231ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Miroslav Stiplov{ek Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933 Oktroirana oziroma septembrska ustava iz leta 1931, s katero je kralj Aleksander dejansko le omilil svojo diktaturo, je vsebovala tudi dolo~be o omejenih samoupravnih pristojnostih banovin, kar je bil temelj za uveljavitev podobne samouprave, kakr{no je za oblasti kot najve~je upravne enote v dvajsetih letih dolo~ala Vidovdanska ustava iz leta 1921. V drugi jugoslovanski ustavi so bila glede te problematike pomembne dolo~be, da so banovine ne le upravne, temve~ tudi samoupravne enote, da samoupravne pristojnosti izvajata s splo{no, enako in neposredno volilno pravico za {tiri leta izvoljeni banovinski svet in iz njegovih ~lanov sestavljen izvr{ilni organ – banovinski odbor, da ima banovinski svet za zadeve iz svoje pristojnosti prora~unske in uredbodajne pravice ter da bo organizacijo in pristojnosti banovinskih samoupravnih oblasti podrobno dolo~al poseben zakon. Druga~e kot v Vidov- danski ustavi pa ni bilo v njej dolo~ila tudi za sprejetje posebnega zakona o finan~nih sred- stvih banovinskih samouprav, kar je bil bistven pogoj za njihovo uspe{no delovanje. @e v ustavi so bile za banovinske samouprave dolo~ene tak{ne oblike nadzora osrednjih oblasti nad njimi, da so pomenile le skromno omilitev centralizma in njegovo dejansko dominacijo tudi na tem podro~ju, saj je imel v banovinskem svetu sprejete letne prora~une pravico po- trjevati minister za finance, nadzor nad njegovim izvajanjem opravljati Glavna kontrola, za vse banovinske uredbe je imelo pred objavo pravico glede zakonitosti dajati predhodno so- glasje najvi{je upravno sodi{~e – Dr‘avni svet, ban kot predstavnik vrhovne oblasti oziroma osrednje vlade v banovini pa je dobil pravico prepre~iti izvajanje vseh sklepov banovinskih samoupravnih organov, ki bi bili po njegovi presoji v nasprotju z ustavo in zakonskimi predpi- si ter splo{nimi dr‘avnimi interesi, prav tako pa je imel kot vodja kraljevske banske uprave pristojnost za imenovanje tudi uradnikov za izvajanje samoupravnih zadev na predlog bano- vinskega odbora v njenem okviru.1 Oktroirana ustava tako “ponovno poudarja enotirni upravni sistem (in) vr{enje samoupravnih nalog pod mo~nim, deloma predhodnim nadzorom dr`avnih oblastev.” Po njej “bo torej napram biv{i oblastni in de`elni samoupravi precej zo`ena v pristojnosti in ustroju... Organizacija in delokrog banovinskih samouprav kakor jo ozna~uje septembrska ustava, je dale~ za oblastno samoupravo, ki je `e itak bila dale~ za de`elno avtonomijo in seveda zelo dale~ od ustavnega na~rta Jugoslovanskega kluba”2 , t.j. avtonomisti~nega dr‘avnopravnega programa Slovenske ljudske stranke (SLS), oblikovane- ga v za~etku leta 1921 pred sprejetjem prve jugoslovanske ustave.3 1 Slu‘beni list (SL) kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 53, 10. 9. 1931, ~leni 84–97. Podrobneje je njihovo vsebino predstavil v podpoglavju Ureditev lokalne samouprave v Kraljevini Jugosla- viji Bo‘o Grafenauer v monografiji Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno-organizacijske struk- ture, Maribor 2000, 202–207. 2 Dragotin Trstenjak, Uprava v Sloveniji, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, 120–121, 127. 3 Jurij Perov{ek, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929), Ljubljana 1998, dok. {t. 18, 77–80. ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 55 • 2001 • 2 (123) • 1–253 232 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Ob primerjavi dolo~b o samoupravah najve~jih upravnih enot v obeh ustavah prve Jugo- slavije naj poudarimo, da so bile v oktroirani ustavi “kratke, pi~le in ohlapne”,4 medtem ko so bile v Vidovdanski ustavi navedene tudi samoupravne pristojnosti na gospodarsko- finan~nem, socialno-zdravstvenem in prosvetno-kulturnem podro~ju. Ugotovitve o razlikah oziroma kompeten~nem zaostajanju na~rtovanih banovinskih samouprav za oblastnimi sa- moupravami naj ilustriramo z nekaj ugotovitvami o delovanju obeh slovenskih oblastnih samouprav, ljubljanske in mariborske, v obdobju 1927–1929. Obe sta uspe{no izvajali svoje naloge in dali dragocen prispevek k razvoju Slovenije, posebej ~e ga primerjamo z njenim ve~letnim povsem centralisti~nem upravljanjem. SLS, ki je imela absolutno ve~ino v obeh oblastnih skup{~inah in v svojih rokah vse vodstvene funkcije v obeh samoupravah, je svoje sodelovanje v osrednji vladi uspela izrabiti za pove~anje njunih pristojnosti zlasti na uredbodajno-zakonodajnem podro~ju. Obe slovenski oblastni samoupravi sta poskrbeli za izbolj{anje gmotne osnove za vse ekonomsko-socialne in prosvetno-kulturne dejavnosti in ustanove, ki sta jih v ve~jem obsegu kot druge oblastne samouprave prevzeli od velikih ‘upanov in nekaterih ministrstev, ter uspeli, da sta njihovo upravljanje izvajali zelo avto- nomno, kar je bila prav tako koncesija SLS kot re‘imski stranki. Slovenski oblastni samo- upravi sta bili med vsemi 33 v dr‘avi v kompeten~nem in dejavnostnem pogledu najuspe{nej{i, zato je bila njuna ukinitev v prvem letu diktature kralja Aleksandra za Slovenijo udarec oziroma nazadovanje.5 Z zakonoma o oblikovanju banovin in kraljevski banski upravi jeseni 1929 so bili ukinjeni {e zadnji ostanki oblastnih samouprav z odpravo posebnih samoupravnih uradov in prenehanjem mandatov komisarjev oblastnih samouprav. Zdru‘itev ljubljanske in mari- borske oblasti, t.j. ve~ine slovenskega ozemlja v Dravsko banovino je bila v Sloveniji sprejeta z velikih zadovoljstvom.6 Toda z novo dr‘avno ureditvijo se je uveljavila le admi- nistrativna decentralizacija, ki so jo ozna~evali tudi kot upravno dekoncentracijo, medtem ko do druge vrste decentralizacije “one po samoupravi” – ni pri{lo.7 Tak{na banska uprava je dejansko pomenila “~len v popolnoma enotirnem sistemu strogo hierarhi~ne lestvice dr`avnih organov”,8 s tem pa so se prizadevanja za samoupravo oziroma avtonomijo vrnila na za~etek. Skromno omilitev takega upravnega sistema je pomenila le uvedba banskega sveta kot posvetovalnega organa bana.9 To edino predstavni{ko telo za splo{ne banovinske 4 Dr. Marko Natla~en, Banovinske samouprave v okviru ustave od 3. septembra 1931, Spominski zbornik Slovenije, 131. 5 Podrobneje glej monografijo M. Stiplov{ka, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenjije ter za udejanjanje parlamentarizma, Ljubljana 2000. 6 M. Stiplov{ek, Ukinitev oblastnih samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine leta 1929, Prispevki za novej{o zgodovino XXXVII, 1997, {t. 2 (Feren~ev zbornik), 93–104. 7 Dr. Henrik Steska, Ban in samouprava, Jutro, {t. 239, 12. 10. 1929; isti, Organizacija dr‘avne uprave, Ljubljana 1937, 42–43; Bo‘o Grafenauer je v navedeni monografiji tudi terminolo{ko in vsebinsko opre- delil administrativno in samoupravno decentralizacijo ter ugotovil, da se izraz dekoncentracija uporablja predvsem v Franciji za le administrativno decentralizacijo. Poudaril je, “da ima decentralizacija dva razli~na vidika: upravno-tehni~nega in interesnega. Cilj prvega je dose~i ~im ve~jo racionalnost in u~inkovitost upravljanja, medtem ko je cilj drugega vidika pove~ati mo‘nost uveljavljanja interesov njihovih nosilcev” (74–75). 8 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961, 1996, 472 in Uvod v pravno zgodovino, Ljubljana 1991, 1998, 131. 9 Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna obmo~ja z dne 3. oktobra 1929 (Uradni list Dravske banovine, {t. 100, 9. 10. 1929) in Zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929, Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 1, 20. 11. 1929. 233ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) zadeve10 so sestavljali zastopniki vseh okrajev – srezov in ve~jih mest. Imenoval jih je minister za notranje zadeve, ki je imel tudi pravico izdati pravilnik o organizaciji, delo- vanju, poslovnem redu in financiranju izdatkov banskega sveta. Predsednik vlade in hkrati minister za notranje zadeve general Petar @ivkovi} je na osnovi tak{nega pooblastila 3. julija 1930 izdal pravilnik, v katerem je kot poglavitno nalogo banskih svetnikov dolo~il, da “motrijo (spremljajo) v prvi vrsti gospodarski, socialni in kulturni razvoj srezov in mest, za katere so postavljeni in predlagajo banu predstavke, v katerih opozarjajo na potrebne ukrepe v tem pravcu.” Banski svetniki so lahko banu posredovali svoja mnenja in predloge glede ukrepov za napredek kmetijstva, delovanja razli~nih kmetijskih in `ivinorejskih usta- nov, kmetijskega {olstva, upravljanja nedr`avnih gozdov, vzdr`evanja in ustanavljanja ba- novinskih zdravstvenih in socialnih ustanov in slu`b, vzdr`evanja in gradenj cestnega in `elezni{kega omre`ja ter drugih objektov, posebej {olskih poslopij, hidrotehni~nih del, razvoja strokovnega {olstva za potrebe obrti in trgovine ter podpiranja delovanja telesnovz- gojne organizacije Sokola, kulturno-prosvetnih in humanitarnih dru{tev,11 tudi za vso ba- novino. ^lani banskega sveta so lahko to nalogo opravljali le na sejah, niso pa smeli vplivati na odlo~itve upravnih oblasti, “niti v ob~e kakorkoli posredovati” pri njih. S pravilnikom je minister tudi dolo~il, da mora ban vsako leto sklicati najdalj 15 dni trajajo~e redno zase- danje glede banovinskega prora~una, na katerem mora na prvi seji predlo`iti svoj predlog prora~unskih dohodkov in izdatkov. Ko dobi od banskega sveta stali{~e o najnujnej{ih potrebah v posameznih okrajih in mestih naj “po svoji presoji in finan~ni mo~i banovini ukrene vse, kar je potrebno, da se jim zadosti in da se zagotovijo sredstva v prora~unu.” Potem ko je sklenjen posvet o banovinskem prora~unu, smejo banski svetniki spro`iti tudi druga vpra{anja, ki se nana{ajo na delovno podro~je banskega sveta. Pravilnik je vseboval tudi poslovni{ka dolo~ila, ki jih predstavni{ka telesa obi~ajno sprejemajo avtonomno, v katerih so bile posebej pomembne pravice bana kot predsedujo~ega sejam banskega sveta, da omeji pravico njegovih ~lanov do razprave.12 Pred za~etkom prvega zasedanja banskih svetov je minister za notranje zadeve s poseb- no okro‘nico skrajno omejil pravice banskega sveta pri sprejemanju banovinskega prora~una. V njej je poudaril, da glede na posvetovalno vlogo banskega sveta v njegovi razpravi o banovinskem prora~unu ne sme priti do njene delitve v na~elno in specialno, “a {e manj do kakr{negakoli glasovanja ali preglasovanja”. Banski svetniki morajo svoje sodelovanje v 10 Poleg banskega sveta kot temeljnega posvetovalnega organa bana, sta v tridesetih letih delovala {e dva strokovna posvetovalna organa. Banski sanitetni svet je dajal banu mnenja glede socialne politike in zdravstva. Po Zakonu o narodnih {olah iz leta 1930 pa je kot organ banske uprave deloval {e banovinski {olski odbor, ki je bil predvsem banov strokovni posvetovalni organ. Njihovo delovanje ka‘e, “da je bil birokratski sistem odlo~anja banske uprave v nekem smislu omiljen z ustanovami posvetovalnih organov” (Bo‘o Grafenauer, n.d., 207; D. Trstenjak v navedenem delu na str. 113 navaja, da bi moral obstajati tudi banovinski kmetijski odbor, ki pa ni deloval). 11 Te pristojnosti so bile podobne delokrogu oblastnih samouprav konec dvajsetih let. Za njihovo izvajanje oziroma za t.i. banovinsko podro~je je moral ban oblikovati poseben banovinski prora~un ter za kritje njegovih izdatkov dolo~iti predvsem razli~ne dav~ne obveznosti prebivalstva banovine ter uporabiti dohodke banovinskih podjetij in ustanov. Banovinski prora~un je dobival skromne dotacije tudi iz dr‘av- nega prora~una, ki pa so v obdobju gospodarske krize usahnile. Kraljevska banska uprava je za izvajanje nalog ob~e uprave dobivala sredstva iz osrednjega prora~una. Dr‘avni uslu‘benci so izvajali naloge ob~e uprave, za t.i. banovinsko podro~je pa so skrbeli posebni banovinski uslu‘benci v okviru enotne banske uprave. 12 Pravilnik o organizaciji in delu banskega sveta, SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 19, 20. 8. 1930. 234 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... prora~unski razpravi omejiti le na posredovanje potreb svojih obmo~ij, “ki jih bo ban po svoji uvidevnosti upo{teval ali ne. Ker je banski svet posvetovalni organ bana in ker ~lani banskega sveta dajejo banu nasvete, mora vse delo v banskem svetu ostati kot notranja administrativna stvar” in le od banove presoje je odvisno koliko informacij o njegovem delu bo posredoval {ir{im krogom. Okro‘nico je po “voja{ko” sklenil: “Ukazujem, da posto- pate po navedem in da skrbite za izvedbo teh navodil”.13 V skladu s tak{nimi dolo~ili je potekalo I. zasedanje banskega sveta Dravske banovine januarja 1931, na katerem je pred- stavnik banskih svetnikov ob sklepu pozdravil kraljev “modri ukrep” o oblikovanju bano- vin, ki “morejo s pravilnim zdru`enjem dr`avnih in lokalnih interesov uspe{no vr{iti posle decentralizacije uprave...” Banski svetniki so izrazili `eljo, da bi se obseg decentralizacije kar najbolj raz{iril14 in bi tako osrednje oblasti prenesle ~imve~ pristojnosti na banovine. V primerjavi z navedenimi skromnimi pristojnostmi banskega sveta bi bilo udejanjenje banovinske samouprave velik napredek. Poudariti moramo, da so bila ustavna dolo~ila temelj za tak{no samoupravo, kakr{no je ves ~as med vojnama glede dr‘avne ureditve zago- varjal unitarno-centralisti~ni tabor, medtem ko je nacionalno-federativni tabor zahteval {iroko zakonodajno in izvr{ilno samostojnost posameznih nacionalnih in zgodovinskih enot v jugoslovanski dr‘avi. Mo‘nosti za zakonsko ureditev banovinskih samouprav je imel uni- tarno-centralisti~ni re‘im, v katerem so od srede leta 1931, potem ko je predstavnik prepove- dane SLS izstopil iz osrednje vlade, iz Slovenije sodelovali predstavniki liberalnega tabora, demokrati in kmetijci.15 Ti so prevzeli tudi vse vodstvene polo‘aje v Dravski banovini, iz vrst ~lanov in privr‘encev biv{ih Samostojne demokratske stranke (SDS) in Slovenske kmetske stranke (SKS), ki so leta 1932 po ustanovitvi Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije (JRKD) postali ~lani te re‘imske stranke, pa je minister za notranje zadeve pred za~etkom II. zasedanja februarja 1932 imenoval tudi absolutno ve~ino svetnikov v banskem svetu, iz katerega je hkrati razre{il privr‘ence SLS.16 Tedaj se je {tevilo banskih svetnikov pove~alo na 42.17 V banskem svetu Dravske banovine so nato delovali do leta 1935, ko se je obliko- vala nova vsedr‘avna stranka Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), njen sestavni del je bila tudi nekdanja SLS,18 skoraj izklju~no le funkcionarji JRKD (od leta 1933 Jugoslovan- 13 Okro‘nica ministra za notranje zadeve z dne 18. 10. 1930 (banu Dravske banovine je bila poslana 18. 1. 1931) v fasc. 1, fond Banskega sveta Dravske banovine (BS) {t. 77 v Arhivu Republike Slovenije (ARS); minister za notranje zadeve je v uvodu k okro‘nici poudaril, da se je za tolma~enje nekaterih dolo~il pravilnika odlo~il zato, ker ga je nek ban vpra{al, ~e mora prora~unska razprava potekati dvofazno, najprej v na~elu, nato pa v podrobnostih. 14 Stenografski zapisnik 8. seje I. zasedanja BS 29. 1. 1931 v fasc. 1, fond 77 v ARS. Glej {e M. Stiplov{ek, Za~etek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931, Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana 2001, 951–966. 15 Neposredno pred razglasitvijo oktroirane ustave 3. 9. 1933 je iz vlade izstopil ing. Du{an Sernec (SLS), tudi prvi ban Dravske banovine (1929–1930), ministra pa sta postala dr. Albert Kramer iz nekdanje Samostojne demokratske stranke in Ivan Pucelj, voditelj biv{e Slovenske kmetske stranke. 16 Prvi banski svet Dravske banovine, ki ga je minister za notranje zadeve imenoval 3. julija 1930 je bil pluralno sestavljen iz predstavnikov katoli{kega, liberalnega in socialisti~nega tabora, v njem pa je bilo 24 zastopnikov srezov in 16 zastopnikov ve~jih mest z nad 3000 prebivalci (SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 15, 30. 7. 1930). Minister za notranje zadeve je 27. novembra 1931 ob razre{itvi nasprotnikov re‘ima na novo imenoval 18 banskih svetnikov (prav tam, {t. 72, 5. 12. 1931). Kasnej{e zamenjave do leta 1935 niso bile izvedene iz politi~nih vzrokov, temve~ so bile le posledica razre{itev na lastno ‘eljo. Tako je notranji minister pred III. zasedanjem zamenjal le 5 banskih svetnikov (prav tam, {t. 11, 8. 2. 1933). 17 Seznam ~lanov banskega sveta v prilogi k 1. seji II. zasedanja BS 8. 2. 1932 v fasc. 3, fond 77 v ARS. 18 Novi notranji minister dr. Anton Koro{ec je 7. decembra 1935 razen enega vse ~lane dotedanjega banskega sveta zamenjal s privr‘enci JRZ (SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 100, 14. 12. 1935). 235ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) ske nacionalne stranke-JNS).19 Tako lahko v prvi polovici tridesetih let sledimo pogledom in prizadevanjem banskega sveta za udejanjenje ustavnih dolo~il o banovinskih samoupra- vah in uveljavitev upravne decentralizacije ter za raz{iritev njegovih pristojnosti pri sprejemanju banovinskega prora~una kot poglavitne vsakoletne naloge banskih svetnikov le z vidika re‘imskega liberalnega tabora. Razpravam o vsej tej problematiki je mogo~e slediti po stenografskih in uradnih zapisnikih, ki so v celoti ohranjeni za seje vseh zasedanj v tridesetih letih.20 Privr‘enci {estojanuarskega re‘ima so navdu{eno pozdravili kraljevo izdajo septembrske ustave, kar je v uvodnem govoru na za~etku II. zasedanja banskega sveta 8. februarja 1932 vzneseno poudaril tudi ban Dravske banovine dr. Drago Maru{i~. Po njegovi oceni je bila z njo “uvedena demokracija, katera odgovarja na{im prilikam in razvojnemu stanju na{e dr‘ave. Osobito je dana po ustavi avtonomija banovinam, katerim je na ta na~in omogo~eno, da razvijajo vse svoje kulturne in ekonomske sile tako v prid svojemu prebivalstvu, kakor tudi v korist celokupne dr‘ave.” Dodal je tudi, da so novembrske parlamentarne volitve leta 1931, izvedene na podlagi nove ustave, “dokazale, da je jugoslovanski narod, brez ozira na prej{nje strankarske in druge razlike, v svoji ogromni ve~ini razumel vzvi{eno dr‘avni{ko zamisel na{ega ljubljenega vladarja...” in da mu je “globoko hvale‘en” za re{itev dr‘ave iz “najrazbrzdanej{ih politi~nih strasti v varno pristani{~e dr‘avnega in narodnega edinstva”, na njih pa je “tudi slovensko ljudstvo v Dravski banovini na jasen na~in21 pokazalo svojo vero, da je samo v krepki in edini Jugoslaviji mogo~ njegov obstoj in napredek.” Optimizem ban- skih svetnikov glede skoraj{njega za~etka delovanja banovinskega sveta in banovinskega odbora po uveljavitvi ustavnih dolo~il pa se ka`e iz predloga, da naj se za njuno delovanje zagotovijo sredstva `e v banovinskem prora~unu leta 1932/33. Ban je v primeru uveljavitve banovinske samouprave obljubil kritje njenih stro{kov iz prora~unske rezerve. Prizadevanja za okrepitev vloge banskega sveta pa zrcalita predloga, da naj bi banovinski prora~un pred plenarno obravnavo predhodno preu~ili posebni odseki in da naj ban banske svetnike ve~krat sklicuje na seje.22 Ban jih je v sklepni besedi pozval, da naj zaradi za‘elenega ~im o‘jega stika 19 Na ustanovni skup{~ini banovinske organizacije JRKD 4. in 5. 6. 1932 so postali kot virilisti poleg poslancev in senatorjev ~lani glavnega odbora tudi vsi banski svetniki iz vrst JRKD (Jutro, {t. 131, 7. 6. 1932). Prvega kongresa JRKD-JNS julija 1933 se je udele‘ilo nad 500 banskih svetnikov iz devetih banovin, na njem pa so bili v {ir{i strankin glavni odbor izvoljeni tudi zelo dejavni banski svetniki Ivan Tav~ar, komisar okro‘nega urada za socialno zavarovanje iz Ljubljane, dr. Franjo Lipold, mestni na~elnik in odvetnik iz Maribora in dr. Ivan Sajovic, odvetnik iz Ko~evja (prav tam, {t. 168, 21. 7. 1933). 20 Vladimir Kolo{a, Banski svet Dravske banovine 1931–1941, 1980. Ob tem podrobnem inventarju vsega ohranjenega gradiva banskega sveta naj opozorimo, da so za vse njegove seje ohranjeni stenografski in kraj{i uradni zapisniki. ^e primerjamo uradne zapisnike sej ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine ter sej banskega sveta Dravske banovine, lahko ugotovimo bistvene razlike, ki so pomembne za njihovo uporabnost. Medtem ko vsebujejo kratki uradni zapisniki sej oblastnih skup{~in predvsem podatke o navzo~nosti poslancev, dnevnem redu in sklepih, pa obse‘nej{i uradni zapisniki sej banskega sveta povze- majo tudi vsebino razprav banskih svetnikov in funkcionarjev banske uprave, so skratka sinteti~ni povzetki stenografskih zapisnikov, zelo bogate pa so tudi zapisni{ke priloge (npr. referati funkcionarjev banske uprave, spomenice, resolucije, poro~ila in predlogi banskih svetnikov ter drugo gradivo). 21 V Dravski banovini je SLS pozvala volilce k abstinenci in njihova udele‘ba je bila po uradnih podatkih le 52,1 % (Bojan Balkovec, Obnovitev parlamenta, Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Ljubljana 1999, 371), kar seveda ob javnem glasovanju ter ob o~itkih pritiskov in potvorb ne potrjuje banove ocene o “jasni” opredelitvi slovenskih volilcev za temeljna izhodi{~a {estojanuarskega re‘ima. 22 Stenografski zapisnik 1. seje II. zasedanja BS 8. 2. 1932 v fasc. 2, fond 77 v ARS. Opozorimo naj, da se od za~etka II. zasedanja v zapisnikih in razpravah uporablja za banski svet pogosto napa~na oznaka banovinski svet, kakr{nega je predvidevala ustava, in bi moral biti voljen, medtem ko so bili banski svetniki imenovani. Najvi{ji dr‘avni funkcionarji so odgovore na vdanostne brzojavke banskih svetnikov s posa- meznih zasedanj pravilno naslavljali na banski svet Dravske banovine. 236 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... z “narodom v banovini” in gospodarskimi krogi “vedno javijo banski upravi ‘elje prebi- valstva, interese in potrebe”,23 kar je pomenilo, nasprotno omejitvenemu dolo~ilu pravilnika, mo‘nost aktivnosti banskih svetnikov tudi zunaj zasedanj. Re‘imskim stali{~em, da ustavna dolo~ila o demokraciji ustrezajo razmeram v dr‘avi, je odlo~no nasprotovala raznolika opozicija, ki so jo sestavljale {tevilne predvsem “plemen- ske”, verske in regionalne stranke, ki so bile ob uvedbi kraljeve diktature prepovedane. Biv{e avtonomisti~no-federalisti~ne stranke so v obliki to~k-punktacij na prelomu let 1932/ 33 zahtevale povsem druga~no dr‘avno ureditev in zanje dolo~be o banovinskih samoupra- vah {e dale~ niso pomenila udejanjenja njihovih dr‘avnopravnih programov, medtem ko je liberalni tabor videl v njih ‘e oblikovanje avtonomije banovin. Ob tem naj omenimo, da je SLS v razpravi o pristojnostih oblastnih samouprav leta 1926 poudarila, da so dolo~ila o njih le izhodi{~e za pravo avtonomijo, v kateri mora imeti izvoljeno parlamentarno predstavni{tvo slovenskega naroda zakonodajne pravice za urejanje temeljnih narodnih, politi~nih in gospodarskih zadev, kar je izrazila v geslu “Po samoupravi k avtonomiji”.24 V primerjavi z Vidovdansko ustavo je oktroirana ustava zadovoljila SLS le v teritorialnem okviru za udejanjenje samouprave s tem, da je Dravska banovina od srede leta 1931 obsega- la vse slovensko ozemlje nekdanje ljubljanske in mariborske oblasti. Toda Dravska banovi- na se je potem, ko so ji neposredno pred izdajo ustave priklju~ili tudi Belo krajino,25 “z jugoslovansko Slovenijo ujemala le dejansko, pravno pa je `e s svojim imenom sku{ala zanikati ali vsaj zabrisati njen obstoj”,26 kar je bilo skladno s skrajnim nacionalnim unita- rizmom {estojanuarskega re‘ima. Pravi vihar v jugoslovanskem politi~nem ‘ivljenju in velik odmev v tujini je povzro~il odlo~en nastop zunaj parlamentarnih strank proti diktaturi, ki ga je s t.i. zagreb{kimi punk- tacijami v za~etku novembra 1932 spro‘ila Kme~ko-demokratska koalicija. V njih je ostro obsodila srbsko hegemonijo in zahtevala tak{no preureditev dr‘ave, ki bo zajam~ila razvoj in napredek srbskega, hrva{kega in slovenskega naroda, izhodi{~e zanjo pa mora biti leto 1918 pred zedinjenjem. Konec leta 1932 in v za~etku naslednjega leta so v to~kah izrazile svoje dr‘avnopravne in demokrati~ne zahteve tudi druge pomembne opozicijske stranke,27 posebno odmevne, tudi v tujini, pa so bile punktacije SLS oziroma dr. Antona Koro{ca, imenovane tudi Slovenska deklaracija, ki jo je 31. decembra prvi objavil tr‘a{ki Il Piccolo. SLS je na prvo mesto postavila zahtevo za zedinjeno Slovenijo kot pogoj za narodni obstoj in napredek. Ob ugotovitvi, da je slovenski narod razdeljen na {tiri dr‘ave je poudarila nalogo njegovega najve~jega dela, ki je ‘ivel v Jugoslaviji, da se bori za ta ideal. Za za- mejske Slovence pa bo matica privla~na {ele tedaj, ~e si bo v jugoslovanski dr‘avi zajam~ila samostojnost. Slovenskemu narodu mora biti zagotovljena “narodna individualnost, njego- vo ime, njegova zastava, njegova etni~na kompaktnost, njegovo razpolaganje z lastnimi finan~nimi sredstvi, njegova kultura in politi~na svoboda”, prav tako pa mora radikalna socialna zakonodaja zavarovati ‘ivljenjske koristi in usklajen razvoj “vseh potrebnih in koristnih stanov, zlasti kmetskega in delavskega... V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko dr‘avo 23 Zapisnik nadaljevanja 10. seje II. zasedanja BS 19. 2. 1932, prav tam. 24 Slovenec, {t. 272, 27. 11. 1926. 25 SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 53, 10. 9. 1931. 26 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 428. 27 Metod Miku‘, Oris zgodovine Slovencev 1917–1941, Ljubljana 1965, 398–402; Branko Petranovi}, Mom~ilo Ze~evi}, Jugoslovenski federalizam. Ideje i stvarnost. Tematski zbornik dokumenata. Prvi tom 1914–1943, Beograd 1987, 322–332; Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije, Koper 1995, 70–71. 237ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) iz ravnopravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija.” Slovenska deklaracija je ob sklepu ugotovila, da tak{no ureditev zahtevajo oziroma jo ne onemogo~ajo tudi sklepi Kme~ko- demokratske koalicije in srbske Radikalne stranke ter se jim zato Slovenci pridru‘ujejo.28 V tem narodnopoliti~nem programu SLS gre za “najbolj daljnose`no dr`avnopravno federalisti~no zahtevo”, ki so ji liberalci pripisovali seperatisti~ni zna~aj, ~e{ da posku{a prek federacije razkosati Jugoslavijo.29 JRKD je Slovensko deklaracijo takoj odlo~no obsodila preko @upanske zveze, ki so jo sestavljali njeni privr‘enci. V posebni resoluciji je uvodoma ugotovila, da so punktacije naperjene proti jugoslovanski dr‘avni skupnosti, ta pa je “edino jamstvo za obstoj vseh Slovencev” in njihov razvoj. Poudarila je: “1. decembra 1918 smo Slovenci, Hrvati in Srbi po svobodnem sporazumu opolnomo~enih narodnih predstaviteljev definitivno in za vsikdar re{ili vpra{anje na{e dr‘avne skupnosti” in zato odklanja zahtevo za vrnitev v “kaoti~no stanje negotovosti” pred prvodecembrskim zedinjenjem. Ob sklepu pa je posebej poudarila, “da je v interesu vseh slojev na{ega naroda, pa tudi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se prenese ~im ve~ji delokrog upravnih in vseh javnih poslov na ni‘je upravne edinice vse do one mere, ki jo dovoljujejo ‘ivljenjski interesi dr‘avne in narodne skupnosti.”30 Ob tem naj poudarimo, da bi imelo priznanje dejstva, da smo Slovenci leta 1918 dokon~no izrabili neodtujljivo pravico do narodne samoodlo~be, dolgoro~ne posledice, tudi pri oblikovanju samostojne Slovenije. O tej problematiki je ob{irno razpravljal in podrobno oblikoval svoja stali{~a banski svet Dravske banovine, ki se je sestal na III. zasedanje 15. februarja 1933 prav v ~asu, ko so po burnih verbalnih protestih privr‘encev JRKD voditelje slovenskega punkta{kega gi- banja prizadele tudi ostre represalije z aretacijami in konfinacijami, v Beogradu pa je pred Dr‘avnim sodi{~em potekal t.i. “{en~urski proces” proti nekaterim uglednim funkcionarjem SLS zaradi protire‘imskega delovanja.31 To zasedanje pa je posebej pomembno tudi zaradi velikih prizadevanj banskih svetnikov, da bi pove~ali svoj vpliv na oblikovanje gmotnih pogojev za banovinske dejavnosti in ustanove. Morda je njihova odlo~enost, da okrepijo to svojo vlogo, tudi posledica pri~akovanja o skoraj{nji uvedbi banovinske samouprave, kar je obljubila tudi vlada. Dr. Milan Sr{ki} je ob oblikovanju svoje druge vlade novembra 1932 ponovno poudaril, da sodi reforma upravljanja banovin v aktualni program vlade, ki ‘e pripravlja za predlo‘itev Narodnemu predstavni{tvu novi zakon o banski upravi in zakon o banovinskih samoupravah.32 28 Dokumenti slovenstva, Ljubljana 1994, 308. 29 Prim. ocene Janka Prunka, Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dr‘avnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. Slovenci in dr‘ava, Ljubljana 1995, 138 in v ~lanku Punktacije, Enciklope- dija Slovenije 10, Ljubljana 1996, 17 ter Jurija Perov{ka, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, Sloven- ska trideseta leta, Ljubljana 1997, 22. 30 Jutro, {t. 7, 8. 1. 1933; Janko Prunk, Slovenski narodni programi, Ljubljana 1986, 222–223. 31 Metod Miku‘, n.d., 401–402; Silvo Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji. Kronolo{ki pregled zadnjega desetletja, Spominski zbornik Slovenije, 28–99. Zaostreno politi~no dogajanje je tudi vplivalo na obseg poro~anja obeh osrednjih slovenskih ~asnikov, Slovenca in Jutra, o poteku III. zasedanja. Najobse‘nej{e je glede na sestavo banskega sveta o njegovem delovanju pisalo Jutro, ki se je opravi~ilo bralcem, da ni moglo podati {e podrobnej{ega prikaza zaradi {tevilnih drugih pomembnih dogodkov. Oba osrednja lista sta v posebnih ~lankih sproti prikazala potek vseh plenarnih sej brez analiti~nih komentarjev, vsebino razprav in sklepov, sicer pa bi morebitne kriti~ne poglede Slovenca lahko onemogo~ila cenzura. 32 Jutro, {t. 264, 12. 11. 1932; vlada je o navedeni problematiki ‘e razpravljala ter je predvidevala oblikovanje dveh zakonov, podobno kot sta po Vidovdanski ustavi razmerje med ob~o upravo in oblastnimi samoupravami dolo~ala dva zakona iz leta 1922. V drugi Sr{ki}evi vladi sta bila dva slovenska ministra, dr. Albert Kramer, ki je bil prvi namestnik ministrskega predsednika, in Ivan Pucelj, minister za socialno politiko in narodno zdravje. 238 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Ban dr. Drago Maru{i~ je na otvoritveni seji ob{irno poro~al o razse‘nostih gospodarske krize v banovini in delovanju banske uprave za omilitev njihovih posledic. Poudaril je, da te vplivajo tudi na zmanj{ane mo‘nosti za pobiranje dav{~in in pridobivanje drugih bano- vinskih dohodkov. Tako banovinskega prora~una za preteklo leto ne bo mogo~e realizira- ti,33 kar vpliva na omejitve pri izvajanju programov. Zmanj{ane mo‘nosti za dohodke pa so morali upo{tevati tudi pri predlogu banovinskega prora~una za leto 1933/34, ki je zato v primerjavi s preteklim letom ni‘ji za 13,5 odstotka in zna{a okoli 95,48 milijonov din. Posebni prora~uni pridobitnih banovinskih podjetij, zavodov in ustanov pa naj bi obsegali v novem prora~unskem letu okoli 44,5 milijonov din.34 Te okoli{~ine zahtevajo od banskih svetnikov pretehtano obravnavo vseh izdatkov in dohodkov novega prora~una. Še pred za~etkom razprave o njem je ve~ banskih svetnikov posebej osvetlilo nevzdr‘en polo‘aj rudarjev v Revirjih po mno‘i~nih odpustih. Banski svet je zato izglasoval resolucijo o nujnem dr‘avnem posredovanju za ureditev hudih razmer v rudnikih Trboveljske premogo- kopne dru‘be. Sledil je odmor, namenjen posvetu banskih svetnikov glede na~ina obravna- ve novega prora~una.35 Na sestanku so oblikovali tudi klub banskih svetnikov, “ki naj bi pripravil vse potrebno za redne seje” in izvolili za njegovega predsednika Ivana Tav~arja,36 nekdanjega poslanca ljubljanske oblastne skup{~ine, izvoljenega na skupni listi Narodno socialisti~ne stranke in Samostojne demokratske stranke. Na nadaljevanju plenarne seje so banski svetniki uveljavili svoje zahteve z II. zasedanja in izvolili 20-~lanski finan~ni odbor za temeljito predhodno obravnavo novega banovinskega prora~una. Dejstvo, da je imela polovica ~lanov banskega sveta mo‘nost izraziti svoje na~elne in podrobne pripombe in predloge ‘e v finan~nem odboru, je imelo za posledico kraj{e prora~unske razprave na plenarnih sejah. Politi~no razpravo, ki pomeni preseganje pristojnosti banskega sveta, je nato spro‘il Ivan Tav~ar s predlogom, da tudi njegovi ~lani podpi{ejo vdanostno adreso kralju Aleksan- dru, ki jo je kot obsodbo punktacij SLS oblikoval poseben odbor z nalogo, “da zbere izraze zaupanja vseh kulturnih, gospodarskih, socijalnih in samoupravnih ustanov...”, temeljni pa je bil v njej poudarek: “Slovenci, kakor doslej tudi odslej neomajno stoje~i na tako utrjenih temeljih na{ega narodnega in dr‘avnega edinstva, sve~ano izjavljamo, da smo vsekdar pri- pravljeni braniti mo~no enotno in nedeljivo Jugoslavijo proti vsakomur, tudi z najve~jimi ‘rtvami, ker je le v enotni in mo~ni Jugoslaviji pod ‘ezlom dinastije Karadjordjevi}ev jamstvo za narodni obstanek, za na{ kulturni razvoj ter za na{ gospodarski in socijalni napredek.” Tav~ar je v utemeljevanju nujne odlo~ne obsodbe Koro{~evih punktacij pouda- ril, da odpirajo “ponovno vpra{anje glede nadaljnjega obstoja Jugoslavije”, da zahtevajo vrnitev v stanje pred prvodecembrskim zedinjenem leta 1918, ki je “ona skala, na kateri stoji bodo~nost in vse nadaljnje kulturno, socijalno, gospodarsko in narodno ‘ivljenje sloven- skega naroda” ter da slu‘ijo “samo {e sovra‘nemu inozemstvu in raznim izdajalskim ube‘nikom, ki ~rpajo iz “punktacij” glavno oro‘je, kako bi se lahko izvedli razni komunisti~ni 33 Prora~un za leto 1932/33 je bil zaradi upada dohodkov od razli~nih dav{~in in izpada ustrezne dr‘avne dotacije realiziran le v vi{ini okoli 65 odstotkov (Gradivo o banovinskem prora~unu za leto 1936/ 37 v fasc. 10, fond 77 v ARS). 34 Banovinska podjetja, zavodi in ustanove (s podro~ja kmetijstva jih je bilo 21, s podro~ja zdravstva in socialnega skrbstva 14 in s podro~ja prosvete 4), ki so imeli lastne dohodke, so morali sestaviti vsak svoj prora~un. Iz splo{nega banovinskega prora~una pa je bila za njihovo delovanje dolo~ena dotacija 10,77 milijonov din. Banovinske strokovne {ole, bolni{nice in socialne ustanove, kmetijski zavodi in posestva bi brez subvencioniranja ne mogli uspe{no opravljati svojih nalog. 35 Stenografski zapisnik 1. seje III. zasedanja BS 15. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 36 Slovenec, {t. 39a, 16.2. 1933. 239ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) podvigi.” Ob tem pa je treba posebej obsoditi “zlo~insko agitiranje temnih elementov, ki dan za dnem... izpodkopujejo ugled na{e dr‘ave in uprave.” Ban dr. Maru{i~ je nato pouda- ril, da je Tav~arjev predlog “gotovo umesten”, ~eprav banski svet ni “nobena politi~na institucija v smislu ustave in pravilnika, ampak strogo gospodarska institucija.” Adreso bodo podpisale tudi nepoliti~ne organizacije in zato je tudi banski svet “upravi~en in dol‘an”, da izre~e o njej svoje “globoko prepri~anje.” Banski svetniki so podpisali adreso ter se odlo~ili, da bo pri njeni izro~itvi kralju Aleksandru sodeloval tudi njihov zastopnik.37 Jutro je poudarilo, da je s tem dejanjem dal banski svet “kot reprezentant vse dravske banovine... krepkega izraza narodnemu in dr`avnemu ~utu vseh delov in vseh slojev slovenskega naro- da.” ̂ lanek in komentar je objavilo pod naslovom “Predstavni{tvo Slovenije odlo~no zavra~a separatizem,”38 s ~emer je dalo banskemu svetu posebno mesto med podpisniki adrese. Po odlogu plenarnega zasedanja, je za~el z delom finan~ni odbor, ki je na sedmih sejah39 podrobno preu~il predlog novega banovinskega prora~una in sklenil, da naj njegovo sprejemanje v plenumu poteka dvofazno. V splo{ni razpravi naj bi najprej dva govornika predstavila na~elna stali{~a svetnikov do aktualnega in bodo~ega re{evanja problematike t.i. banovinskega gospodarstva, sledili pa bi jima prikazi potreb posameznih srezov in mest, ki bi jih podali njihovi predstavniki. Specialna razprava naj bi potekala po prora~unskih oddelkih z uvodnimi referati za posamezna podro~ja dejavnosti, za kar je finan~ni odbor zadol‘il strokovnjake iz vrst banskih svetnikov. Ban se je s tak{nim predlogom poteka plenarne prora~unske razprave strinjal in se tudi odlo~il, da bo banskim svetnikom omogo~il glasovanje, kar je v primerjavi s prvima dvema zasedanjema banskega sveta pomenilo bi- stveno pove~anje njegove vloge pri oblikovanju in sprejemanju banovinskega prora~una. Poudarimo naj, da so razpravljalci ve~krat za{li tudi na prepovedano politi~no podro~je in zna~ilnosti teh razprav bomo posebej prikazali. Splo{no razpravo je za~el dr. Franjo Lipold, podpredsednik kluba banskih svetnikov, ki so po njegovem prepri~anju s podpisom adrese kralju “dali izraza svojemu fundamental- nemu politi~nemu gledanju na dr`avo.” V punktacijah je nevzdr`no obravnavanje vpra{anja slovenske manj{ine v zamejstvu “na na~in, kot da ne bi imeli svoje lastne dr`ave...” in zahteva za vrnitev v stanje pred zedinjenjem. Opozoril je na tolma~enje punktacij v sovra`nem inozemstvu “tako, kot da je mogo~a neka osamosvojitev Slovencev tudi izven Jugoslavije” ter ponovno poudaril, da “je edino v Jugoslaviji zajam~en narodni obstoj Slovencev... in neoviran razmah” in da se je s prvodecembrskim aktom “definitivno re{ilo vpra{anje dr`avne skupnosti.” Privr`encem punktacijskega gibanja je o~ital demago{ko politi~no izrabljanje hude gospodarske krize in neupravi~eno kritiko dr`ave, pri ~emer je opozoril tudi {tudente, da morajo imeti njihova kriti~na stali{~a prav tako pravo mero. Pri iskanju re{itve iz izrednih razmer mora sodelovati “ves narod”. V tem pogledu je treba pozdraviti namero vlade, “da se bo v najkraj{em ~asu pristopilo k zgraditvi banske uprave in banovinske samouprave na bazi naj{ir{e dekoncentracije...” Poudaril je, da je oblastna samouprava “gotovo prinesla tudi izvestne koristi”, toda za{la je “na stranpota”, ker je bilo v njej “podanih preve~ tori{~ za politi~no obra~unavanje. Škodljiv je bil tudi dvotirni sistem, ki je dopu{~al trenje med dr`avno in samoupravno upravo.” Napoved, “da bo dekoncentracija {la tako dale~, da bodo 37 Stenografski zapisnik in uradni zapisnik 1. seje III. zasedanja BS 15. 2. 1933 v fondu 77, fasc. 4 v ARS; vdanostno adreso je deputacija okoli 550 predstavnikov iz Slovenije izro~ila kralju 3. 3. 1932, potem ko jo je podpisalo 4770 ob~in, dru{tev in ustanov (Jutro, {t. 54, 4. 3. 1932). 38 Jutro, {t. 40, 16. 2. 1933. 39 Stenografski in uradni zapisniki sej finan~nega odbora od 15. do 22. februarja 1933 so v fasc. 5, fond 77 v ARS. 240 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... prene{ene na banovine vse one kompetence, ki iz vidika varovanja enotne dr`avne politike ne zahtevajo centralnega obravnavanja”, bo dala ljudstvu mo`nost, da bo soodlo~evalo “pri vseh poslih, ki se ti~ejo njegovih interesov.” Za uspe{no delovanje pa bodo morale dobiti banovinske oblasti “tudi v finan~nih zadevah svojo samostojnost”, da bodo glede dav~nih virov lahko odlo~evale skladno z gospodarskimi zmo`nostmi banovine. Glede obravnava- nega prora~una je ugotovil, da “ne more biti zrcalo na{ih `elja” o banovinskem gospodar- stvu, ker se oblikuje v izrednih razmerah, v katerih “smo primorani predvsem skrbeti le zato, da se ohranijo dobrine, ki jih imamo.” O njem je nato podrobneje predstavil stali{~a banskih svetnikov dr. Maks Obersnel, glavni tajnik Kranjske industrijske dru`be. Uvodoma je poro~al, da je predlog prora~una po “intenzivni” obravnavi v finan~nem odboru “`e dopolnjen in popravljen” oziroma povi{an za okoli {tiri milijone din. Tudi po tem popravku so izdatki “{e komaj zadostni, da se z njimi lahko zagotovi na{emu narodu v obmo~ju dravske banovine oni gospodarski, socijalni in kulturni eksisten~ni minimum, ki se brez nepopravljive {kode za narodni organizem tudi v sedanjih te`kih ~asih ne sme okrniti.” Pomembno izpopolnitev prora~una pomeni predlog o ustanovitvi obveznega sklada za omilitev brezposelnosti s posebnimi izrednimi prispevki in dav{~inami, ki temeljijo na nujni solidarnosti z najbolj prizadetimi v “najte`ji gospodarski krizi.” Nato je osvetlil kako je posamezne panoge in sloje prebivalstva kriza prizadela ter poudaril, da v tak{nih razmerah ni bilo mogo~e za banovinski prora~un pridobiti ve~jih dohodkov. Ugotovil je, da bi bilo mogo~e sanacijo denarnih zavodov oziroma izbolj{anje polo`aja gospodarstva izvesti le z dr`avno zakono- dajo in ukrepi, pri ~emer je izrazil tudi `eljo, da bi vlada ~im prej pripravila osnutek zakona o banovinskih dav~nih virih, s ~emer bo {iroka samouprava banovin dobila tudi v finan~nem pogledu samostojnost. Dr. Franjo Ro{, ‘upan in odvetnik v La{kem, je glede obsega dekoncentracije poudaril, da ne bo {la tako dale~ kot ‘elijo tisti, “ki zahtevajo... nekako delitev na{e Jugoslavije, ki zahtevajo avtonomijo za Slovenijo, ki se celo igrajo s tem, da bi razdelili na{o enotno dr‘avo”, ta pa mora ostati “neokrnjena” in “na{ ujedinjeni jugoslovanski narod” mora prav tako ostati skupaj. Ob ugotovitvi, da je javno ‘ivljenje zastrupljeno, k ~emer prispeva tudi poskus “izzvati pri nas nekak verski boj” s pastirskim pismom katoli{kega episkopata proti sokolstvu,40 je pozval osrednje in banovinske oblasti, da vse protidr‘avne pojave “zatre”. Zanimivo je primerjati razprave funkcionarjev JRKD s stali{~i socialista Rudolfa Golouha, pri ~emer jim je skupno unitaristi~no izhodi{~e in privr‘enost k samoupravi. To je poudaril z ugotovitvijo: ” Mislim, da na{ narod, ki je stopil {ele pred dobrim desetletjem, ko je zadobil svojo samostojnost, kot celota v zgodovino, ni niti najmanj sposoben prena{ati centralisti~no ureditev dr‘ave”, kakr{na je zna~ilna za ustavno ureditev Francije. Zgodovin- ske izku{nje so pokazale, da je “najidealnej{i tip ustave angle{ki,... ki sloni in se razvija na na~elu absolutne ljudske samouprave.” Ta se mora za~eti od spodaj pri ob~ini kot najmanj{i enoti, in se nadaljevati na ravni okrajev in banovin. Zato je te‘nja za preureditev jugoslo- vanske dr‘ave na temelju samouprave pravilna ter bo “znatno olaj{ala na{e delo in ‘ivljenje v dr‘avi.” Nujno potrebna dekoncentracija dr‘avne uprave bo omogo~ala prehod iz “dobe ustavnih bojev v dobo socijalnih in kulturnih bojev in napredka.” Hkrati mora biti uvedena tudi “finan~na samouprava, ki odgovarja interesom banovin in dr‘ave”, za uveljavitev sa- mouprave pa je treba pozvati k sodelovanju ljudstvo. Iz Golouhove razprave naj poudarimo {e njegovo odlo~no podporo oblikovanju sklada za omilitev brezposelnosti, pri ~emer je poudaril, “da v svojem delokrogu sku{amo vse storiti, kar naj prepre~i nadaljno pavperiza- 40 Pastirsko pismo proti sokolski ideologiji in vzgoji so katoli{ki {kofje izoblikovali 17. 11. 1932, v cerkvah pa so ga brali 8. januarja naslednje leto. 241ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) cijo slovenskega naroda...” 41 Kot {ef borze dela v Mariboru je dobro poznal problematiko brezposelnosti in je bil zato v finan~nem odboru pobudnik za oblikovanje stalnega sklada za omilitev brezposelnosti z obveznimi finan~nimi viri.42 V splo{ni razpravi sta sodelovali skoraj dve tretjini banskih svetnikov ter s svojimi opisi razmer na posameznih obmo~jih Slovenije in prikazom njihovih potreb ter s predlogi za re{itev pere~ih problemov v gospo- darstvu, sociali in prosveti na banovinski ravni, ilustrirali tudi razli~ne vidike gospodarske krize. Z navedenimi ocenami pere~e politi~ne problematike v Sloveniji in podporami uvedbi banovinske samouprave sta pred prehodom na podrobno razpravo izrazila polno soglasje tudi oba najvi{ja banovinska funkcionarja, ban dr. Maru{i~ in njegov pomo~nik dr. Otmar Pirkmajer. Ban je uvodoma poudaril: “Pre{li bi preko kompetence banskega sveta, ~e bi se hoteli mogo~e bolj razgledati v vpra{anju zadnjih dogodkov, ki so se dogodili specijalno v Dravski banovini, ampak smatram vseeno, da je potrebna tudi tukaj beseda glede “punkta- cij” in “pastirskega pisma”. Opozoril je zlasti na odmevnost punktacij med inozemskimi sovra`niki, ki bi radi Slovenijo “kos za kosom odtrgali in razdelili” ter so tako “direktno spravile v nevarnost” njen obstoj. Povzro~ile naj bi celo nevarnost, “da pride do vojne”. Po odlo~ni obsodbi punkta{kega gibanja se je osredoto~il na odklonitev pastirskega pisma z vidika, da ru{i “slogo, ki mora vladati v gledanju na na{e probleme” in neupravi~eno obto`uje dr`avno sokolsko organizacijo protiverstva, navedbe posameznih tak{nih primerov v njem z obmo~ja Dravske banovine pa “ne odgovorjajo dejanskemu stanju.” Poudaril, da se mo- rajo predstavniki cerkve pri izvr{evanju svojega poslanstva omejiti na verske zadeve in naj ne “stopijo na tla, ki so dr`avna domena” ter “da politika nima z vero ni~esar opraviti.”43 Pojasnil je tudi, da je moral zaradi “subverzivne politike” razpustiti vse organizacije obeh Prosvetnih zvez, s sede`ema v Ljubljani in Mariboru, kar je bil hud udarec za katoli{ki tabor.44 Obsodil je tudi izkori{~anje univerze v “politi~ne namene” in zavrnil o~itke, da bi kdorkoli iz nacionalnih vrst nastopal proti slovenski univerzi.45 Ban je na za~etku svojega govora ugotovil zadovoljstvo v Dravski banovini zaradi prizadevanj vlade in parlamenta za uveljavitev ~im ve~je upravne dekoncentracije in samoupravne decentralizacije, ker bo tako “omogo~en svoboden razvoj vsake posamezne banovine v korist celote...” Njuno udejanjenje ne bo imelo “za posledico, da bi se posamezne banovine od svoje celote mogo~e lo~ile, ampak, da bodo ~im bolj tesno povezane in da bo njih energija tem ve~ja v korist celokupne Jugoslavije.” 41 Stenografski in uradni zapisnik 2. seje III. zasedanja BS 23. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 42 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje finan~nega odbora 17. 2. 1933 v fasc. 5, prav tam. 43 Banski svet je v podrobni razpravi o odobritvi dotacije Sokolu na 3. seji 24. februarja ponovno razpravljal o obto‘bah v pastirskem pismu in jih s konkretnimi podatki zavrnil. V posebni resoluciji so banski svetniki soglasno zavrnili obto‘be, da je Sokol kraljevine Jugoslavije “brezverska in protiverska” organizacija. Obsodili so protisokolsko gonjo katoli{kega episkopata kot neosnovano in njegov nastop ocenili, da “je bil toliko bolj kvaren, ker se je izvr{il v ~asu, ko so voditelji nekih biv{ih politi~nih strank na poslu, da napravijo med dr‘avljani zmedo in ru{ijo narodno in dr‘avno edinstvo”, s tem pa so “najvi{ji cerkveni dostojanstveniki zapustili teren svojega vzvi{enega poklica.” 44 Podrobneje glej delo Anke Vidovi~ Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pre- gled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, Ljubljana 1994, 39–41. 45 III. zasedanje banskega sveta je soupadalo z veliko splo{no stavko {tudentov proti kakr{nikoli okrnitvi slovenske univerze in nameravani ukinitvi njene avtonomije, proti novemu univerzitetnemu zako- nu in krivi~nim {olninam. Demonstracijsko protire‘imsko {tudentovsko gibanje se je za~elo ‘e konec leta 1931 pod vodstvom Zveze slu{ateljev Aleksandrove univerze, katere jedro so bili opozicijski liberalni {tudenti, ~lani vseh katoli{kih {tudentovskih organizacij in komunisti~ni levi~arski {tudenti (Slavko Kremen{ek, Slovensko {tudentovsko gibanje 1919–1941, Ljubljana 1972, 142–143). 242 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Problematiko nove dr‘avne ureditve je podrobno, s teoreti~nega in prakti~nega vidika, osvetlil pomo~nik bana dr. Pirkmajer, ki je uvodoma odgovoril na zastavljeno vpra{anje v splo{ni razpravi, kolik{en je prispevek Dravske banovine v razli~nih dav{~inah v osrednji prora~un in koliko iz njega prejema. Opozoril je, da se glede te zadeve v Ljubljani “raz{irjajo gorostastne vesti”, da “Slovenija vzdr‘uje Jugoslavijo”. Po navedbi podatkov, nekaterih po oceni, o fiskalnem prispevku Slovenije v osrednjo blagajno in stro{kov za skupne dr‘avne zadeve, pri katerih je dol‘na participirati, je za prora~unsko leto 1930/31 izra~unal, da je za nad sto milijonov din pasivna, medtem ko je kr{~anskosocialni narodnogospodarski strokovnjak dr. Andrej Gosar ugotovil precej{nji slovenski prese‘ek prispevkov v osrednji prora~un.46 Po analizi vseh podatkov je Pirkmajer ocenil, da Slovenija izpolnjuje do dr‘ave “vestno svojo dol‘nost” in je zato upravi~ena do ustreznih gmotnih sredstev za “primeren” razvoj vseh gospo- darskih panog in kulture. Ob tem pa je odlo~no zavrnil kot absurdne trditve, “da je politi~na samostojnost Slovenije mogo~a...” Stali{~a, “da je Slovenija kot samostojna dr‘ava ali samo- stojna pokrajina mogo~a”, so zanj pomenila demagogijo in politi~ni analfabetizem. Dr. Pirkmajer je glede dr‘avne ureditve uvodoma poudaril, da “demokrati~na dr‘ava vodi upravne posle v prvem redu sama”, organizira pa tudi posebne korporacije za izvajanje “javnih poslov v takem obsegu in takega zna~aja, kakor smatra zdru‘ljivo z dr‘avnim smo- trom... Prenos upravnih poslov, katere bi sicer morala vr{iti dr‘ava, na samoupravna tela imenujemo u p r a v n a d e c e n t r a l i z a c i j a.” Boj zanjo se odvija v mnogih dr‘avah, posebno tistih, kjer se preureja dr‘avna organizacija, kar daje obele‘je notranjepoliti~nim razmeram. Pri tem gredo mnogokrat centralisti~na in njim nasprotna avtonomisti~na priza- devanja do skrajnosti. Dr‘avne uprave so, {e zlasti zaradi zaostrenih povojnih razmer, pre- vzele re{evanje socialno-ekonomskih zadev, tudi tak{nih, ki po svoji naravi ne prenesejo centralisti~nega urejanja in zanje administrativni aparat ni usposobljen. To je povzro~ilo nezadovoljstvo tako v gospodarskih krogih kot tudi med tistimi, ki so potrebi socialnega varstva, Na drugi strani pa je tudi dr‘ava ugotovila, da si je nalo‘ila prevelika bremena in odgovornost. Pot za razbremenitev je videla v samoupravi, ki naj bi prevzela pristojnosti na gospodarskem in socialnem podro~ju ter probleme na njih re{evala “v okviru materijalne mogo~nosti porazdeljene na teritorijalno manj{o interesno sfero.” Tako se je za~el proces decentralizacije, ki ga je v jugoslovanski dr‘avi sku{ala re{iti ‘e Vidovdanska ustava, pri ~emer pri njenem udejanjanju “histori~ni kritik ne bo mogel prezre- ti tradicije, vzgoje in kulturne mnogoli~nosti v posameznih delih dr‘ave.” Ponekod obla- stne samouprave “niso... delovale brez vidnih uspehov.” Toda pokopale so jih politi~na obra~unavanja v njih, kar “gotovo ni bil cilj decentralizacije,” kajti zami{ljene so bile “kot gospodarsko-socijalne upravne institucije”, v katere naj se ne bi prenesle strankarske nega- tivnosti osrednjega parlamenta. Druga slabost, ki se ji je treba v prihodnje izogniti pa je bil z oblastnimi samoupravami povezan dvotirni upravni sistem, ki “je izzval... trajne kolizije med interesi dr‘avne uprave in samouprave.” Poudaril je, “da je bil hormoni~no in uspe{no delovanje v dveh paralelnih tirih uprave nemogo~e, pa tudi skrajno neekonomi~no.” Zato ne sme priti do ponovne vrnitve na dvotirni sistem, ob priznanju, “da je treba ~isti dr‘avni upravni sistem po‘iviti z inicijativo, ki mora prihajati iz naroda...” 46 Dr. Andrej Gosar je v svoji bro{uri Banovina Slovenija. Politi~na, finan~na in gospodarska vpra{anja, Ljubljana 1940 (10–11), izra~unal, da so v navedenem prora~unu celotni dr‘avni izdatki za Slovenijo zna{ali skoraj osemsto milijonov din, kar pomeni nad dvesto milijonov manj, kot je vpla~ala v dr‘avno blagajno. Ta znesek pa je znatno presegel banovinski prora~un ter prora~une banovinskih podjetij in ustanov. Razlike so nastale zlasti pri oceni dele‘a Slovenije pri carinskih dajatvah, manj{e razlike pa so bile tudi pri podatkih glede drugih postavk. 243ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Pri prenosu poslov z dr‘avne uprave na samouprave pa je njihov obseg “eden najte‘jih dr‘avno-organizatori~nih problemov.” V tem pogledu ni mogo~ nek stalni model, kajti na stopnjo decentralizacije vplivajo {tevilni dejavniki (histori~ni razvoj, politi~ne razmere, kulturna stopnja in gospodarska razvitost). Tako v zaostrenih politi~nih razmerah dr‘ava zaradi nevarnosti ogro‘anja njenih interesov zo‘uje samoupravni delokrog, skrajni centra- lizem pa na drugi strani povzro~a okrepljeni avtonomizem. Dr‘ava je pri prena{anju pristoj- nosti na samouprave previdna, ker ta “ne nudi vedno garancije za obavljanje poslov iz pravilnega vsedr‘avnega vidika.” Pri tem ni dvoma, da je treba prvenstveno upo{tevati vse dr‘avne interese ter o‘je koristi podrediti {ir{im: “Ni pa pravilno, da se po tem na~elu deli delokrog med dr‘avno upravo in samoupravo, ker ni nobenega dvoma, da je pravilno vr{enje lokalne uprave z upo{tevanjem lokalnih interesov istotako dr‘avna potreba, kakor smotre- no upravljanje dr‘ave kot celine. Ne moremo tedaj re~i, da je samoupravni delokrog inferior- nega zna~aja in da se morajo posamezni posli prenesti na samoupravo, ker so manj{ega pomena za dr‘avo.” Pri samoupravi “gre za posle lokalnega zna~aja, ki pa so za doti~no podro~je istotako va‘ni, kakor so dr‘avni posli za podro~je cele dr‘ave...” Po Pirkmajerjevem mnenju tudi delitev uprave na samoupravni in dr‘avni delokrog ni povsem ustrezen, kajti “to~nej{a je lo~itev med dr‘avno upravo in lokalno upravo.” Ni pa te‘i{~e v organih, ki te naloge izvajajo, temve~ v tem, koliko vpliva nanje ima “narod”. V parlamentarnih dr‘avah je njegov vpliv zagotovljen ‘e v osrednjih organih, “za posle samoupravnega delokroga prihaja v po{tev le {e vpliv regijonalnega ali lokalnega zastopstva, ki se voli odnosno deligira po lokalnih upravnih edinicah.” Poudaril je tudi, da mora biti pri {ir{ih kompeten- cah lokalna uprava prav tako usposobljena kot dr‘avna uprava: “Lokalna uprava se bo s svojim delokrogom, ki je po svoji vsebini znabiti manj va‘en od dr‘avnega, samo z ozirom na omejitev na manj{e upravno podro~je, morala zavedati svoje velike odgovornosti ter bo mogla opravi~iti svoj obstoj samo tedaj, ako bo pri re{evanju poslov, ki lahko zadenejo interese dr‘avne celokupnosti, pokazala svoje dr‘avni{ke sposobnosti.” Med te‘njami ene in druge bo lahko prihajalo tudi do trenj in njuni medsebojni odnosi se bodo spreminjali. Tako tudi sedanje te‘nje po raz{iritvi dekoncentracije izvirajo iz aktualnih razmer, ki se lahko v prihodnje spremenijo. Svaril je {e pred pretiranim optimizmom, “da bodo samoupra- ve mogle uresni~iti vse nade, ki se stavijo nanje.” Kot primer je navedel prav probleme pri sprejemanju banovinskega prora~una za leto 1933/34 za izvajanje t.i. “samoupravne gospo- darske politike”, ki ga morajo v primerjavi s predhodnim prora~unom zmanj{evati, ker skrajno zaostrena kriza ne omogo~a normalnega dotoka dohodkov.47 Obse‘nej{i prikaz Pirkmajerjevega referata o decentralizaciji smo podali zlasti zato, ker jasno ka‘e poglede vidnega funkcionarja oziroma pravnega strokovnjaka liberalnega tabo- ra na to pomembno problematiko. Jutro je poudarilo zlasti Pirkmajerjevo stali{~e, “da more- mo pri~akovati od raz{irjene samouprave gotovo ve~jega razumevanja za lokalne potrebe, da pa bodo kon~ni uspehi in trajnost take samouprave zasigurani samo tedaj, ako se bomo nau~ili pravi~no podrediti o‘je interese splo{nim ter odstranjevati trenja med interesi bano- vine in dr‘ave.”48 Ob sklepu III. zasedanja je Ivan Tav~ar predlagal sprejem naslednje reso- lucije: “Banovinski svet pozdravlja napoved vlade, da se bo v najkraj{em ~asu pristopilo k izgraditvi banske uprave in banovinske samouprave na bazi naj{ir{e dekoncentracije. Bano- vinski svet smatra, da je v interesu vseh slojev na{ega naroda in da je radi hitrej{ega in s potrebami ljudstva skladnej{ega poslovanja administracije nujno potrebna dekoncentracija uprave s prenosom vseh onih kompetenc na banovine, ki iz vidika varovanja enotne dr`avne 47 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja BS 24. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 48 Jutro, {t. 48, 25. 2. 1933. 244 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... politike ne zahtevajo centralnega obravnavanja in s prenosom potrebnih finan~nih virov na banovine.” Banovinski svetniki so to resolucijo soglasno sprejeli.49 V razpravi o spremem- bah dr‘avne ureditve glede na novo ustavo naj opozorimo na terminolo{ke nedoslednosti in zamenjave. V tem pogledu je bil jasen program, ki ga je sprejel prvi kongres JRKD julija 1933 ob preimenovanju v Jugoslovansko nacionalno stranko. V njem je ob poudarku dr‘av- nega in narodnega edinstva ter enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev JNS poudarila: “Reorganizacija dr‘avne administracije se mora poenostaviti, sedanja uprava poceniti. Pri- lagoditi se mora potrebam in zahtevam naroda v posameznih krajih in mora biti zato dekon- centrirana v banovinah kot upravnih enotah in decentralizirana v banovinskih in ob~inskih samoupravnih ustanovah.”50 Poglavitna naloga III. zasedanja pa je bila obravnava banovinskega prora~una za leto 1933/34. Ban je ‘e pred prehodom na podrobno razpravo o njem odgovoril na nekatere predlo- ge banskih svetnikov na sejah finan~nega odbora in iz splo{ne plenarne razprave. Pojasnil je ukrepe in politiko banske uprave pri re{evanju pere~ih gospodarskih in socialnih problemov v pogojih skrajno zaostrene gospodarske krize ter poudaril, da mnogo predlogov “ne spada v okvir banskega sveta”, saj se v njih apelira na posredovanje osrednjih dr‘avnih oblasti. Te zna~ilnosti so se kazale tudi v specialni razpravi, v kateri so si banski svetniki prizadevali spremeniti {e nekatere postavke prora~unskih dohodkov in izdatkov, posebno te‘o pa so ji dale z glasovanjem sprejete resolucije, v katerih so oblikovali svoje predloge in ‘elje za delovanje in ukrepe banovinskih in osrednjih oblasti za re{itev pere~ih gospodarskih, social- nih in prosvetnih problemov. Zanimiv zaplet je nastal glede resolucije o te‘kem gospodar- skem stanju v Dravski banovini, ki jo je predlagal podjetnik Stane Vidmar. Proti zahtevi, naj bi dr‘avni denarni zavodi denar, ki se steka vanje iz Dravske banovine, uporabili za sanacijo denarnih zavodov in kreditne potrebe gospodarstva na njenem obmo~ju, za kar naj bi skrbel poseben kolegijski organ, je nastopil ban in poudaril, da bi s sprejetjem tak{ne resolucije {el banski svet “preko njemu odmerjenega zakonitega delokroga.” Oblikovanje tak{ne resolucije je kazalo hudo nezadovoljstvo z dr‘avno denarno politiko pri re{evanju posledic gospodar- sko-socialne krize, ki je najte‘je prizadela najbolj industrializirano Dravsko banovino.51 Ob sprejetju banovinskega prora~una,52 za katerega je ban posebej poudaril, da ima social- ni zna~aj, in na sklepni seji so svetniki posvetili posebno pozornost problematiki “omiljenja bede in pobijanja brezposelnosti” z akcijo za oblikovanje bednostnega sklada s petimi obvez- nimi dav~nimi viri. Ta izredni zunajprora~unski sklad naj bi zna{al skoraj ~etrtino banovin- skega prora~una, njegov temeljni namen pa bi bilo zaposlovanje brezposelnih pri javnih delih, socialno najbolj ogro`enim pa naj bi nudil tudi druge oblike pomo~i. Pri njegovem upravljanju pa naj bi banu pomagal poseben odbor, v katera so banski svetniki izvolili sedem ~lanov. Rudolf Golouh je poudaril, da je ta akcija “brez dvoma najbolj{e delo, ki se je izvr{ilo...” na tem zasedanju. Banski svetniki so izrabili obisk ministra za socialno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja na tej seji in ga prosili za posredovanje, da bi osrednja vlada te nujne sklepe za omilitev brezposelnosti potrdila. Minister je predlagatelje pohvalil in poudaril, da so ta nujni ukrep v vsej dr`avi “najbolj{e razumeli”, takoj pa dodal, da bo v prizadevanjih za odobritev “naletel na odpor gotovih ljudi”, kar se je izkazalo za utemeljeno. 49 Stenografski in uradni zapisnik 4. seje III. zasedanja BS 25. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 50 Jutro, {t. 168, 21. 7. 1933. 51 Banski svetniki so resolucijo glede denarni{tva sprejeli na 4. seji BS 25. 2. 1933 (Stenografski in uradni zapisnik v fasc. 4, fond 77 v ARS), potem ko so jo preoblikovali predvsem v pro{njo za spremembo zakona, da bi lahko javna finan~na sredstva vlagali v varne denarne zavode v banovini. 52 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja BS 24. in 25. 2. 1933, prav tam. 245ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Banski svetniki so na sejah finan~nega odbora in v plenumu razpravljali tudi o osnutku banove “naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomr`nosti.” V njej so bila dolo~ila o vodenju evidence brezposelnih, o pomo`ni akciji za pomo~ brezposelnim ter o zbiranju prostovoljnih prispevkov ob~in, banovine in dr`ave za ta namen. Banski svetniki so tudi to akcijo za omilitev brezposelnosti, ki jo je organizirala banska uprava, na~elno podprli, predlagali pa so nekaj popravkov zlasti glede vloge ob~inskih odborov pomo`ne akcije.53 Banski svet in uprava sta morala zaradi zaostritve velike gospodarske krize, zaradi katere je v Sloveniji “zavladala huj{a beda, kakor v drugih krajih na{e dr`ave,” posvetiti re{evanju socialnih posledic v industrijskih sredi{~ih in na pode`elju veliko pozornost, kar se je kazalo tako pri oblikovanju banovinskega prora~una, kot tudi pri iskanju dodatnih mo`nosti zlasti za omilitev brezposelnosti. Ob sklepu III. zasedanja se je Ivan Tav~ar zahvalil banu “na uvidevnosti, da je pristal na tak na~in obravnavanja prora~una, ki odgovarja demokrati~nim principom vsake javne ustanove, v kateri je zastopano na{e ljudstvo. O priliki obravnavanja tega prora~una nismo bili samo posvetovalni organ, dejansko je bila razprava izvedena tako, da smo v vseh to~kah prora~una odlo~evali. Tehnika obravnave prora~una je bila izpeljana tako, da smo dobili naj{ir{i vpogled v vse panoge banovinskega gospodarstva, izvolili smo si svoj finan~ni odbor, kjer nam je bila kraljevska banska uprava z g. banom na ~elu v vsakem slu~aju in priliki na razpolago z naj{ir{imi pojasnili. Jaz mislim, da upravi~eno lahko trdim, da ta prora~un ni samo prora~un kraljevske banske uprave kot take, ampak prora~un banovinske- ga sveta. Vsaj je banovinski svet v generalni in specijalni debati pri vsaki priliki glasoval in s tem izra`al svoje mnenje in odlo~eval glede posameznih postavk prora~una.” Tak{en potek sprejemanja prora~una je treba poudariti tudi zato, “ker se mnogokrat javnosti ho~e imputirati mnenje, ~e{, da banovinski svet nima nobene prave vrednosti in da banovinski svet ne vr{i tiste naloge in nima tistih pravic, kot bi jih moralo imeti demokrati~no ljudsko zastopstvo. Zavedamo se, da teh pravic po zakonu res nimamo, tekom razprave v banovinskem svetu pa je bila stvar prakti~no izpeljana tako, da so bile te pravice banovinskemu svetu dejansko prizna- ne in prav s te strani g. ban sprejmite na{o zahvalo, da ste tako umevali naloge banovinskega sveta in mu dejansko dali tako pravico in obele`je najve~je resnosti.”54 Potek obravnave banovinskega prora~una za leto 1933/34 je bil tako glede predhodne razprave in dvofaznega postopka kot tudi glede glasovanja v nasprotju s tolma~enjem pra- vilnika o delovanju banskega sveta v okro‘nici notranjega ministra Petra @ivkovi}a, od njega pa je odstopal tudi glede obvezne prioritete prora~unske razprave, kajti banski svet- niki so {e pred njo terjali nujno re{itev kriznih razmer v Revirjih. Banski svetniki so obliko- vali svoje predloge za re{evanje pere~ih problemov v Sloveniji v posebnih resolucijah, ki so jim s potrjevanjem z glasovanjem prizadevali dati ve~jo te‘o pri vplivanju na ukrepe banske uprave in osrednjih oblasti. Preseganja pristojnosti banskega sveta pa so bile tudi politi~ne razprave na njem. Posebno te‘o so III. zasedanju dale razprave in stali{~a glede upravne in samoupravne decentralizacije, pri katerih so se pokazala stali{~a liberalnega tabora do te problematike, ob hkratni odlo~ni zavrnitvi tak{nih federalisti~nih zahtev, kakr{ne so bile v Slovenski deklaraciji. Vse to mu je okrepilo njegovo vlogo v primerjavi s prvima dvema 53 Naredba je dolo~ala, da upravljanje podpornega fonda za omilitev brezposelnosti vodi Osrednji pomo‘ni odbor za Dravsko banovino, sestavljen zlasti iz predstavnikov ob~in z ve~jim {tevilom indu- strijskega delavstva, organizacij delavcev in delodajalcev, Javne borze dela in drugih, za administrativne posle pa je zadol‘ila oddelek za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave (SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 31, 15. 4. 1933). 54 Stenografski in uradni zapisnik 4. seje III. zasedanja BS 25. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 246 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... zasedanjema v letih 1931 in 1932, ~eprav ne v tolik{ni meri, kot je to ocenjeval predsednik kluba banskih svetnikov. Je pa pravilno ugotovil, da si je banski svet brez zakonske osnove raz{iril svoje pristojnosti. Ban se je zahvalil banskemu svetu “za njegovo aktivno pomo~” banski upravi, njegova razprava pa je pokazala “vestno in vneto prizadevanje”, da na tem zasedanju “kolikor mogo~e dobrega napravi za ljudstvo, katerega zastopa...”55 Izrazil je ob‘alovanje, da krizne razmere ne dovoljujejo, “da bi mogli dati izraza vsem te‘njam” glede banovinskega gospodarstva, kajti treba je bilo upo{tevati hudo omejene mo‘nosti za dav~ne obremenitve. Sprejeti prora~un “je harmoni~en in homogen (glede enakomernega financiranja vseh banovinskih dejavno- sti op.p.) in dela ~ast... banskemu svetu.” Zavedal pa se je te‘av, ki bodo pri njegovem potrjevanju na ministrstvu za finance. Banski svet mu je za pomo~ pri tej zahtevni nalogi izvolil {tiri~lansko delegacijo iz vrst strokovnjakov, ki naj bi z njim potovali v Beograd.56 O poteku zasedanja je pohvalno pisalo Jutro, ki je ugotovilo, da “je bilo v tehni~nem oziru zelo dobro pripravljeno”, vse gradivo z njega pa bi obsegalo “pravo debelo knjigo,”57 ki bi dala temeljito podobo aktualnih razmer v banovini in prizadevanj za njihovo izbolj{anje. Ob potrjevanju in izvajanju banovinskega prora~una za leto 1933/34 se je tako kot pri prej{njih in kasnej{ih prora~unih do konca gospodarske krize leta 1935, pokazala nemo~ banske uprave in banskega sveta Dravske banovine za u~inkovito re{evanje pere~ih proble- mov v Sloveniji. Minister za finance je kljub vsem prizadevanjem potrdil banovinski prora~un le v vi{ini 87,56 milijonov din, kar je zlasti posledica ~rtanja redne letne dotacije iz dr‘avne blagajne. Delno je skr~il tudi posebne prora~une banovinskih podjetij, zavodov in ustanov na 42,96 milijonov din.58 Tudi prora~un bednostnega sklada so osrednje finan~ne oblasti potrdi- le le v znesku 9 milijonov din od predlaganih 23,2 milijonov din.59 Dr`avni prora~un pa nato ni poravnal niti dolga za odobrene dotacije iz preteklih let, kar je v najve~ji meri vplivalo na izpad skoraj desetine dohodkov prora~una za leto 1933/34. Banovina se je morala zato za izpolnjevanje svojih prora~unskih obveznosti za posamezne dejavnosti in dotiranje banovin- skih institucij zadol`evati, delno pa jih je morala prenesti na naslednje prora~unsko leto.60 V tak{nih razmerah je bila vloga banskega sveta kljub njegovim velikim prizadevanjim za raz{iritev vpliva na banovinske gospodarske, socialne in prosvetne dejavnosti lahko le skrom- na v primerjavi z drugo polovico tridesetih let. Tedaj so se po koncu gospodarske krize doho- dki banovinskega prora~una iz leta v leto pove~evali in bili tudi v celoti realizirani.61 55 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja BS 24. 2. 1933, prav tam. 56 Stenografski in uradni zapisnik 4. seje III. zasedanja BS 25. 2. 1933, prav tam. 57 Jutro, {t. 48, 25. 2. 1933. 58 SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 27, 1. 4. 1933. 59 Uredba glede prora~una izdatkov in dohodkov “Bednostnega sklada” Dravske banovine za leto 1933/34 (za obdobje od 1. 7. 1933 do 31. 3. 1934), SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 63, 5. 8. 1933. Sredstva sklada so bila namenjena predvsem za financiranje javnih del (vzdr`evanje in gradnje cest, regulacije, melioracije, napeljava vodovodov), in z njimi povezano zaposlovanje brezposlenih le 1,2 milijona din pa za subvencioniranje prehrane brezposelnim ter re{evanje problematike brezposelnih z visoko kvalifikacijo. 60 Prora~un za leto 1933/34 je bil realiziran z okoli 95 odstotki, dohodki pa manj kot 90 odstotno. Tako so postali zna~ilnost prora~unov v prvi polovici tridesetih let visoke letne postavke za odpla~ilo dolgov (do ene desetine prora~unskih izdatkov), iz leta v leto pa so se prena{ale tudi nekatere neizpolnjene obveznosti (priloga k prora~unu za leto 1936/37 v fasc. 10, fond 77 v ARS). 61 V primerjavi z zadnjim banovinskim prora~unom, ki ga je za leto 1935/36 sprejel liberalni banski svet (obsegal je 97,80 milijonov din, posebni prora~uni banovinskih podjetij in ustanov pa 38,41 milijonov din, kar je bil po petletnem nenehnem zmanj{evanju prora~unov prvi malenkostni povi{ek), je novi banski svet iz privr‘encev JRZ po {tirih letih delovanja razpravljal ‘e o skoraj za polovico vi{jem prora~unu za leto 1939/40 (Murko Vladimir, Dr‘avne in samoupravne finance v dravski banovini v l. 1918–1938, Spominski zbornik Slovenije, 480). 247ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Leta 1933 pa se je banski svet prvi~ sestal tudi na izredno zasedanje, ki je pomembno zlasti zaradi raz{iritve njegove dejavnosti tudi na uredbodajno podro~je. Zakon o ob~inah z dne 14. 3. 1933 je v 51. ~lenu poobla{~al banske svete, da sprejmejo natan~nej{e odredbe o sestavi kandidatnih list, poslovanju volilnih odborov in o volilnem postopku, uredbo pa je imel pravico razglasiti ban po predhodni odobritvi ministra za notranje zadeve.62 Na 1. seji 4. sep- tembra je ban dr. Maru{i~ poudaril, da bodo banski svetniki z obravnavo in sprejetjem navede- ne uredbe opravili “izredno va`no” nalogo, ker da bodo s tem prispevali h “izgraditvi in poglobitvi samoupravnega `ivljenja v Dravski banovini.” Bistvena novost novega zakona o ob~inah je bila dolo~itev najni`jega {tevila prebivalstva na tri tiso~ s ciljem, da “bodo tako po svoji finan~ni kot intelektualni mo~i mogle uspe{no vr{iti naloge lastnega in prene{enega delokroga”, kar bo imelo zlasti v Dravski banovini z doslej 1069 ob~inami dalekose`ne posle- dice. To bo poru{ilo stoletja stare tradicije in ranilo lokalpatriotizem, kar pa bo odtehtala nova organiziranost ob~in “po na~elih in potrebah sedanje dobe.” Banska uprava je ob~utljivemu problemu komasacije ob~in posvetila posebno pozornost, ker se zaveda velikega pomena te “osnovne celice kolektivnega dela v dr`avi” za uspe{en razvoj politi~nega in gospodarskega `ivljenja v banovini. Pri svojih predlogih si je prizadevala, da bi nove ob~ine obsegale obmo~je, ki po gospodarskih, socialnih in ozemeljskih kriterijih “prirodno spaja interese njenega prebi- valstva.” Pri tem se je posvetovala z lokalnimi dejavniki, vendar ni uspela vselej zadovoljiti razli~ne interese ter se zaveda tudi napak in krivic.63 Z volitvami bodo ob~ine po {estojanuarskem aktu kralja Aleksandra dobile “po svobod- ni volji” ljudstva izvoljene ob~inske uprave, kar bo pomenilo nov korak k notranjepoliti~ni normalizaciji. Ob slovesu od “tradicionalnih” ob~in je poudaril, da so opravile pomembno delo pri mirni evoluciji politi~nega `ivljenja in omilitvi hudih posledic gospodarske krize, med njimi in dr`avnimi nadzornimi oblastmi pa je vladalo “vzorno, prisr~no razmerje” in rodilo bogate sadove zlasti na podro~ju elektrifikacije, pri javnih delih in pri akcijah za omilitev brezposelnosti, torej na podro~jih, s katerimi sta se ukvarjala banski svet in uprava. Ob tem je tudi poudaril, da bodo volitve glede na delokrog ob~in “v splo{nem gospodarske- ga in ne toliko politi~nega zna~aja...”, ne sme pa se jim povsem odre~i tak{nega pomena, saj so “bistveni ~len” v uveljavljanju temeljnih usmeritev celotne dr`avne politike na izhodi{~ih zgodovinskega {estojanuarskega kraljevega manifesta. Ta je napravil konec “po plemen- skih vidikih” usmerjenemu politi~nemu `ivljenju in pokazal pot za “enakost in enakoprav- nost vseh Jugoslovanov slovenskega, hrva{kega in srbskega imena...”, pri~akovanje “izve- stnih krogov” (v Sloveniji zlasti katoli{kega tabora), da bodo volilni izidi pomenili spre- membo tak{ne usmeritve dr`avne politike in vrnitev k prej{njim razmeram so “a priori izklju~ena.” Volilci se bodo po banovem prepri~anju znali pravilno opredeliti in se bodo zavedali obse`nega dela bodo~ih izvoljenih ob~inskih uprav na temelju jugoslovanske nacionalne in dr`avne misli ter ne bodo ovirali njihovega dela z opredelitvijo za oznanjevalce pre`ivelih politi~nih doktrin, da bi z neplodno opozicijo proti obstoje~emu stanju v dr`avi kratili dragoceni ~as odbornikov. Ban je ob sklepu izrazil pri~akovanje, da bodo banski svetniki po temeljiti razpravi predlog uredbe soglasno podprli in “s tem dali na{emu ljud- stvu mo`nost, da s svobodno izvolitvijo zaupanja vrednih ob~inskih funkcionarjev postavi 62 SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 35, 29. 4. 1933. 63 Uredba o spojitvi ob~in v Dravski banovini je bila objavljena v SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 73, 12. 9. 1933; po {e nekaterih spremembah je bilo oblikovanih v Dravski banovini 377 ob~in (M. Stiplov{ek, Dr‘avne ureditve na jugoslovanskem ozemlju Slovenije 1929–1941, Arhivi XIX, 1996, {t. 1–2, 47–48; Jo‘e @ontar, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, 609–613. 248 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... pomemben mejnik v razvoju samoupravnega `ivljenja v dravski banovini.” Preveva ga `elja, “da postane slovenska ob~ina ono ognji{~e, iz katerega iz`areva... plamen {iroke jugoslovanske dr`avne in nacijonalne miselnosti, gospodarskega in kulturnega napredka ter dr`avljanske in socijalne solidarnosti.” Po uvodnem ekspozeju je Ivan Tav~ar posredoval banu ‘eljo banskih svetnikov, da bi oblikovali svoja stali{~a do predlogov uredbe na posebni seji svojega kluba.64 Ban je po opozorilu, da je ~as izrednega zasedanja omejen, prekinil za nekaj ur plenarno sejo in omogo~il, da se je klub v opoldanskem ~asu pod vodstvom svojega predsednika Tav~arja opredelil do volilne uredbe.65 Na nadaljevanju plenarne seje je predstavnik kluba dr. Franjo Ro{ najprej posredoval njegovo izjavo, da so banski svetniki “pri{li do skoraj soglasnega sklepa” naj bi se ob~inske volitve glede na bli`njo komasacijo, ki ne poteka povsod v skladu z `eljami prebivalstva in njihovimi nasveti, ter te`av s sestavljanjem volilnih imenikov in potrjevanjem kandidatnih list, odlo`ile in naj se zato predlog volilne uredbe umakne z dnevnega reda. Potem ko jih je ban seznanil s sklepom sestanka ministrov, narodnih poslancev in senatorjev, da je treba takoj izvesti komasacijo in po njej volitve, so “morali” banski svetniki od svoje odlo~itve odstopiti. Njihovega sklepa “naj se ne smatra kot afront proti vladi in {e manj...” proti gospodu banu. Poudaril je, da so z njim hoteli obema razlo`iti, “da si na{ narod ne `eli volitev” ter posredovati tudi odklonilno stali{~e krajevnih in sreskih odborov JNS.66 Prebi- valstvo naj bi bilo zadovoljno z delom sedanjih ob~inskih odborov in `elelo naj bi, da bi {e naprej opravljali svoje naloge, s ~emer se bo ohranil mir in mu dala mo`nost, da se v celoti opredeli “za narodno edinstvo, za dr`avno in nacionalno ujedinjenje.” Iz teh besed se vidi bojazen, utemeljena na poznavanju razmer na terenu, da voljeni ob~inski odbori kadrovsko ne bodo tako ustrezali re`imskim ciljem kot sedanji imenovani. Klubov predsednik je po- udaril, da s forsiranjem izvedbe ob~inskih volitev do 15. oktobra, za katero je pogoj sprejetje volilne uredbe, banski svetniki prevzemajo veliko odgovornost, ki pa jo odklanjajo in prelagajo na politi~no oblastne vrhove, ki so sprejeli komasacijske in volilne sklepe. Z navedenimi stali{~i se nista strinjala Albin Prepeluh in Rudolf Golouh, ki sta nasprotno trdila, da si ljudje ‘elijo ~im prej{nje izvedbe ob~inskih volitev. Prvi razpravljalec je pose- bej poudaril, da je treba zagotoviti volilnim upravi~encem mo‘nost za svobodno izvolitev lokalnega zastopstva, pri ~emer je ovira zakonsko dolo~eno javno glasovanje. Sicer pa morajo imeti volitve gospodarski in ne politi~ni zna~aj, kajti pri oceni dejavnosti ob~inskih odborov ljudje upo{tevajo le potrebnost in koristnost posameznih objektov in dose‘kov, ne zanimajo jih pa strankarski motivi. Glede zakona o ob~inah je poudaril, da “prav gotovo ni noben ideal” in da bodo prav v hribovitih predelih Dravske banovine velike te‘ave pri komasacijah ob~in. Ob sklepu je Prepeluh {e poudaril omejeno te‘o stali{~ banskih svet- nikov, ki ne smejo pozabiti, “da smo mi samo imenovani... in da ne zastopamo nikogar kakor sami sebe.” Golouh je posebej poudaril, da je razpis ob~inskih volitev dokaz, “da se na{e notranje ‘ivljenje vra~a v normalne razmere” in izrazil je tudi ‘eljo, za ~im prej{njo izdajo zakona o upravni dekoncentraciji, “ki bi {ele pomenil polno normalizacijo...” V splo{ni razpravi je bila izra‘ena tudi pro{nja banski upravi, da pri komasacijah upo{teva ‘elje prebi- valstva in nasvete banskih svetnikov. 64 Slovenec ({t. 201 a, 5. 9. 1933) je ugotovil, da so v klubu JNS “skoraj vsi ~lani banskega sveta.” 65 Stenografski in uradni zapisnik 1. seje IV. izrednega zasedanja BS 4. 9. 1933 v fasc. 6, fond 77 v ARS. 66 Opozorimo naj na bistveno razliko med stenografskim in uradnim zapisnikom nadaljevanja 1. seje IV. izrednega zasedanja BS 4. 9. 1933. V uradnem zapisniku je podatek, da s svojim sklepom zavzemajo banski svetniki “afront” proti vsem krajevnim in sreskim organizacijam, ki zahtevajo, “da se volitve ne izvr{e.” Po stenografskem zapisniku pa naj bi se ni`je organizacije JNS zavzemale za volitve. 249ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) V podrobni razpravi o predlogu uredbe so banski svetniki posvetili najve~ pozornosti problematiki kandidatnih list. Vsi so sogla{ali, naj se gospodarski zna~aj ob~inskih volitev poka‘e tudi tako, “da se kandidatne liste ne smejo vezati na kako politi~no stranko.” Glede na komasacijo morajo biti na njih kandidati iz vseh starih ob~in oziroma njihovih delov, ki so se zdru‘ile v novo ob~ino. Zanimiv pa je predlog dveh re‘imskih privr‘encev, ki sta zahtevala, da se v uredbo vnese dolo~ilo o predhodnem pristanku odborni{kih kandidatov, da bodo branili in ~uvali “dr‘avno in narodno edinstvo” z utemeljitvijo: “Ho~emo imeti garancije ne samo v gospodarskem, ampak tudi v nacijonalnem oziru.” Na klubovi seji je bila omenjena tudi mo‘nost, “da se bodo volitve mestoma uporabile za demonstracije proti re‘imu.” Ban je uvidel, da tak{en predlog bistveno omejuje pasivno volilno pravico in je med sejo zaprosil za mnenje ministra za notranje zadeve. Ta mu je odgovoril, “da ne more pristati na nobene utesnitve volilnih pravic, posebno pa ne take, ki bi izgledale kot poli- cajske ali ‘endarske.” Glede na to je banski svet navedeni predlog skoraj soglasno zavrnil. Banski svetniki so le za redka dolo~ila dosegli njihove spremembe, ve~ine njihovih pripomb pa ni bilo mogo~e sprejeti, ker so bile v nasprotju z dolo~ili zakona o volitvah poslancev in zakona o ob~inah, ki sta bila temeljno izhodi{~e za oblikovanje ob~inske volilne uredbe. Ban je glede na njeno pomembnost dolo~il poimensko glasovanje banskih svetnikov, od katerih so se trije vzdr‘ali glasovanja.67 Ban se je zahvalil svetnikom za njihovo podporo uredbi68 in ugotovil, da so morali “svoje o`je interese... zapostaviti v interesu dr`ave same” in tako dali “poudarka patrioti~nemu nagibu.” Ne bi bilo ~astno za banovinski svet, ~e bi veljal za “organ, ki ho~e ovirati naravni tok na{e normalizacije.”69 Ob tem naj poudarimo, da so nekateri pravniki oporekali veljavnost uredb, ki jih je sprejemal banski svet glede na dejstvo, da po zakonu o banski upravi in pravilniku ni imel tudi uredbodajnih pristojnosti.70 V primeru ob~inske volilne uredbe je dobil posebno zakonsko pooblastilo Narodne skup{~ine, pri razpravi o njej pa so banski svetniki mestoma spet pre{li na prepovedano politi~no podro~je. Na 2. seji so banski svetniki obravnavali poslovanje bednostnega sklada za pomo~ brezposelnim in uredbo o zavarovanju posevkov, torej finan~no oziroma gospodarsko pro- blematiko, za katero je pravilnik dolo~al, da za njihovo obravnavo ban lahko skli~e najdalj petdnevno izredno zasedanje. Iz razprav o bednostnem skladu se vidijo prizadevanja ban- skih svetnikov, da bi dobili ~imve~je pristojnosti pri oblikovanju njegovega prora~una in razdeljevanju sredstev tistim, ki jih je velika gospodarska kriza najbolj prizadela, hkrati pa ob‘alovanje, da njegova ustanovitev “ni na{la pravega razumevanja na pristojnem mestu.” Po obse‘ni razpravi o razmahu velike gospodarske krize v velikih industrijskih sredi{~eh in mestih ter na pode‘elju in oblikah nujne pomo~i brezposelnim, je banski svet izvolil 14-~lanski {ir{i in 6-~lanski o‘ji odbor, ki bi “moral biti ves ~as g. banu na razpolago” glede upravljanja bednostnega sklada. Ob tem je ban poudaril, da po zakonu odbor banskega sveta “ more imeti odlo~ujo~e funkcije”, ampak le svetovalno, odlo~anje glede razdeljevanja podpor pa ostaja banu.71 67 Ban je od petih banskih svetnikov, ki so bili pri glasovanju odsotni zahteval na 2. seji 6. 9., da so se do njega opredelili. Vzdr‘ala sta se predsednik in podpredsednik kluba banskih svetnikov Ivan Tav~ar in dr. Franjo Lipold ter dr. Franjo Ro{, torej trije banski svetniki, ki so bili med najbolj dejavnimi v banskem svetu. 68 Uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnih postopkih pri volitvah ob~inskih odborov v Dravski banovini je ban po odobritvi ministra za notranje zadeve z dne 6. 9. 1933 objavil v SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 73, 12. 9. 1933. 69 Stenografski in uradni zapisnik nadaljevanja 1. seje IV. izrednega zasedanja BS 4. 9. 1933, v fasc. 6, fond {t. 77 v ARS. 70 Lovro Bogataj, Uprava dravske banovine. Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, 8. 71 Stenografski zapisnik in zapisnik 2. seje IV. zasedanja BS 5.9. 1933 v fasc. 6, fond 77 v ARS. 250 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Na na~rt uredbe o obveznem zavarovanju posevkov pred to~o so imeli banski svetniki {tevilne pripombe zlasti glede zmogljivosti zaradi krize hudo prizadetih kmetov, da bi pla~evali {e visoko zavarovalnino, ~eprav so se zavedali, da bi bila potrebna banovinska zavarovalnica ne le proti to~i, temve~ tudi proti drugim ujmam. Na~elno so predlo‘eno uredbo sprejeli. Na predlog, da bi pri dolo~itvi vi{ine zavarovalnih prispevkov imeli pravi- co sodelovati tudi banski svetniki, je ban odgovoril, da so zaenkrat v njegovi “kompetenci zdru‘ene funkcije upravne in samoupravne oblasti. Ko izide zakon o banovinski samoupra- vi, bo ban samo predsednik banskega sveta in bo banski svet imel vse tiste funkcije, ki jih ima ban glede izdaje uredb, glede pravilnikov itd.” Banski svetniki so razpravljali tudi o nevzdr‘nem na~inu izterjevanja davkov v pogojih gospodarske krize in ban jih je moral znova opozoriti, da je ta problematika “izven kompetence banskega sveta”, bo pa posredo- val njihove prito‘be “na merodajnih mestih.”72 Leta 1933 je bilo v ~asu liberalne vladavine oziroma JNS vi{ek prizadevanj za uveljavi- tev banovinske samouprave in upravne decentralizacije. Naslednje leto je le Albin Prepeluh na zasedanju banskega sveta poudaril, da so ob postopnem uvajanju demokratizacije, kar se ka‘e v izvedenih parlamentarnih in ob~inskih volitvah,73 nujne tudi volitve v banovinski svet. Njegovi sklepi bodo imeli v primerjavi z imenovanim banskim svetom “docela druga~no mo~.” Oblikoval je resolucijo z zahtevo po ~imprej{nji izdaji zakona o samoupravah in volitvah banovinskih zastopov. Ban dr. Maru{i~ je tak{no `eljo banskega sveta sicer ozna~il kot “pravilno”, ni pa dal Prepeluhove resolucije na glasovanje, kar je bil obi~ajen postopek za potrditev resolucij in zato ni imel obveznosti za posredovanje pri osrednjih oblasteh za njeno udejanjenje.74 Prepeluh je v svoji razpravi zavrnil stro{ke kot izgovor za neizvedbo volitev v banovin- ski svet, ki bi bile lahko hkrati z ob~inskimi volitvami. Z njo je opozoril na enega od verjetnih vzrokov za odlaganje udejanjanja ustavnih dolo~il o banovinskih svetih, namre~ na bojazen, da bo po volitvah njihova kadrovska sestava v nekaterih banovinah, med njimi prav gotovo v Dravski banovini, druga~na od ‘elja re‘ima tudi ob zanj ugodnem volilnem sistemu. V tem pogledu je zanimivo je dejstvo, da na zadnjem zasedanju liberalnega banske- ga sveta Dravske banovine februarja 1935 Ivan Tav~ar v sicer ostri kritiki obstoje~ih za~asnih razmer, ni zahteval izvedbe volitev v banovinski svet. Poudaril je, da bi moral za izvajanje {irokih samoupravnih pristojnosti banski svet, torej imenovano predstavni{tvo, dobiti “odlo~ilni vpliv” pri oblikovanju prora~una. Glede na to, da na enem zasedanju letno ne more re{iti vseh aktualnih problemov banovine, bi bilo treba ustanoviti {e stalni banovinski odbor, ki bi sodeloval pri sestavljanju in izvajanju banovinskega prora~una ter “natan~no preu~eval vse potrebe banovine” glede “na ‘elje in te‘nje prebivalstva.” Odlo~no je prote- stiral proti praksi, da ga minister za finance pri potrjevanju “prikroji popolnoma po svojem mi{ljenju.” Raz{iriti bi bilo treba tudi kompetence banske uprave, ker lahko le ona uresni~uje “vse to, kar mnogokrat zaman pri~akujemo od Beograda.” Samo v Ljubljani se more udejanjati vsa gospodarska politika Slovenije. Svoj nastop je Tav~ar sklenil z ugotovitvijo, da je 72 Zapisnik nadaljevanja 2. seje IV. zasedanja BS 5. 9. 1933, prav tam. Zaradi nezmo‘nosti pla~evanja zavarovalnih prispevkov ban dr. Maru{i~ uredbe o zavarovanju posevkov pred to~o ni objavil. 73 Ob~inske volitve so bile 15. 10. 1933. Uradna lista JNS je ob zanjo ugodnem volilnem sistemu dobila ve~ino v 292 ob~inah, kompromisna lista pod vodstvom ali v sodelovanju JNS v 20 ob~inah, opozicijska SLS pa kljub re‘imskemu pritisku in javnemu glasovanju v 54 ob~inah (Jo‘e @ontar, n.d., 617). 74 Stenografski in uradni zapisnik 7. seje V. zasedanja BS 12. 2. 1934 v fasc. 7, fond 77 v ARS. Banovinskemu vodstvu JNS je morala biti Prepeluhova resolucija o volitvah banovinskega sveta neza‘ele- na, kar ka‘e tudi dejstvo, da jo tudi Jutro ({t. 35, 13. 2. 1934) v sicer obse‘nem poro~ilu o seji banskega sveta, ni omenilo. 251ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) tolma~ “‘elja vsega prebivalstva Slovenije” in prosil, da se njegove pobude posredujejo predsedniku ministrskega sveta.75 Ta hudo kriti~na razprava ka‘e, da je dominantno proticentralisti~no razpolo‘enje v Sloveniji, vplivalo tudi na odlo~en nastop privr‘encev JNS proti vladnemu zavla~evanju razli~nih vidikov decentralizacije. Glede na tak{no razpo- lo‘enje se je morala banovinska organizacija JNS za Dravsko banovino odlo~neje kot druge v dr‘avi opredeliti za okrepitev pristojnosti banovin. Z letom 1935 je sklenjeno obdobje, ko je delovanje banske uprave in banskega sveta Dravske banovine usmerjal liberalni politi~ni tabor oziroma JRKD – JNS. Tudi med njego- vimi privr‘enci je bilo veliko nezadovoljstvo, ker osrednje oblasti niso izvedle samouprav- ne in upravne decentralizacije. Posebej so zahtevali raz{iritev pristojnosti banskega sveta pri oblikovanju prora~una, po uspehu tudi opozicijske SLS na ob~inskih volitvah, pa je splahnela ‘elja, da bi izvedli volitve v banovinski svet. Njihove zahteve se glede na temelj- no unitarno-centralisti~no usmeritev niso nikdar radikalizirale v zahtevo po oblikovanju banovine Slovenije s {irokimi avtonomisti~nimi zakonodajnimi in izvr{ilnimi ter finan~nimi pristojnostmi, do ~esar je pri{lo konec tridesetih let v ~asu vladavine JRZ z avtonomisti~nih izhodi{~ biv{e SLS.76 Poudariti pa moramo, da so delovanje banskega sveta Dravske bano- vine in poslovanje njene uprave poleg dejstva, da vlada ni poskrbela za udejanjenje bano- vinske samouprave, ote‘evale do srede tridesetih let zlasti {tevilne posledice gospodarske krize. Te so na eni strani terjale posebne ukrepe za za{~ito skrajno zaostrenih socialnoeko- nomskih razmer v Sloveniji, na drugi strani pa so omejevale gmotne mo‘nosti za njuno u~inkovito ukrepanje na vseh podro~jih njunega delokroga. V tak{nih razmerah pa tudi {e tako temeljite na~elne in podrobne razprave o banovinskem prora~unu, kakor tudi glaso- vanje o njem, niso mogle biti plodne, ker omejena finan~na sredstva niso omogo~ala uveljav- ljanje {tevilnih predlogov banskih svetnikov. Te mo‘nosti so se sicer v drugi polovici tride- setih let vzporedno z nara{~anjem banovinskih prora~unov pove~evale, toda tudi tedaj niso omogo~ali udejanjanje nekaterih nujnih in pomembnih pobud banskih svetnikov v zado- voljivem obsegu. Prav nemo~ banskega sveta pri u~inkovitem re{evanju aktualnih proble- mov v celotni banovini in na posameznih obmo~jih je vplivala na njegova prizadevanja od leta 1932 za pove~anje njegovih prora~unskih pristojnosti, torej pri izpolnjevanju njegove temeljne vsakoletne naloge. To dejstvo pa je vplivalo, da je od prvega zasedanja banskega sveta v novi sestavi izklju~no iz privr‘encev JRZ, to predstavni{tvo kontinuirano vso drugo polovico tridesetih let odlo~no zahtevalo udejanjenje ustavnih dolo~b o banovinskih samo- upravah in postopoma tudi njihovo raz{iritev preko okvira druge jugoslovanske ustave. Banski svetniki pa so postavljali avtonomisti~ne zahteve tudi v letih 1936 in 1937, ko jih slovensko strankino vodstvo zaradi svoje zavezanosti JRZ ni moglo objavljati77 oziroma je bila njegova misel na avtonomijo “skoraj pozabljena.”78 Banski svet Dravske banovine je tako od oktroirane ustave do zadnjega zasedanja v za~etku leta 1941 kot edino predstavni{ko telo na Slovenskem kontinuirano izra‘al razli~ne oblike samoupravnih-avtonomisti~nih te‘enj in zahtev, ki jih vladajo~a re‘ima JNS in JRZ nista bila pripravljena zakonsko uvelja- viti. 75 Stenografski in uradni zapisnik 1. seje VI. zasedanja BS, 4. 2. 1935 v fasc. 8 in 9, fond 77 v ARS. 76 Vrh avtonomisti~nih prizadevanj banskega sveta, ki jih je v drugi polovici tridesetih let oblikoval na svojih zasedanjih v posebnih resolucijah, je bila zahteva za ustanovitev banovine Slovenije leta 1940 (Stenografski zapisnik 6. seje XII. zasedanja BS 27. 2. 1940 v fasc. 14, fond 77 v ARS; M. Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, 338–342). 77 Janko Prunk, Slovenski narodni vzpon. Narodna politika (1768–1992), Ljubljana 1992, 278. 78 Jurij Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, Slovenska trideseta leta, Ljubljana 1997, 24. 252 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Z u s a m m e n f a s s u n g Die Bemühungen des Banatsrats des Draubanats um die Umsetzung der Banatsselbstverwaltung und Dezentralisierung der Verwaltung sowie um die Erweiterung seiner Kompetenzen im Jahre 1933 Miroslav Stiplov{ek Die Gesetze über die Bildung der Banate und über die Banatsverwaltung, die im Herbst 1929 von König Alexander erlassen wurden, stellten einen bedeutenden Meilenstein in der staatlichen Organisation des Königreichs Jugoslawien dar. In Slowenien wurde die Vereinigung der beiden bis dahin größten Verwaltungseinheiten, der “oblast” Ljubljana mit der “oblast” Maribor zum Draubanat mit Zufriedenheit aufgenommen. Enttäuschung rief jedoch die Abschaffung der letzten Reste der Gebietsselbstverwaltun- gen sowie die Verschmelzung aller Kompetenzen der allgemeinen Staatsverwaltung und der bisherigen Gebietsselbstverwaltung in der Person des Banus als höchstem Staatsfunktionär im Banat. Dieser hatte seine Kompetenzen nach Anweisung und unter der Aufsicht der Ministerien wahrzunehmen. Die büro- kratischen Entscheidungsbefugnisse des Banus wurden vor allem durch den Banatsrat gemildert, der eine Beratungsfunktion bei der Erstellung des alljährlichen Budgets zur Finanzierung von Vorhaben und Institutionen in den Bereichen Wirtschaft, Soziales, Kultur und Bildung ausübte, für die Ende der zwan- ziger Jahre die Gebietsselbstverwaltungen sorgten. Doch die gewählten Gebietsversammlungen konnten damals über den Finanzplan für die Entwicklung des Agrarsektors und der anderen Wirtschaftsbereiche entscheiden sowie für die öffentlichen Arbeiten, für das Gesundheitswesen und die soziale Fürsorge sowie für Verbesserungen der finanziellen Grundlage für Kultur und Schulwesen, während die vom Innenminister ernannten Banatsräte dem Banus lediglich Budgetansätze für die Bezirke und Städte, die sie vertraten, vorschlagen und über die Lösung der allgemeinen akuten Probleme im Banat diskutieren durften. In den Instruktionen des Ministerpräsidenten über die Tätigkeit der Banatsräte hieß es ausdrückli- ch, daß der Banus nicht verpflichtet sei, ihren Ratschlägen bei der Erstellung des endgültigen Banatsbud- gets zu folgen. Darüber hinaus sei es den Banatsräten nicht gestattet, eine allgemeine und spezielle präliminare Budgetdebatte zu führen und über einzelne Haushaltsposten abzustimmen. Gerade in dieser Hinsicht stellte die dritte Session des Banatsrates des Draubanats im Februar 1933 einen bedeutenden Wendepunkt dar. Den Banatsräten gelang es, durch die Wahl eines Finanzausschusses für eine präliminare Debatte über das Banatsbudget für das Jahr 1933/34, durch dessen zweigleisige allgemeine und spezielle Beratung sowie durch Abstimmung über Einnahmen und Ausgaben, ihre Rolle bei der Erstellung des Budgets zu stärken. In besonderen Resolutionen richteten sie auch ihre Forderun- gen und Anliegen an die Banats- und Zentralbehörden hinsichtlich der Lösung von aktuellen Problemen des Draubanats. Der Vorsitzende des Klubs der Banatsräte stellte deshalb fest, daß das sich in Verhan- dlung befindliche Budget zugleich ein Budget des Antragstellers, der Banatsverwaltung, und des Banats- rats sei. Die Budgetdebatte wurde unter Umgehung der Rechtsvorschriften in dieser Weise durchgeführt, so daß dem Banatsrat tatsächlich die Rechte einer Volksvertretung zuerkannt wurden. In der Budgetdebat- te, in der die Banatsräte lediglich mit bescheidenen Erfolgen vor allem die Folgen der großen Wirtschafts- krise in Slowenien zu lindern versuchten, widmeten die Banatsräte der Problematik der Staatsverfassung und den aktuellen politischen Verhältnissen besondere Aufmerksamkeit. Die zweiundvierzig Mitglieder des Banatsrats, fast ausschließlich Anhänger der Jugoslawischen Radikalen Bauerndemokratie (Jugoslavenska radikalna selja~ka demokracija), einer Parteiorganisation des Regimes, der späteren Jugoslawischen Nationalen Partei (Jugoslovanska nacionalna stranka) bzw. Vertreter des liberalen politischen Lagers, forderten auf der dritten Session die schnellstmögliche Um- setzung der in der oktroyierten Verfassung von 1931 festgeschriebenen Bestimmungen über die Banats- selbstverwaltungen, nach denen der gewählte Banatsrat und der Banatsausschuß ähnliche Aufgaben wie die Ende der zwanziger Jahre gewählten Selbstverwaltungsorgane erfüllen sollten. Zugleich forderten die Banatsräte eine Verwaltungsdezentralisation durch Übertragung einiger Kompetenzen von den zentralen Behörden auf die Banatsverwaltung. Als prinzipielle Anhänger des nationalen Unitarismus und staatli- chen Zentralismus lehnten sie jedoch die föderalistischen Forderungen, die die Opposition – in Slowenien 253ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) die verbotene Slowenische Volkspartei (Slovenska ljudska stranka) - um die Jahreswende 1933/34 überall im Staat in Form der sogenannten Punktationen stellte, scharf ab. Sie bezeichneten sie als separatistisch und als Versuch einer Zerschlagung Jugoslawiens. Entschieden wiesen sie auch die Angriffe des katholi- schen Episkopats auf die staatliche Turnerorganisation Sokol wegen angeblich antireligiöser Haltung zurück. Der Banatsrat nahm demzufolge auch Stellung zum äußerst zugespitzten politischen Geschehen im slowenischen und jugoslawischen Rahmen, womit er seine Kompetenzen überschritt. Eine Kompetenz- erweiterung stellte auch die außerordentliche Session im September 1933 dar, auf der die Banatsräte eine Verordnung zur Durchführung der Gemeindewahlen erließen. Laut ministerialen Richtlinien aus dem Jahre 1930 besaß der Banatsrat auch keine Verordnungskompetenzen. Das Jahr 1933 stellte in der Tätig- keit des Banatsrats des Draubanats den Beginn der kontinuierlichen Bemühungen dar, seine Rolle bei der Erstellung der Banatshaushaltspläne und bei anderen für das Banat bedeutenden Angelegenheiten ohne gesetzliche Fundierung in der Tat zu vergrößern. Diese Rolle verstärkte sich besonders in der zweiten Hälfte der dreißiger Jahre angesichts der Tatsache, daß keine Regierung die zur Anwendung von Verfas- sungsbestimmungen über die Banatsselbstverwaltungen erforderliche Gesetzgebung entworfen hatte. Nach dem Ende der großen Wirtschaftskrise und nach der Machtübernahme durch die neue Parteiorgani- sation des Regimes - die Jugoslawische Radikale Union (Jugoslovanska radikalna zajednica) – im Jahre 1935, der sich auch die Slowenische Volkspartei anschloß, löste der Banatsrat zusammen mit der Banats- verwaltung seine Aufgaben erfolgreich zugunsten der Entwicklung Sloweniens und Umsetzung der Autonomie. ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. - Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. - Ljubljana 1995. - 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. - Ljubljana 1996. - 1.000 SIT @ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. - Ljubljana, Kranj 1996. - 500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. - Ljubljana 1996. - 1.500 SIT Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. - 2.000 SIT Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgo- dovinarjev, Rogla 2000. - Ljubljana 2001. - 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust.