Petje naj postane narodna umetnost. (Konec.)  ' Da so uspehi na Francoskem. kakor *udi na Angleškem zadobili nekak splošni značai, je menda tudi pripisovati dejstvu. da so bili propagator.ji in organiza¦orji neučitelji in da je bilo prvotno torišče izvenšolsko. Na ta način ie odpadlo vsako metodiško strankarstvo. ki na pr. v Nemčiji v celoti zadržuje stvarni naPredek. Šolska nprava ie kratkomalo j^vedla enotno metodo. o katere uporaibIjivosti se je uverila, v svoje šole. Enotno Or?.aniziran šolski pevski pouk ima da^Jes zraven Francoske in Angleške še ^vica. Belgija. Holandska in Švedska. B. Bistvo številčne metode. Števil;na metoda hoče doseči umstveno raizu^^vanje tonskih razmer. in to na najeno^avnejši način. Ona naj služi v izobra:'ftvanje muizikalnega sluha. kakor tudi v vzbujanje tonskega čuta (tonalitete), t. j. smis.a za bistvo tonskeea zistema. Kot sredstvo v dosego teh zahtev služijo posebne metodiške vaje, ki uporabljajo kot ponazorovalni pripomoček številke. Številke služijo v zaznamovanje poedinih tonov; v zaznamovanje pavz služi ničla. ^tevilke (1 do 7) zaznamenuiejo stopnje tonove lestve in ne absolutnih tonovih višin. Te se torej uporabliajo enako v normalnem (c-dmr) tonovem načinu, kakor v vsakem drugem tonovem načinu (recimo v g-dnru). Zaznamenovanje je potemtakem relativno. Z ozirom na dejstvo. da so učencem že izza računanja številke vrednostne količine. predočujejo jim sedaj pri petju na zelo enostaven način razmerie poedinih stopini tonove lestve s temeljnim tonom. Francoska meioda je torei brezdvomno boli nazorna, kakor pa angleška. Celo teoretiško znanje pevčevo obsega namreč edinole temeljito poznavanie dur-tonove lestve. Stopnje nižje oktave se zaznamenuje.io s pikami pod številkami. one višie oktave, s pikami nad številkami. N. pr. 12 3 4 5 6 7 1234 5 67 123456 7. Povišanje oz. znižanje tonov se označuje s prečrtanimi stevilkami (m desno oz. na levo). Ker <e vsaka vaja oz. pesera zapisuie edinole v c-durn. se določi tonska višina v razinerju dotičnega tonovega načina k normalnemu tonu (c). N pr. v f-duru dobi temeljni ton (f) številko 1. kar se v zajetku pesmi oz. vaji označi: 1 = f (f-dur). V označbo ritmiških odnošaiev služljo ležeče črte nad številkami in pike zraven številk (osminske oz. polovne note). Francozi, kakor tudi Angleži hočejo z omenjeno tonsko pisavo nadomestiti Janašnjo običajno pisavo not za širje mase naroda. Osobito v prvi državi je litemtura, predvsem pa cerkvena. v tem o-ziru izredno razvita in zbori ipoio večinama tudi po številčni pisavi. V Švici se 11'porablja številčni zistem kot neke pripravlialne stopnje ^za našo običaino pisavo not. Petju po številkah na nižji stopnji ljudske šole sledi na srednii in višji stopnji petje po notah. Ko se ie torej v učencih razvil v neki meri čut za tona1'teto. se upeljejo v običajno notacijo. Ustmene in pismene vaje v prestavi iz ene pisave v drugo, pospešujejo ta prehod. Naš kratek pogled v omen.iene države nam je predvsem pokazal. katero sta- Jišče nai zavzame pevskr pouk pri nas Dn Ikako ga je (najuispešneie urediti. Ne Dričakujmo pa še kmaliu vidnih uspehov. Najprvo bo treba splošnega zanimanja za stvar, Tudi drugod so delovale cele generacije, predno so se javljali večii uspeIn. In za teini moramo stremiti. kajti le tedaj .1)0 )ievska umetnost tUdi postala splošna. narodova last. S tem bo rastel tudi narodni ponos, kl se je z veliko silo unrav pokazal pri omenjenih narodih v eeli dobi svetovne vojne. Potretia reforme našega šolskega pevskega pouka je s tem dokazana. Na drugi strani pa se varuijtno prcnaglosti. Z radikalno preustroiitvijo in z metodiškimi poskušnjami skodaiemo stvari več. nego pa koristimo. Uberimo torei neko srednjo pot in poprimimo se meto.Ie. ki je že doprinesla dokaz uoorabljivcsti; in to ie številčna metoda. C. Posnetek. Za nižje organizovane šole se priporoča pri nas francoski, za višje organizovane šole, osobito pa za meščanske šole. švicarski sistem. Uvede naj se pa številne metode iz naslednjih vzrokov: 1. Kot relativna (transpozicijska) metoda irrra v prvi vrsti namen. izobraževati muzikalni čut, ter podati podlago lepeimi petju s tern. da pospešuje čisto intonacijo in vežba ritmiški čut. 2. Številke so izdatno nazorno sredstvo ker so za učenca vrednostne kolicine. Z uporabo številk se pospešuje umstveno delovanje (napram sedai običajnernu mehanizmu) in samodelavnost uoencev pride do veljave. kakor ipri vsakc-ra drugem učnem predmetu. Tonski spomin se istotako izdatno kreoi. 3. Metoda je lahka v ttporabi. V giasbi manj naobraženi učitelii se poučevaje priiiče sigurnega pevania po številkah. Treba je samo poguma in vztrajr.osti! 4. Velika razširjenost metode je najboljši dokaz njene uporabljivosti. 5. Številčna metoda pri nas ni nova. Od Foersterja započeto delo je treba samo nadaljevati. Uvede naj se pa petje po številkah v vse šolske kategorije in tudi pevsika društva naj se ga poslužujejo. Vzgojili se bodo na ta način pevci in sl.išatelji s oravo rrtuzikalno naobrazbo, ter s pravim umevanjem muzikalne lepote. Le po tei poti zamore postati petje tudi nnrodna umetnost in činiteli narodne kultnre. H. Druzovič.