DKŽAV V NAŠI DEŽAVI. Ostavka dveh mims.rov. Ostavko sta podala minister za šume in rudc dr. Stanko Šibenik in gradbeni minister Nikola Preka. Oba ministra sta Hrvata. Nova ministra. Za gradbenega ministra je postavljen dr. Štefan Srkulj, župan zagi-cbški, za ministra za gozdove ter rudnike pa poslanec Viktoi' Pogačnik. Nova ministra sta Hrvata in po prvotncm poklicu profesorja. Minister Pogačnik je poročen s hčerko rajnega Radičevoga poslanca dr. Basaričeka. Zakon o zaščiti kmeia je fcil objavljen v »Službenih novinah« 20. aprila in stopi v veljavo 15 dni po objavi. Vse važne določbe tega zakona smo prinesli v 16. številki »Gospodarja« pod zaglavjem »Iz raznih držav« in z napisom »Zaščita kmeta«. Novi trošaricski zakea je stopil 20. aprila v veljavo. Trošarina na vino ter žganje je ykinjena, pač pa bodo plačevali točilci takso, katero bo treba plačati pri davčnili upravah v nrvprej- v dvomeseenih obrokih. Določbe novega trošarinskega zakona smo že ponovno objavili v našem listu. V BRUGIH DEŽAVAH. Deželnozboiske volitva v Avslfiji. V nedeljo, dae 24. aprila so se vršile volitve v obi.inski svet na Dunaju in v posamezne dežclne zbore. Na Dunaju so obdržali socijalni demokrati svoje dosedanje postojanke, pridobili so pa Hitlerjevi narodni socijalisti na račun krščanskih socijalcev. Tudi pri volitvah v posamezne deželne zbore so povsocl dobili Hitlerjevi pristaši mandate. Socijalni demokrati so pa v sploSnem na deželi zgubili in so porasli l.jihovi glagovi edinole v Dunajskem novem msstu. — Položaj korGŠkih Slovencev bo ostal po teh volitvah neizpremenjeu. Samostojna ikoroška slovenska stranka je kandidirala v 40 občinah. V nekaterih občinah je številp slovcnskih kandidatov naraslo, v dmgih zopet padlo. Deželuozborske volitve v Nemeijl so se vršile v nedeljo, dne 24. aprila v Prusiji, na Bavarskern, Wurttenbergu, Anhaltu in Hamburgu. Izid kaže velik porast Hitlerjevih narodnih socialistov. V pruskih mestih so dobili hitlerjevci dvakrat več glasov kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah. Popolnoma 80 bile poražene male straoke. Glavna borba se je vršila med centrumom, socijalisti in hitlerjevcL Hitlerjevi fašisti so skoro povsod na prvem mestu. Ob priJlki volitev je prišlo na več mestih do krvavih spopadov, ki so zahtevali precej ranjenila in nekaj mrtvih. Romunija je dobila na Francoskem 8.5 milijard posojila. Pogoji posojila pa fso ti, da se bodo morale podvrečl celokupne državne finance nadzorstvu inoEemskih bank. Da se Romunija izognc nezaupanju, bo pristala na omenjeno nadzorstvo. Eako je na Grškein v finančncm oziru? Grška vlada bo izdala na narod proglas, v ikaterem bo prosila vsc one državljane, ki posedajo zjato, da ga sta- POMANJKLJIVOSTI EOŽE kott solnčne pege, mozolje, gube, IiSaje Itd., bi se moralo zdraviti samo 8 sredstvi, kateramedicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva, Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko staneFellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Slubica Donja,- Elsatrg 341, Savska banovina. vijo na razpolago državni blagajni. Prostovoljna darila naroda so po mnenju državnikov še edino sredstvo, da otmejo grško državo pred polomom. Tuičija bo vstopila v Društvo narodov. Angleški prcračun in vojni dolgovi. Angleški finančni minister je predložil 19. aprila poslanski zbornici državni proračun za 193Ł'33. Proračun znaša 766 milijonov funtov izdatkov, lanski pa 771 rnilijonov. Dohodki so predvideni na 764.3 milij. O1. tej priliki je naglasll finančni minister, da ni stavila Anglija v svoj proračun dohodkov iz vojnih odškodnin in ne zneskov vojnih dolgov. Omenjena izjava je hudo zadela Amcriko, ker vsebuje ameriški proračun postavke iz medzavezniških vojnih dolgov in med te žaveznike Amerike spada tudi Angleška. Čisto lahko se zgodi, da bodo ustavile: Anglija, Francija in Italija plačevanje vojnih dolgov Ameriki. Vlada ameriškili Združenih držav je razposlala na naslov 14 držav, ki so glavne dolžnicc Ameriko, opomine, v katerih zahteva vrnitev vojnih dolgov s 4% zamudnimi obrestmi. Iz ša vedno nemirne Mandžurijc. Srno že poročali, kako se je na prigovarjanje ruskih Sovjetov izneveril Japoncem v Mandžuriji kitajski general, ki je proglasil samostojno severno Mandžurijo kot protiutežproti »neodvisni« japonski Mandžuriji. Cete generala Ma-a so se ncnadoma pojavile 150 km vzhodno od Harbina in se bodo najbrž pridružili vojski generala Ma-a vsi kitajski generani, ki so v Mandžuriji in so se bili podvrgli zmagovitim Japoncem. Pri Cicikarju je prišlo že do prvih spopadov z japonskimi četami. Radi omenjenega nastopa verolomnih kitajskih generalov že iščejo Kitajci vojne spore z Rusijo. Stara sovražnika Japonska in Rusija se še bosta krvavo zlasala, ker se njune koristi preveč križajo na Daljnem vzhodvi.