- Ake delavske federacije, Je vče- ne avtoritete ne smejo pod nobe- |jx*Urw*. ftest članov posadke raj izjavil pred kongresnim od- njmi okolnostmi popustiti v po- ljubilo življenje, nekom kateremu Je bila pover- rajanjih s predstavniki sudH- . jena preiskava nesmerišklh ak- »kih Nemcev. Njihova zahteva tivnostl, da komunistična stran- po avtonomiji Je le predlgrs, ker ks kontrolira Odbor za Industrij- j« znano, da Je glsvnl cilj odce- „Uo organizacijo. "Industrijski pitev od Češkoslovaške in prl- in politični progrsm CIO je ko-« ključltev k Nemčiji." munističns stranka uradno odo- Miroelav Jfchubert, odpravnik brila " je rekel Frey. TK) nI ^fh podov v B«rllnu, se Je komunistična organizacija, kar včeraj oglasil v uradu nemškega potrjujejo revolte večine član- ftinanjega ministra, kjer Je vk>- «tva proti komunističnim vodite- t\\ protest proti poletu nsmške- Je rszvidno iz oporoke, ki Je bi-liem" Odseku, ki preiskuje ne vojaškega letala čez mejo. Is vlotens pri čikaškem zapu- amerifke aktivnosti, načeluje |*ulec je pristal ns češkem o- ščinskem »odlšču. Njegovi dol- kongresnik Msrtin Dles, demo- zemlju v ReicheriUrgu, kjer so govl ob smrti so znašali 114,- krst iz Tezasa. ga avtoritet« pridržale. i 000,000. . . L • |M>letu Iz Berlins v New cijo, ako se 'liti konfUkt"med če*! Vork. To Je bil prvi neprestani Ako vlado in sudetskimi Nemci J M* Berlina v New Vork. I n § u 11 o v o imetje §e 9krčilo na ti»oč dolarjev Chicago, 13. avg. — Asmuel Insull. ki je pred leti kontroliral elektrarskl imperij v vrednosti milijarde dolsrjev, je zapustil imetje 91000, ko je umrl v Parizu 16. Julija tegs leta. To ki zahtevajo avtonomijo, poostril. Albert Harraut, francoski notranji minister, je uveljavil nove ukrep««, da zatre špionažo v letalo s |M>»adko štirih mož pod vodstvom stotnika Alfrsda Henks Je preletelo razdaljo 3024 milj mm1 Berlinom In New Vorkom v 24 urah in S7 mlnu- obmejnih krajih, zlasti pa v dls t*h i'"'* J" aranžirala družba trlktih ob nemški meji, kjer Je Deutsche Luftbsnsa kot ekspe-Franclja zgradila trdnjavskl si-, Hm en t, da dokaze možnost dl-utem, ki Je znan pod imenom rektnega letovanja Iz Nemčije Maginotaka črta. v Ameriko v zraku^ f Berlin, 13. avg — Dalekoaež- - ne priprave v zvezi z vojaškimi Yclika vročina V manevri so ,*M.tavllr nemško f - fo Californiji oboroženo silo na novo |xxllago Regularna armada, ki lahko Angele*, Cal., 1». avg,— vstopi v akcijo vsak čas, Je bil« Južno Callfornljo Je epet zajel oja/ana z novimi divizijami re- vročinski vsi. V msstu Kk-e, ki zervistov. Vse rezervne enote so bile konsolidirane. leži v bližini puščave, Je toplomer kazal 120 stopinj vročioe. PHOSTBT* PROSVETA TUB DfLIGHTEBfMBIfT mm m umwA NM M kto. M.M M Ml tate. 9tM M M* M«< « M uhm t'Ati Je pri alo\enakih klerikalcih v starem kraju In v Ameriki. Je že znano. Pri patru Kazimiru v Ljubljani je Prosveta še vedno komunističen list in pri A. 8. v Chicagu - v »a k ča* namignejo, da Je diktator Stalin naš ' bog; Ui gobeidajo kljub temu. da se sami neprestano zapletajo v fašistične mreže s svojimi odprtimi simpatijami do Franka v Španiji, ki ne bo nikdar zmagal brez immoči Hitlerja in Mussolinija! •Na eni strani J« Prosveta v zvezi z rogatim Stalinom, na drugi pa Je v zvezi z rogatim Hitlerjem. Mussolinijem. Trockim. Ilearstom in Btojadinovičem! . Urugi drug« sami rigajo J — Ggffo* fz naselbin Z iMm v Wat/kegMMi Moon Kun. Pa. — Daai je v Prosveti vsak dan rrmapt sov, se iz naše naselbine pogosto ne oglašamo. Delavske razmere so slabe kakor povsod drugod. Blabe so posebno za stal« može, ker dela ne dobijo nikjer, kajti mladifa delavcev je tudi mnogo brez dela. Tudi smrt a* pofMfctf oglaša v naši naselbini, io U bo šlo tako naprej, pridemo kmalu na vrsto. Zato priporočam vsem našim ljudem, da pristopajo v društva, kajti nihče n? v? kdaj in JtJ« ga čaka bolezen, nesreča Ali smrt. Podfx>rna druitva ao dobra, zJasti pa vam priporočam Slovensko narodno podporno jad-noto in njena društva, ki vam pomagajo v bolezni in neareči. Zadnjič, ko se je moj mož vrnil z dela domov, je naznanil, da je dobil počitnice, pa bova šla pogledat nate Vrhničane v Wauke-gan, Illinois. In res sva ae podala na dolgo pot čez driavi O-hio in Indiano v Illinois. Prav prijetna je bila vožnja iz Pitts-burgha v VVaukegan, kjer ava se najprej ustavila pri moji nekdanji aotolki in njenem možu, to je' pri družini Frank Japel. Kako; veselo svidenje, ko smo al segli v roke. Čim sva se nekoliko oddahnila in odpočila od vožnje, ava obiskala družino Joaipa Mesca, kjer so nam tudi postregli z raznimi dobrotami, za kar se iskreno zahvaljujeva njim in tako tudi družini Japel. Podala sva se Še na Obiske k drugim družinam, k družini Tomaž Troha in družini Jakob Mesec. 2ena Jakoba Mesca je sestra Tomaža Tro-he. To je bilo veselo svidenja kajti videli se nismo že celih dolgih 35 let. Povsod so nama dobro postregli, zakar se jim naj-iskrenejše zahvaljujemo, enako se zahvaljujeva družini Henry Slab«. Henry in-žena sta nam razkazala lepo mesto Waukegan. Obiskala sva tudi družino Pavla Bartola, predsednika JSKJ, in tudi on nam je postregel z mrzlim pivom, ki nam je jako ugajalo. V prijaznem Waukeganu sva bo počutila med prijatelji in znanci imenitno, zakar se zahvaljujeva vsem skupaj. Ves čas našega bivanja v Waukeganu sva se dobro imela med domačini in odnesla sva od tam lepe spomine. Pripravljena ava prijaznost tamkajšnjih rojakov in rojakinj vrniti, kadar vaa pot nanese skozi Moon Run. Se enkrat: lepa hvala vsem in za vse! Frank Troha in žena. Srečanja i demokracijo Waukegan, IIL — Bolan sem že sedem mesecev in nisem sposoben za nobeno delo, časa pa imam dovolj za čitanje. V dnevniku Prosveti ae toliko piše o demokraciji in o diktaturah, fašističnih in komunistični. O diktaturah sedaj ne bom pisal, četudi se mi zdi, da Je nekaj narobe, bom pa pisal malo več o demokraciji, ki jo naši uredniki pri Prosveti tako zagovarjajo. V Ameriki aem že 35 let in sem Že sam študiral toliko opevano demokracijo, da bi bila za nas delavce rea demokracija. Saj sem jo parkrat že sam skusil, prvič pred 26 leti v Chicagu v mizarski stavki, ko sem z več drugimi stavkarji stal pred tovarno. Prišel je mož postavo oziroma kompanljaki pobojnik, ki nam je ukazal, da se moramo u-makniti. Kdor ae nI dovolj hitro umaknil, jo je dobil s količkom po glavi. To je bilo prvo srečanje z demokracijo. Tukaj pa sem prvič skusil demokracijo pred U leti, ko so bile moje hčere v krojaški stavki in so bile na atavkovni straži. Ko sem hotel iti med stavkarje, da bi povedal h6eram, da grem najprej po groeerijo. nakar se vrnem in jih odpeljem domov, je stopil k meni deputišerif s samokresom rekoč, da nimam ničesar opraviti med stavkarji. In pred tremi leti, ko sem delo iskal pri WPA. so mi povedali, da ne morem dobiti dela, ker nisem na re-lifu, četudi so nekateri delali za WPA. ki so imeli več pod palcem kot jaz. četudi so med proti i bici jo postavo krftlli. ki Je Jaz nisem; le da so biU dobri demo. kratje. pa je šlo, jaz sem pa volil za aoc. stranko. Pred tremi meseci, ko me j« zdravnik hotel poalati y okrajno bolnišnico, sem mu rekel, da nimam denarja, pa me je poslal k nadzorniku, da bi dobil brezplačno oskrbo v bolni* niči. Nadzornik je rekel, da.on ne morejo sprejeti na okrajne stroške, ker imam 'preveč' pre možen ja. Pred par tedni, ko je North Ckicago Hardware Co. vprašala za Šerife in deputije, je pa ravno tisti nadzornik (supervisor) dovolil DJE8CT TISOČ dolarjev, da ao na stavkarje bombe metali, četudi so Lsiii postavno v stavki - Cenjeni čitatelji Prosvete pač lahko vidijo iz tega, koliko jc demokracije za nas delavce v tej datoli. Takih slučajev je na tisoče. Sedaj pa vprašam naše urednike in dopisnike, ki tako zagovarjajo demokracijo, da mi jo raztolmačijo. Po mojem mnenju je je za nas delavce prekleto malo. Seveda, žalostno je za nas delavce in farmarje, ker se ne moremo skupaj združiti politično, strokovno in ekonomsko. Po ino-jih mislih je krivda na naših voditeljih, največ krivde, pa je na nas delavcih samih. Naie voditelje malo preberimo, zamenjajmo, ker je nekaj takih, ki delajo le za svoje osebne koristi, mi delavci pa smo jim deveta brigaj Poglejmo v avtno unijo, ki je stara šele dobri dve leti, pa sta v nji že dve struji, na škodo vsega članstva. Tako je tudi pri AFL, h kateri spadam. Prosim, da mi nikar ne zamerite, ako je kdo prizadet z mojim dopisom. Louia Kužnik, 14. Kako velika je politična moč? Milwaukee, Wis. — Delavci, kmetje in mali trgovci! Gotovo vam je znano, da se letos vršijo governerske in kongresne volitve. Primarne so se v nekaterih državah že vršile in tu pa tam pokazale, da se ni delovno ljudstvo Še nič naučilo in spozpalo to, da si bi le z glasovnico lahko izboljšalo svoj Življenjski obstanek, kar je seveda obžalovanja vredno. Delavsko ljudstvo bi moralo vedeti, da druge poti za izboljšanje svojega gospodarskega in življenskega stanja ni, kakor z glasovnico. Kajti v glasovnici je tolika moč, da grupa, katera jo ima v svojih rokah, doseže z njo karkoli hoče. Kandidat je, katere ao postavili na volilno listo delavci in kmetje in kandidirajo na listi farmarsko delavske stranke, bi to moč, ki leži v glasovnici, porabili, ako bi bili izvoljen!, v prid farmarsko-delavskim interesom. Saj njim tudi pripada zato, ker so v ogromni večini. Misliti pa ne sme nobena oseba, katera si z delom služi svoj vsakdanji kruh, da so zastopniki delovnega ljudstva v republikanski in demokratski stranki — nikakor ne! Delavsko ljudstvo nima drugih zastopnikov, kakor one, ki kandidirajo na listi farmarsko-delavske stranke. Zato ni res, kakor trdi mister Green, predsednik Ameriške delavske federacije, da z našimi glasovi nagradimo svoje ali, bolje rečeno, Ureenove prijatelje, nič zato, ako kandidirajo na listi republikanske ali demokratske stranke. Green bi moral vedeti, da načela in platforma omenjenih strank so naperjena proti interesom delavskega ljudstva, na katera mo- rajo Gmenovi prijatelji pristaši in obljubiti preilrio postanejo kandidati, da bodo delali z vso svojo »očjo, da postanejo omo-njens protidelavaka načela in platforma meso in kri, kakor hitro zasedejo javne urade. Nič za to, kako veliko škodo povzročajo delavskim interesom. To tudi ni prav, da se žal mnogokrat sliii od kakega še neraz sodnega delavca ali kmeta, ki pravi: vse en hudič je, naj bo izvoljen ta ali oni. V volilni kampanji vsak vse obljubi, hribe in doline, nebo in zemljo, kadar je pa izvoljen in zasede svoj javni urad, pa gleda samo za svoj žep, in interesi delovnega ljudstva, ki ga je izvolilo, so mu pa deveta briga. Delavsko - farmarska stranka ne bo nikdar postavila na volilno listo takega kandidata, da ae ji bi, ko je izvoljen, izneveril, ampak ona postavi sposobne ljudi in take, ki jih pozna več let, da se borijo za delavske interese tudi izven politike. Zato pa delavec in kmet, bodita uverjena, ako glasujeta za farmarsko-delavske kandidate, da glasujeta za svoje interese. V Wiscon8inu bomo imeli primarne volitve prihodnji mesec, in kakor sem bil infofrmiran, bomo delavci imeli koalicijsko listo z governerjem Philipom La Fol-lettom na Čelu. To se pravi, da bomo imeli nekaj kandidatov La Follettove progresivne stranke, nekaj pa od socialistične, za katere bi morali delavci, kmetje in mali trgovci, ako hočejo sebi dobro, vsi do zadnjega glasovati. Opustite mržnje drug proti drugemu vsaj na volilni dan. Zedi-nite se vsi za farmarsko-delav-ske kandidate. Pojdite volit vsi do zadnjega moža in volite zanje, pa je gotovo, da bodo izvoljeni. Vi pa boste rekli: Vendar smo enkrat zmagali nad izkoriščevalci! Joseph Ule. ' Z obiska pri Kanadčanih A kron,O. — Bilo je v nedeljo, dne 19. junija dopoldne, ko me je žena poslala na trg po zelenjavo in sadje, pri tem pa človek tudi nase ne sme pozabiti. Čim sem se vrnil, sem videl pred hišo avto z illinoisko licenčno številko. Kdo neki naj bi prišel, sem se vprašal, morda je prišel urednik PrdDvete, morda so ga odslovili? Ko sem vstopil v hišo, so se mi pa predstavili trije mladi fantje in mlado dekle. Bili ao Župčevi in Korenčevi fantje iz Waukegana, sinovi in bratje mojih nekdanjih prijateljev iz rodne vasi, to se pravi—pravi Ižan-ci. Se bolj sem se začudil, ko so mi predstavili mlado dekle in mi povedali, da sem jaz njen stric, da je ona moja nečakinja, hčerka mojega brata, živečega v Kanadi, te moje nečakinje pa nisem prej še nikdar videl. Sprejel sem jo kot svojega lastnega otroka zlasti še zato, ker so mi povedali, da ostane pri nas na počitnicah. Zahvalim se Župčevim in pozdravim niih starše, strice in tete, in že odbrzi "ševi" proti IllinoisuT Kako so se počitnice nečakinji pri nas dopadle, ne vem, vem pa, da se ji je tožilo po dragem atku in ljubljeni mamici, vsled tega sem sklenil, da jo peljem nazaj v Kanado v naročje njene mamice. Ker pa je tudi moja hčerka baš imela počitnice, sem si jih še jaz vzel tri dni in hajd na fordko. Z menoj je šel moj sin Martin ml., hčerki Julka in Mervyn Kathbone, predsednik Ameriške komun&acijake zveze (CIO), ki je nedavno imela konvencijo. J. P. K1yn. maAinist v Tu la! 14 čevljev v bok o koruzo, delek v koruznem pas«. »a. je v svojem vrtu pride-Radi obile moče obeta biti obilen pri- Mici ter brat Pavel, vsi Člani SN-PJ, tako pa seveda tudi naša Ka-nadčanka, nečakinja Mici, ki smo jo nazivali za "Kanadsko Mici", kajti v našem ožjem sorodstvu ao kar štiri Mary Bolhe (dosti bolh, kajne?). Fordko sem dobro pregledal in ji obljubil nebo in zemljo, da bo boljše vozila, in res nas je ponosno odpeljala in lepo vozila vse do Painesvilla, O., kjer je sedel za volan (krmilo) moj sin. Luna nam je prijaz no svetila ko smo vozili skoz Ashtabulo in Erie ter druga mala mesta in vasi. Bližamo se prometnemu mestu Buffalu, N. Y., baš ob solnčnem vzhodu, ko smo vozili preko Mosta miru, kakor se imenuje most, ki veže Kanado in Ameriko. Kanadski uradniki nas vprašajo po dokumentih in čim je vse v redu, se spustimo ob vodi proti slavnim Niagar-skim slapovom. To vam je vožnja ! Vidiš solnce v vodi, nad vodo, spredaj in zadaj — na vseh straneh, kakor nalašč za tujce V presledkih smo preplašil vrane in druge ptice in namah smo bili v Niagara Fallsu. Nudilo se nam je naravno čudo: krasni slavni slapovi, valovi ae borijo v globini, voda se peni in odskakuje v megli. Nihče si ne želi tako globokega padca, morda se zato tudi voda sama jezi in prši na vse strani iz globočine. To je na kanadski strani. Z druge strani se ti nudi drugačna slika, voda se suče v kolobarjih, vrtincih, kakor se bi bratila in po prestanem padcu hoče nadaljevati svojo mirno pot naprej. Občudujemo lepoto narave, njeno moč in silo. Tam spodaj je prej vezal Ameriko in Kanado most, lani pozimi ga je mogočno le-dovje zrušilo in sedaj ni nobenega mostu. V času ameriške prohibicije si je marsikdo zaželel čez tisti most, da se je nasr-kal ječmenovca. Pravijo, da bodo postavili nov most, ki bo imel podstavke na suhem, tako da ga ledovje ne bo moglo uničiti. Mahnili smo jo naprej proti Hamiltonu. Zjutraj ni velikega vrveža, vožnja je prijetna po tlakovani cesti; vrvež se veča, ljudje hodijo na delo, peš in z vozili, nekateri delo iščejo, srečavamo biciklje, ženske v rutah, kakor v starem kraju, a to je sedaj v modi, v modi je tudi iskanje dela in tavanje milje in milje — mimo naravnega bogastva. Sirota ostane sirota, četudi je vsega v izobilju . .. Bližamo se Hamiitonu. Kanadska Mici pravi: "Stric, pri 'štric-kari' krenite desno, potem levo, pa ne morete zgrešiti." Res je bilo tako. "Tam sta moj atek in mamica!" In že je mati poljubila svojo hčerko, kakor hitro se je nafta fordka zasidrala na njiho-i vem dvorišču. Kdo je ta, in oni 7 Brata nisem videl 9 let, njegove žene pa celih 29 let, odkar je bila stara 7 let v stari domovini. Naalednji dan smo se razgo-varjali o tem in onem. Nekdo prinese plakat društva 648 SN-PJ, ki je naznanjal, da to društvo priredi velik piknik v proslavo svoje 10 letnice. Veseli me, da se tudi tu zanimajo za SNPJ in njena društva. Brat mi pove. da br. Ručigaj živi v bližini To-ronta in da skoro vsako nedeljo pride v Beamsville in da me bi rad videl. Gremo tja bratova in moja družina. Vreme je kazalo lepo in drčali smo naprej prati Beamsvillu, ki ga br. L. Terček imenuje "Rajsko dolino". Resni-(Dalj* as S. atraai.)' Znanost razkriva živalski skrivnosti I "Zobovje" polžev je ie dolao , Hi vedi uganke, zt pred ^le^ H in opiaali obliko grizalnih prip^^ H vri polžev. Vse te vrste se oC ^ vratnim drgalnim Jatn&u«) ga imenuje po latinskem izrazu VsT, ^ dulo" Kakšne naloge ima £ r££^ ^Jl*** Pri raznih vr^^ pa doslej ni bilo znano. Prof Ank I zdaj posrečilo s pomočjo njegovih učencev*! zovati štiri velike tipe grizenja, ki^se Z jejo pe vrsti brane. K«ki potei * ^ Ime, drugi lovijo plankton, pol živ!u * rastlinskobitjev vodi. A tuffmSSStS čujemo med potži in kakor kažejo gr xX nje skupine, gre za polže, ki se p^ivlul paraziti (zajedavci). J j0 Na kakšen način sprejemajo te živali hn ae da najbolje zasledovati po sledovih " Tako gredo neki polži kakor strugača (r2 preko kamenja, ki je obraslo z algami, in , ko drevesnih debel. Lovci na plankton a pomagajo bodisi tako, da si privrtinčijo i, mm tokom s katerim dihajo, plankton i„ potem prefiltrajo, ali pa na ta način, da ščajo v vodo lepke, sluzaste niti. S tem d jejo kakor pajki, kajti te sluzne niti se v" razvijejo v nekakšne mreže, v katere se oli ton lovi. » , > . 11 Malo bolj zapletena je stvar pri mesoj« ki prežijo na plen s posebnimi čutili. Ciu ulove žrtev, jo zmečkajo z lastno lupino al jo kemično navrtajo. Neki polži ugrabi celo strup. Z želom zastrupijo žrtev in jo i "začinjeno" požro. Običajno pa jo žro po i čkih. Paraziti izgube svojo radulo, čim ni i dejo gostitelja, namesto nje dobe sesalne prave. , { { { (Primer polžev kaže najbolje, da ne more ben organizem obstajati sam zase, vsaki valska in rastlinska vrsta je vložena v | primerno okolico. To sožitje živali in me bojfte odnose med živaljo in okolico prou posebna nova stroka zoologije. Ta novi n gledanja v naravo se ne zadovoljuje z g opisovanjem poedinih živalskih vrat ali poedinih eksemplarjev, temveč daje Živo ii polno podobo o mnogovrstnem dogajanju i valskem svetu. Korist od tega načina spoznavanja nai ima tudi gospodarstvo. Tako se je pri prfl vanju življenskih prostorov n. pr. izkazal« more na kvadratnem metru gozdnih tal i do 270,000 malih živalic, da so tam bitja 1 najtesneje povezana in navezano drugo na go. A če je na/ako majhnem prostoru ti živali, pomeni to, da imajo dovolj hrane ij so tla torej dobra. Prav tako koristne so lahko raziskave o mer ju med živalskim svetom in tempera! Razvoj žuželskih ličink je večinoma odi od takšnih okoliških činiteljev. Ce to pro Jemo, dobimo lahko pogostoma oporo za n vedi množestvenega pojava škodljivcev, ka žuželka ima namreč med najnižjo in višjo temperaturo, ki ju prenese, neko topi točko, kjer se počuti in razvija najbolje, vlada takšna temperatura, tedaj je tudi večja nevarnost za nastop določenih «ko< cev. Zavoljo svojevrstnega letanja, ki ae ri je od letanja vseh drugih ptic, je mali 1« zbudil pozornost živaloslovcev. S poseli slušalnimi pripravami so mislili doslej raz zagonetko tega šršečega leta in izravnal da zamahnejo perutnice kolibrijo 200 kr sekundi. Prof. Stresemann je pokazal o tern P«h film, ki daje povsem druge posledke. film so snemali s pripravami, ki omofrfl 1600 posnetkov na sekundo in P°k«M0^ da zanihajo peruti kolibrija le W-kr»t » * kundo, pri večjih kolibrijih celo e 24-Kar je kolibri delal v sekundah, ae je » skem platnu prikazovalo nekoliko minui. veda je pri tem opaziti mnoge bodo imele precejšnjo važnost tudi za vedo. Tako se perutnica giblje v osmih « ki jih je mogoče zelo jasno razlikovati, m čki perutnice se pri tem zavrtijo is 11»^ Prof. Stresemann poroča, da -e pnpW| letalsko mehanična uporaba teh znanj. Pred dT^ietimnrf^ (Iz Prosvete z dne 15. avgart* Domače veati. V Conemsughu. V*«.K vu ubilo 34-letnega Ignacija Koss. k ma iz Cerknice. Delavake vesti. V HarmarvlUc * plozija v rovu ubila pet rudarji Svetovna vojna. Nrmšks sr^, s fronte med Arrasom in Al** Pikardiji so začasno preneha«. Savjeinka MMfc fc Kerenskega -o bili su sovjetov in Ukoj so izginW „ ni boljševiški voditelji V*«*™ vjev so zmagali na vsej črti in ti diktaturo v boljlevliki *».iJL ir.15. AVGUSTA ............ Vesti iz Jugoslavije ■i, „ ,e. - Pri Litiji ne TloVsko puiko upoko- Sfa*** rsr KjIm Hutter. R£ - je PoiVe ril je majhen gradič v fc ji po«^vo V Dobra-Ru^ &2•.iu«Js^jl«- ; d« bi spet streljal vrane. !Wje pri«» tja njegova Hutterja v uti mrtvega. Izstrelil si je kinj», je na^la v glavo. Kuj ga je Tsmrt, ni še znano; mor-izvršil samomor v hipni zmedenosti. Star je bil 'iLnor ali nesreča? — Pri gkem veletrgovcu je bil n kot skladiščnik Andrej K ki pa so ga v službi že j dni pogrešali. Zdaj pa so juili iz Gruberjevega preko-aoJko truplo, ki je moralo bi-nekaj dni v vodi, in ugoto-d» gre za Ivančiča. Poizve-nnja so pokazala, da je bil ve-f pred izginotjem še z neko abo v gostilni. Vinjen ni bil, „ domnevajo, da gre najbrže "mnomor, ne za nesrečo. Za-itii j« vdovo in dva otroka, ki lili v Poljanski dolini na polteh. Zagrebu je umrl 82 let stari reriitetni profesor dr. Avgust iit, ki je bil po rodu Slovenec tlim Krke. Gimnazijo je štu-v Novem mestu, filozofijo v wbu, v Leipzigu in Atenah. 1894 je postal profesor na ki univerzi. Napisal je knjig in razprav, ki so izšle v publikacijah zagrebške A-«ije, katere pravi član je Hioik bil. Kot klasični jezili« si je pridobil evropski prski napad. — V neko goli v Velikih Jaršah v neposre-bliiini Ljubljane je prišel Etni krošnjar z blagom, Ni-Makar iz metliške okolice rprašal — bilo je zvečer — li lahko dobil prenočišče v Povedali so mu, da ni-ijo prostora, tedaj pa sta se medne mize ponudila dva ne-i» gosta, da spremita Makar-do Smartnega, kjer se dobe mi »obe. Makar jima je za-i, toda nekaj sto metrov od e sta napadla Makarja, ga feli na tla, mu zamašila usta, ii žepa listnico s 5700 din te dva kosa blaga in izginila Makar je obupan tekel na irtinsko cesto in ovadil stvar ki«tu. Takoj so bile poslane talj«, toda neznanih roparjev niso izsledili. fcrtna nesreča koleHarja. — Uju na slovensko-nemški je zgodila 20. julija ne-J. ki je zahtevala življenje ■jaegt zidarja Franca Fri- -Fridl je pristojen v nemško I*0"" in tamkaj tudi staiuje, J Prijel po opravkih v St. * * oglasil na Baumovi do-Pj1 Ko j« opravil in odhajal, ■ n» dvorišču sedel na kolo * 'puBtil na cesto, po kateri takrat pripeljal tvto. *r J* opazil nevarnost in brž stran, a bilo je že prepoz-Mesar je zadel ob avto in F nt cesto. Dobil je pri pad-Nkodbe, da jim je ta-Wo podlegel. Zakrivil je zaradi neprevidno-' Pf^pisano je, da morajo v »primerih kolesarji sedati £ <*»ti na kolo, ne pa na T > Avl®»oWM«t ie vo-17 strani* in »aumova domačija na r^ni ceste, je kolesar z dvoriščt zapeljal na-Iavto. Ponesrečeni **Pu4£t 8 otrok. + "T*1 v Kamniških pla- »Z 'rli mojo priljubljeno "2e prav dolgo smo želeli, da bi v krogu skupaj peli, pesmi naše lepe mile, tu na tujih, tujih tleh." Bratu se je zdelo milo, ko je slišal slovensko pesem iz ust v Ameriki rojene mladine. Mi smo pa nadaljevali to in ono popevko, potem pa še tisto "Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo." Iskrena hvala družini Možina za prijaznost in postrežbo. (Prijatelja Ručigaja pa le nisem vl<> del, videla pa ae bova prihodnjič, upam. Nazajgrede je Še malo cukalo, a šlo je, Klede brzine pa ae nisva mogla z bratom zediniti. On ima namreč Hud-son, jaz pa Ford. Rekel je, da je vozil 60 milj na uro, medtem ko sem jaz le 40, pa smo bili vedno v enaki raedalji. fTudi milje so tam vsekakor drugačne kot so pri nas. Galoni in kvarti vem, da so drugačni oziroma večji kot v Ameriki. Ustavimo se še pri nekem drugem Slovencu* njegovega i-mena pa žal več ne vem. Njegova žena jma zelo lep glas, pa smo se kajpak spet lotili petja. Peli smo tudi zdravico sv. Jožeta, a meni se ne dopade, četudi je enakopravna, kajti prodno pride vrsta nate, da bi kozarček zvrnil, si žejen že za tri. Tam »era slišal Irca, ki pa jo je precej dobro po slovensko urezal oziroma zapel. Hvala tudi gori omenjeni slovenski družini za postrežbo. Seveda nas rHso nikjer pričakovali, zato se ni nič čuditi, da je bilo povsod, kamor smo prišli, dosti Bolh. Vrnivši se na bratov dom, smo še malo pokramljali, nato pa v slamo oziroma k počitku v posteljo. Naslednje jutro se poslovimo v upanju, da ae spet kmalu vidimo. Hvala vam vsem za trud in delo, ki ste ga imeli z nami. V prijetnem spominu nam ostanete vsi, posebno pa prelepa "Rajska dolina." Martin Bolha, 535. tvah le 146,756 glasov, dočlm je prejel V republikanskem Kanaa-su 464.520 glasov. In Arkan-sas ima 184,000 več prebivalcev ko Kansas. Kampanjo za odpravo volilnega davka vodi "Voters Cam-paign CommJttee," ki organizira volile« proti temu davku v vseh 76 okrajih. Direktor tega odbora Roy Prevvitt pravi, da je vsled tega davka "glasovnica v Arkansasu luksus, katert\ga si ljudstvo sploh ne more privoščiti." Vprašanje odprave tega davka bo prišlo pred volilce pri novembrskih volitvah. Japonske izgube v bitkah z Rusi Tristo ubitih in 600 ranjenih v spopadih Tokio, 18. avg. — Japonske izgube v bitkah e ruskimi četami ob meji med Sibirijo in Mandftu-rijo so bile S00 ubitih in 600 ranjenih. Tako se glasi poročilo, ki ga je objavil japonski vojni urad. Koliko ruskih vojakov je bilo ubitih iu ranjenih, ni in no. Bitke so se vršile na spornem ozemlju pri Čangkufengu. Poročilo dostavlja, da sta ae na pozorišču bitk seatula japonski polkovnik in ruski general. Sklenila sta dogovor glede uata-vitve sovražnosti. Dogovor tudi določa, da ruske in japonske čete obdržijo zasedene pozicije, o-be grupi pa imata pravico, da odstranita trupla vojakov z bojišča. Dalje pravi poročilo, da bodo provizije pravkar sklenjenega premirja med sovjetsko in japonsko vlado izvajali reprezen-tanti obeh oboroženih sil na liou mesta. Japonci držijo Cangku-feng, Cahofeng in hrib 52, Rusi pa vas Jangkupiang v Mandžuriji in kos ozemlja v vznožju tega hriba. Najvišji jez na svetu gradi zvezna vlada na reti Verde v Arizoni. Slutil bo za namakanje. Na sliki je videti ena od desetih sličnih •akcij. Izurjeni delavci v hotelih pod mesečno plačo San Fraintisco. — Izurjeni delavci v tukajšnjih hotelih — pleskarji, tapetniki, električar-ji, mizarji, polagalci preprog In monterji — bodo v lx>doče prejemali mesečno plačo od $156 do $175 za 48-urno delo na teden. To je odlok razsodnika Alberta A. Rosenshina, ki je posredoval v sporu med zvezo hotelirjev in stavbinskimf unijami. MAU vidiš reveža? Zbolel je od name J«*, k« m m njegovi delavci oprli mezdni redukciji • »Uvko." Boj proti volilnemu davku v Arkansasu $ 11 •* i W ^ ' * Vprtianje prid« pred Toliiee v jeseni IJttie Ruek. Ark. — (KP) — V tej državi je v teku večja/ kampanja za odpravo volilnega davka, ki v realnosti pomeni odvzet je volilne pravice revnim slojem. Pri prudnedniških volitvah UfU 1936 je na primer glasovalo le S.7^ prebivalstva, v sosednjem Miaeouriju pa 45.1%. - Čeprav je država Arkansaa i kiI i Učno solidno v demokratskem taboru kakor večinoma vae druge Južne države, je Roo-MVfftt prejel pri zadnjih voli- Roosevelt zagovarja trebljenje v stranki Barnersville, Ga., IS. avg. — Predsednik Roosevelt je v svojem tukajšnjem govoru izjavil, da je dobil mandat od ljudstva za izvajanje socialnih in ekonomskih reform. Da izvede nalogo, potrebuje kongres, ki bo podpiral njegov program, Volil-cem je priporočal, naj pošljejo v senat federalnega distriktnega pravdnika Lawrenca Campa, senator VValter F. George pa mora iti v pokoj, ker je nazadnjak. Govcrnerja Talmadga, ki je tq-di kandidiral za zveznega senatorja, je Roosevelt imenoval demagoga. Vatikansko stališče o persekuciji Udov Vatikansko raeiito, 18. avg.— L'OMservatore Romano, glasilo Vatikana, zanika, da Je bila nedavna obsodba papeža Plja na-cijske in fašistične raane doktrine propaganda v prilog mednarodnemu židovstvu. Glasilo piše, da mora židovstvo pričakovati svarilo • strani Vatikana v vseh slučajih, ko izraža egoizem in dominacijo. V nasprotnem slučaju, ako je židovstvo perseu kutirano, bo dobilo najboljšega zagovornika v Vatikanu. Veliki viharji na angleikih otokih London, 18. avg. — Hlloviti viharji so včeraj zajeli angl«'* ške otok«* in povzročiti škodo, ki znaša čez osem milijonov dolarjev. V nekaterih krajih York-shira in Norfolka je padlo dva čevlja snega, v drugih pa Je padala delala toča. Poplav*«, ki so sledile viharju, so (»odri« več mostov in hiš. Tri osebe so izgubili* življenje in veliko število je bilo ranjenih. Evropa izgublja na terenu Delavnica sveta je bila nekoč Evropa. Anglija je bila prva industrijska dežela. Iz stare Zemljine je blago stoletja odtekalo po vsem svetu in pospeševalo gospodarstvo v njej. V tem razvoju se pa že desetletja pojavlja Izprememba. Nekaj številk to pokate. Delež Evrope v svetovni produkciji je znašal leta 18(10 bret Rusije 75 odstotkov. Od takrat pa silijo v ospredje bolj in bolj druge zeinljlne. Leta 101 JI Je znašal ta dele?. K v rope le še 5U odstotkov. Nato je priAla svetovna vojna, ki je gospodarskim interesom Evrope v svetovnem gospodarstvu mnogo škodovala ter zbudila IndliHtrializacijo izven-evropskih dežel. Evropski delež v svetovni produkciji je nazadoval v letih Hll-I do HM H zelo. pa je potem do 1020 zojiet napredoval do 44 odstotkov. Kljub konsolidaciji evropskega gospodarstva v povojni dobi, so pa druge dežele in zemljine stalno bolj silile v ospredje, tako da Je delei Evrope v svetovni produkciji nazadoval do lOttti na 40 odstotkov. Gre torej za razvoj, ki Je navidez nepremagljiv, in vendar ni tako. Evropa se mora namreč zavedati svoje vloge v svetovnem gospodarstvu ter skušati vse nevarne točke v mejah mirne zemljine po zmožnosti odstraniti. Poučen je dt*lež posameznih dežel na produkcijski sili sveta. Anglija je 1H00 produ-cirala še H7 odstotkov, Združene države 22, Francija 10, Nemčija 15. Anglija pa je nazadovala od 1800 do 1010 od »7 na 15 odstotkov. Nemčija se Je mogočno o-kreplla in je dvakrat pr«kaAala Francijo, pa tudi Anglijo Je prekoračila v svetovni produkciji. Ta premaknitev razmerja v oskrbovanju sveta z blagom je bila deloma vzrok svetovni vojni, ali vsaj nal>eto*ti so izhajal« odtod. . Korist od nazadovanja Evrope v svetovni produkciji Industrijskega blaga sta imeli Japonska in predvsem Amerika, oziroma Združene drŽave, Amerika je dosegla 1920 *e 50 odstotkov produkcije, pa je kasneje nazadovala na W odstotkov spomladi 1WM. Anglija je prvotno pridobila v produkciji, doživela pa je pozneje do llk')7 padec na 10 odstotkov. Nemčija je imela ima 15.50 odstotkov produkcije in je med vojno In še pozneje večkrat naiadovala ter Je končno 19M8 spomladi opravljala 13 odstotkov produkcije. Edino Nemčija kot stara industrijska država si je zopet nekoliko opomogla. Delež Cehoslovaške je znašal pred vojno 2 odstotka, v letu t9tf |Mi 1.5 odstotka. Ta. država se mora torej tudi pobrigati, da doseže staro višino. Bvetovnopolitične in avetovno-gospodarske nn|M»toatl so trenutno prooej velike. V marsičem so podobne razmeram tik pred vojno. Upajmo, da nas ne zapeljejo zopet v vojno, zakaj evropsko gospodarstvo bi prišlo ob krvavem prelivanju krvi morda za vedno v propast In bi ue moglo ohraniti niti današnjega položaja. Življenjski standard bi nazadoval dalje in dve do tri generacije bi morale prenašati breme. Evropske države se morajo sporazumeti in svoje notranje razmere lepo urediti. Tukaj ne bo mogla Evropa s »vojlm o-gromnim delom nikdar propasti, marveč bo zaradi velike potrebe v vseh panogah gospodarstva dosegla ugoden položaj, kakršnega si more le želeti. Upajmo, da se to zgodi U-Del. Pol. • Vesti is Jugoslavije " ■ ■ « Vročina v Dal mar I jI Split, Hi. julija. — Silna vročina, ki je zadnje dni zavladala menda |s> vsej Jugoslaviji in v nekaterih drugih evropskih državah, gotovo doseza v naši državi svoj višek v Primorju. Posebno zadnje tri dni Je imel* Dalmacija pravcato tropsko vročino. Včeraj iu danes sta bila najlsilj vroča dneva v letu. Včeraj je dosegla vročina v senci 87.H, s na solneu 55.2 stopinj« Celzija (ISO' F). Kolesar povoy.il puritanca Dne «10, Jul. popoldne se J« privida v Ljubljani na oglu Aleksandrove In Meljske ceste nezgoda, katere žrtev je (»ostal poslanec Pevec Rudolf iz Or* mala. Ko Je Psvec nameraval prekoračiti oesto, mu je privozil nasproti sodarski mojster K. E. In poslanca podrl na 41«, da mu je odletel klobuk daleč na cesto. Kolenar in |H>vož«Mii poslanet sta se |>o posredovanju službujočega stražnika pobotala kar na licu mesta. Zlata nedolžnost Mali Peterček Je Ml ves dan priden, zvečer sme torej z očetom in mamico na konotrt. Neki slavni čelist igra eoio—vae iAr vzeto posluša, tedaj pa pretrga tišino ja«ni, drobni Peterčkov "Mama, ko bo stric omaro pre-žagal, bomo šli p« domov, kaj ne?" , amnunmMi i/jrnKMM družina v dar Ja, ki Jo Je Izgnal« Vesela pisarija Franc« Feriou — Pouiam. Tri dni sem bil v službi pod njegovim stanovanjem, ker smo prejeli zaupno poročilo, da je politično jako nevaren človek. Kar začujem tretji dan neki ropot in hitim pred vrata. Ta gospod pa vpije na vas glas, da je daleč odmevalo: — Vlada je padla, vlada je padla; — zakaj tega ne priznajo, kaznujte jih! — — Ali ste čuli? — vpraia prijazno komisar mene in pomembno kima z glavo. — Da ste priznali, bi bilo cenejie! Tako pa plačajte 500 din globe zaradi razširjanja lažnivih vesti! Pa kolkovino seveda! Drugič bolj pazite, če ne, bo več! — — Toda, gospod komisar! — — Ni pritožbe! Plačajte ali pa v zapor! — — Toda, gospod komisar, jaz o vsej stvari ničesar ne vem! — — Službeni organ vaa je zalotil na samem dejanj-u — mož v haveloku se vzravna in se za tretjino poveča w in je to, kar ste sami slišali, tukaj pod službeno prisego izpovedal. Jasno in precizno in vpričo vaa. Proti temu ni leka! Zbogom! — Kaj mi je preostalo? Plačal sem. Da, da, z otroki so skrbi, težave in ponajvečkrat jeza! — Veste, to ni prava maserka, ta je samo za silo. V sezoni bo priAla iz Beograda prava, Rusinja je in je še jako dobro ohranjena, maaakri-ra pa tako, da je vedno oddana. Gospe sploh ne pridejo na vrsto v sezoni. No, Gregor je samo odmahnil z desnico. Tako je poteklo enaindvajset dni, prestanih v mukah in težavah. Kaj zdaj Gregorju mar dež, mraz, megla in tisti prokleti oblaki nad Gočem? Ze sveti se domači krov in Šiška se beli naproti... Ko je nekaj dni potem sedel na svojem do-, mu, odgovarjal previdno in res modernoatrate-ško na mnogobrojna zelo navzkrižna vprašanja, je vedno poudarjal: — Le enega ne razumem: zakaj so človeku tako strašno zavistni?! Jaz pa bi jim privoščil, t), in še kako, tem hudičem! Ne enaindvajset, aego dvainštirideset dni vsakemu, in tebi tudi Nace, in tebi, Pepe, in poslancu za protekcijo! KRIVDE IN PRAVICE I. Otroci so veselje in pa nadloga. Ce jih ni, je pusto in prazno življenje; brez svrhe in cilja. Ce pa so, so skrbi, težave in ponajvečkrat je* za. Tako razmišljam; kar nenadoma pa: — Strbunkl — — Kaj pa je? — — Ježeš, Vladka je padla! — — Kdo je? Kaj je? — — I, Vladka, naša Vladka je padla! — — Ali je res? Kako pa je to? — — Glej ga no, dedca, kako izprašuje!? Skakala je menda, pa je padla. — In gleda po tleh po mostoviu in pobere malo žico, pa reče: — Tu je nekaj kakor drat; sicer jo pa vprašaj sam! — Pokličem jo k sebi: — Zakaj si padla? Kako* si padla? — — Papa, saj nisem! — — Zdaj boš pa Še lagala! — — Nisem, pa nisem, ne! — In briše komolce in kolena. , — Zakaj pa tajiš? Po pravici povej; lagati je greh! — — Pa če res nisem padla! — Otrok je rdeč v lica; početna sramežljivost prehaja v trmo. 2ena se vmeša: — Morda pa res ni padla; najbrže se nam je samo tako zdelo. — — Kaj zdelo?! Saj vidiš na kolenih in komolcih! Padla je! Povsod se pozna; Vlada je padla. Vlada je padla, pa mir besedi t — Vzamem klobuk iz sobe in hitim na ulico na zrak, da se zaradi take malenkosti ne bi razburjal. — Vlada je res padla; kaznuj jo zato, ker laže! Na mostovžu srečam človeka, katerega že tri dni opazujem pred vrati na ulici. Nosi rjav havelok, obnošen polcilinder, črna očala in debelo palico. — Vi ste torej!? — pravi pomembno; jaz pa nimam časa zanj in hitim mimo po stopnicah in v drevored. Ccz dva dni dobim povabilo, naj se zglasim na policiji. Iz radovednosti stopim gor že drugi dan. — Vi ste raznašali neresnične vesti, da j« vlada padla! A? — — Jaz? Za sveto božjo voljo?! — — I)a, vi! Torej ne priznate? — — Kako naj priznam, če mi kaj takega nikoli niti na um ni hodilo!? — — Bolje bi bilo, da priznate, da skesano priznate! Tako pa moram strogo po zakonu! — Pozvoni. Vstopi sluga. Naroči neko ime, ki naj pride. Čakam. Gledam začudeno, kaj vse to pome- nja. Iščem razlage. Vse zastonj! Nekaj trenutkov nato vstopi tisti gospod v rjavem haveloku, s polcilindrom v roki in črnimi očali ter se službujočemu komisarju globoko klanja. n. Občinski sluga Koruza je vesten in poslušen služabnik. Župana posluša in uboga bolj kakor boga, žene se boji; drugače pa je hraber in pogumen, kakor s« bivšemu bojevniku spodobi. Samo eno napako ima, prinešeno iz svetovne vojne; zaradi nervoze trepalnic neprestano pomežikuje. Tudi takrat, kadar to nikakor ni na mestu. Hudobni ljudje so mu zato dali domače ime Pomežkin. Občina je razsežna in ima več fara. Njega pošiljajo ob nedeljah v naj oddaljenejšo k Sv. Ofcboltu, da tam opravi uradne oklice in dostavi, kar ukažejo oče župan. Eno zadnjih nedelj stoji že navsezgodaj pod farovškim kapom pri Sv. Ožboltu na velikem zaboju, briše znoj in pomežikuje. Čaka, da mine maša in da se usujejo pobožni občani iz cerkve. Prvi se pripode paglavci in poravnajo s pestmi in brcami neke račune, za počete v cerkvi. Skoro za njimi letoviščar Zobač, hud in nestrpen politik, preužitkar štirih korit. Sluga Koruza ga spoštljivo pozdravi, Zobač le malo in zelo hladno privzdigne roko, kajti je Pomežkin služil že pod prejšnjim režimom in Zobač takih kar ne more. — Boste pa gotovo kaj prav nespametnega klicali; nemara, da je vlada padla?! Koruza pomežikne na obe očesi, kakor bi ustrelil. — Kaj, ali ga vidite, ljudje krščanski?! — Zobač se razljuti, Koruza pomežikuje. Pride občinski odbornik Janez s Telebanovega griča. — Ali ga slišite, kaj vpije, — kriči ves za-ripel v obraa Zobač — da bo vlada padla! — — Vidim, vidim; pa še kako vidim, — pravi občinski mož Janez. — To je neiaališano! — tuli Zobač, kajti on je odgovoren pri vodstvu stranke za zadržanje tega dela občine. — In takega gada redite na svojih prsih! Plačujete ga s svojimi žulji! Ce ga vi ne n slane te, ga pa jaz prijavim višji gosposki! — Ljudje so m strnili v gručo okrog vogala. Koruzi bi bila res slaba predla, da ni zmagala radovednost pri večini. Večina pa je iz tistih, ki bi radi slišali, kdaj dobe denar za gramoz, če bo kaj podpora za točo in gosenice, če bo kaj brezplačne komie, če bo kaj zaslužka pri občinskih potih, kdaj bodo začeli graditi obetane vodnjake, če bo lato« premovanje živine, če bo, Če in kdaj itd. Zato ustavijo godrnjanje in potolažijo Zobata. Morda bo Koruza kaj takega oznanil in mu dajo besedo. Koruza nervosno razgrinja papirje in oznanja: Prvič strog pasji kontumac za trideset dni, drugič: zaradi tifusa se zapirajo vsi vodnjaki v treh vaaeh, tretjič: deset dni tlake na vseh občinskih potih, četrtič: kje in kdaj bodo javne dražba radi neplačanih davkov, petič — (Dalj* prihodnJM.) Dve črni mački Skozi predmestno četrt v Hol-lywoodu je rahlo brnel avtomobil. V njem ata Nedela dva mota, oči vidno filmska zvezdnika, namenjena v eno Izmed najlepših bollywoodakll» vil. Tedajci je šinila čez cesto črna ma^ka. • "Prekleto!" je zaklel Bili, ki je sedel pri krmilu. "Orna mačka! Bob, ali ni Uljše, da se vrneva?** "Rudalost !*' Je odvrnil Bob. "Ponoči, so |>ač vae mačke črne." Toda te v naslednjem trenutku Je grdo zaklel, kajti čez cesto je šinila še druga črna mačka, kateri bi kolo kmalu odsekalo rep. "Imela bova dvojno smolo!" j« dejal Bili, ki je bil nekoliko bab-jeveren. Toda Bob se nI oziral na njegove benede. Okrenil Je avto v temno ulico, obdano od visokih zidov. Tam sta bila na cilju. Stopila sta is limuzine ter ne tia|Mitila pe* naprej. Sredi d i v noga vrta ja stala vi- la 141 Ha h ne, plesalke svetovnemu slovesa. B fn B, kakor so imenovali nočna gosta v ameriškem podzemlju, sta stopicala s podplati iz paragume tiho dalja. Nikogar ni bilo daleč naokoli! Samo mesec je svetil po cestah in vrtovih ter srebrU hiše. Bila ja naravnost vabljiva noč. Ko sta doapela na drugo stran, sta v trenutku obstala in se stisnila k visokim drevesom. Nato sta »plesala (to visokem zidu, se povzpela na balkon In trenutek pozneje sta oprezovala žrtev skozi tenko zaveso is beneške svile. V spalnici lj ■ zopet v elegantno limuzino ter jo odpeljala iz hiše. Na robu mesta sta jo na samotnem kraju izpustila ne da bi ji želela srečno pot. Jetnica je ustavila prvi avto, ki je dirjal proti mestu in prosila, naj jo vzame s seboj, kar se je zgodilo. La Rahne so sprejeli v filmskem ateljeju z velikim halojem. Cez eno uro so listi objavili novo vest: "La Rahna na svobodi! Mac-Dussel je prevaril ugrabitelje! Ugrabljena La Rahna je bila prava La Rahna in ne njena dvojnica Micky Pumpsova. Ves Holly-wbod se smeje . . Bili je pomolil nememu Bobu najnovejšo izdajo preko mize in Bob je zapihal kakor tiger: "Prekleto bodi! To je bila tvoja mačka!" B in B sta po tem dogodku vzela svoji pištoli in streljala celih štirinajst dni vse črne mačke po Hollywoodu. Sele potem sta obnovila svojo ugrabiteljsko obrt... Delavska vlada dela Z otoka Nove Zelandije Nova Zelandija je velik otok v Tihem oceanu prav blizu Avstralije. Na socialno naprednost tega angleškega dominiona smo že večkrat opozarjali tudi v našem listu. Na tem otoku so si angleški naseljenci uredili državno upravo, ki bi lahko bila zgled drugim in angleški imperij jim prepušča popolno samoupravo. V deželi prebiva v notranjosti poleg priseljencev še nekaj Mavrov. Priseljenci so bili večinoma delavci. Po angleškem zgledu so ustanovili delavsko stranko, ki je 1935 pri volitvah zmagala in vzela državne vajeti v svoje roke. Koncem tega leta bodo tam zopet volitve. Na čelu vlade je sedaj sodrug Sevidz. Uspeh delovanja delavske vlade je tako velik, da se stranka nadeja, da ohrani večino tudi po novih volitvah. Delavska vlada je najprej nacionalizirala narodno banko. S tem je bilo omogočen^ nadziranje kreditov in izvrševanj« gospodarskih načrtov. Najvažnejša je bila določitev cen za poljske pridelke po načrtu, predvsem cene volne in mlečnih pridelkov, ker je tam ovčarstvo najbolj razvito. S tem se je pomagalo farmarjem in kmetom iz strašne krize, ki so jo imeli do takrat. Ustanovili so državno centralo, ki navedene pridelke odkupuje po določenih cenah od pridelovalcev ter jih prodaja v inozemstvo. Ta centrala tudi uvaža sama vse važnejše blago. Delavska vlada je dalje izvedla potrebno industrializacijo zemlje po načrtu ter ustanovila na socialistični bazi celo vrsto nove industrije. Tako je uvedla državni monopol za vso produkcijo jekla in železa, čemur so se odločno upirale meščanske stranke. Ko je delavska vlada prišla na krmilo, so bili v težki krizi ne samo kmeti, ampak tudi delavci in nameščenci. Socialna politika je bila popolnoma zanemarjena. Vlada je zaradi tega storila vse za gospodarski in social ni podvig. Takoj je mobilizirala mrtvo ležeči denar in pričela s koristnimi javnimi deli: gradbo poti, železnic, letališč za avijone, hiš in celih mest. Do konca 1987 so bila končana v 69 mestih dela, kjer so nastale nove naselbine. Z malo izjemami je skoraj v vsem gospodarstvu uveden tudi štirideseturni delovni teden. Iznova je uvedeno obvezno razsojanje v delavskih sporih. Sodišča določajo tudi minimalne mezde z ozirom na izpremenjene cene. Realna dnevnica je pora- njh. cenu kmetiškim pri(1j vlada zahteva od km^v obenem znatno izboljša i kmetiških delavcev ve socialnega žalovanji 2^nozv;šane. Sedaj deli uvedbi splošnega ljudske! alnega zavarovanja kar L smatrati kot največji u8I* letnega vladanja. S ponoaj javlja vlada, da večjo Z vseh državnih dohodkov i2 ščin porablja v socialne n Vlada pridobiva s tem večji vpliv na V8e gospoda, kar sili kapitalistične naspi ke, da delajo vladi težkoče lavska vlada pa odgovarja , povsem demokratična te, stremi ne le po politični, v tudi po gospodarski in demokraciji. Zato se bodo volitve izvršile ob popolni bodi in hočejo se preprečiti vsa vznemirjanja, ki so obii pri volitvah drugod. Re80| kongresa stranke obsojajo semitizem in fašizem. Str obsoja Chamberlainovo m rodno politiko ter se odločn vzema za politiko kolektivne nosti. Predstavnik vlade skupščini Društva narodov i jal špansko in abesinsko po angleške vlade. Niti v enem angleškem do onu ni takega prijateljstvi priseljenci in prvotnimi prel ci kakor v Novi Zelandiji vlado delavske stranke. 1 je razglasila načelo popolne kopravnosti belih in črnih, tudi praktično izvaja. Z tega je zavladala popolna med belimi delavci in H Podporo ob nezaposlenosti vajo enako beli kakor črni. novanja se grade tudi za H prav tako kakor za bele Na kongresu stranke so bili maverski delegati, ki so »e v nu vsega črnega prebivalstv hvalili za velike zasluge deij vladi z ozirom na načelo ei pravnosti. Pri volitvah sm lavska stranka sigurno rači na pomoč Mavrov. Kljub tem uspehom ve položaj vlade pri volitvah i lahek.' Ti uspehi so namrei besnili kapitalistične naspi ke, ki so v tej državi goapo< od osnovanja države. Ti ii ščajo politično demokracijo zlasti je močan njih tisk. kapitalističnemu tisku j« p lavski tisk slaboten. K»p stični tisk ali zamolčuje a namenoma netočno poroča i vorih delavskih zastopnike delu vlade. Prisiljena je a tega, da se poslužuje driav radija ter da organizira po| in mnoga ljudska zborovi Izid volitev v Novi Zelandi pričakuje z velikim zanimal v vseh britskih dominionih. je namreč v ogromni zvezi < država, ki ima delavsko v Njeni uspehi so ps obenem na pobuda za pridobitev vefc vviiv« ui.vaiiiM uiivtiuv« jv — r----- sla povprečno za 9 odst. In kot centru cesarstva, v Angliji« protiuslugo za ustanovitev stal- —Po Del. P Pogled ta sraka aa napravo za dviganje Indij v preliof« pri jezu Bonnevill*. Wa*h. Prekop Je dolg 200 milj |n vele Vancouver. Britnka Kohunbia, a Dnllenom. Or»„ In gre »kosi velika gorovja. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po sklepa 11. rodno koorondjo m lahko naroll «J* jjjii priltejo odoa, dra. trt, itirl ali pot liano« ii aM dral^ * « alal. Ust Proavota itiM aa tm onako, ta ilaao tU aoeiaM * cm letno naročnino. Kor pa liani lo plačajo »ri ( todnik, oo JI« to priHoJo k naročnini. ToroJ oodajal ( U 11-4____■____ it___a U • I t U« PrMTfU i« ■ - - Ltot ProoroU ni Htal Uat mk dsn H i ii Jo liat prodrag aa člane S.N.PJ. rotoro |0 T Tlaki družini a*kdo. U lista Proorota Jo: Za ZdraLdrlavo In Kanado.HJt Za Clcoro In Ckkoio )• 1 todnik In.............. 4.SS 1 tadnlk la............ J t tednika In.............IM t Udoika ............. g t todalko In.............IM t tsdnlks ............. |j 4 todnik« In............. lJt 4 Udalks ............. U I todnikoT In............ aH • tadnlk«* la.......... Za Enopo Jo..............^ I s polnite apodnll kapan. prlloiJU potrokno roata Drdor v plaaio h si aa rotit« ProoroU. Ust. ki Jo »sss ►jjt] Vtk PojaanlloVsoloJ kakor kltro katori Uk ^JT ^ M SNPJ, ali t« s« preMli pioč od dmiiao In bo ^ ,k*9> todnik. bod« moral tisti