60100200 PRI Auilnlna pihana v gotovini ss onn I* flbb- postaje i grupo. • Cena 2UU ur OSREDNJA KNJIŽNICA p.P.126 66001 KOPER SKI DNEVNIK Leto XXXIII. Št. 169 (9777) TRST, sobota, 23. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskamj ..Doberdob# •- ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi AEVARNONOVO VOJNOŽARIŠČENA EGI no VSKO-LIBIJSKI MEJI Egiptovska letala bombardirala libijsko letališče pri Tobruku libijske vesti govorijo tudi o vdoru tankovskih enot na libijsko ozemlje, kar pa v Kairu zanikajo Oster Sadatov napad na Gedafija Neuspelo posredovanje palestinskega voditelja Jasera Arafata Arafat v pogovoru s Sadatom pred včerajšnjim odhodom v Tripolis ll,iiiiii,llllll||||||||||ntM|||||||M||||n||||||||m(||||||||||||lul||n||||||||||||n||||||||||MI|||||||||||n|||||||lt||||||ni|||||n|||M)|||)||)|||||||n||||||||)||M||||||(|)|||||| ^!gjETNO ŠELE DANES DOKONČNI SKLEP Novi ostri spori v vladi °b vprašanju zakona «382» Zvečer je vlada odobrila šele polovico členov dekreta o prenosu državnih pristojnosti na dežele in občine ' R[Yt > Vič ‘ ~~ Vse kaže, da so bile upra-te ^bojazni socialistov, da vlada Hp!frava dobesedno'potrditi'she-ta ript , *-a o prenosu pristojnosti t>tavjue e\ ga je že drugič pri-Pristojna medparlamentarna Viada ima namreč ob tem tako 7,nju zadnjo besedo, je pa prav Vam h€.Zana na podpisani in izglaso-P1'0gramski sporazum, taj »parski svet se je namreč vče-bh ški *n se' P° odobritvi nekate-*ameneP°v (med temi naj omenimo VojskJ^o načelnikov dveh rodov ^Ooi ■ - 'ptile zakona «382». Pred te; fm 'mela besedilo, kakršnega birtij .•^“razumu med demokratih-ihrlat^ a,T1i izdelala pristojna med- Zimm komisija. Lahko bi Scia i ■ °nčalo v nekaj urah, toda liutraj se ie Pr’čela ob 10. uri zvečer, ko pišemo, še ni Promi^eme dekreta, ki ga je kom Sa ^si-avda !«ti -konugij jj1 so tl^r^ri zelo oštre pripombe % SmUt 1 2ahteyali njihovo doknn-"vpoti-j '?lpetobo, vendar se zdi. po Nnik' , vesteh, da se je predat Unv, de Giulio Andreotti to-b* .P'1 in cla je ostro reagiral yak?°Set!e. Andreotti naj bi medparlamen-a so baje imeli neka- Med sklepi vlade smo omenili zamenjavo načelnikov glavnih štabov dveh rodov vojske. Novi načelnik pešadije bo odslej general Eugenio Rambaldi, mornarice pa admiral Giovanni Torrisi. Vlada je pojasnila, da dosedanji načelnik glavnega štaba vojske Cucino in mornarice De Giorgi odhajata v pokoj. (st.s.) Forlani v Lizboni LIZBONA — Zunanji minister Forlani je včeraj nadaljeval pogovore s portugalskimi voditelji. Med drugimi ga je sprejel tudi predsednik republike Eanes, nato pa predsednik parlamenta Vasco de Gama. Po pogovorih, ki jih je imel v četrtek s predsednikom vlad Soaresom in zunanjim ministrom Ferreiro, je Forlani včeraj govoril s španskimi državniki o vstopu Portugalske v gospodarsko skupnost in zagotovil predsedniku republike, da Italija podpira to portugalSKo zahtevo. V Lizboni so včeraj sporočili, da so med pogovori s Furlanijem razpravljali tudi o mednarodnih vprašanjih, zlasti pa še o seaelovanju med državama. V tej zvozi je bilo sporočeno, da bosta Italiia in Portugalska v najkrajšem času sestavili protokol sporazuma o ustanovitvi mešane komisije, ki se bo občasno sestajala in sproti proučevala razvoj odnosov med državama na gospodarskem, trgovinskem, industrijskem in tehničnem področju. Forlani je izročil danes Eanesu vabilo predsednika republike Leoneja naj obišče Italijo. ODLOŽEN SESTANEK VLADA - SINDIKATI RIM — Sestanek med vlado in sindikati je bil odložen na prihodnji teden zaradi potovanja Andreottija v ZDA. Sestanek je zahtevala sindikalna' federacija, da se z vipdo pogovori o perečih vprašanjih podjetij z državno udeležbo, pravične stanarine in čimprejšnjega izvajanja zakona o zaposlitvi mladine. TRIPOLIS — Libijska tiskovni a-gencija je sinoči sporočila, da so e-giptovske tankovske edinice vdrle na libijsko ozemlje. Malo prej je e-giptovska uradna agencija «Men» o b ja vila vest, da so egiptovska reakcijska letala včeraj napadla libijsko letališče in močno poškodovala nekaj libijskih letal. To vest je potrdila tudi libijska tiskovna agencija «Arna», ki je sporočila, da so libijska letala napadla libijsko letalsko bazo «Gamal Abdel Nasser*. Pozneje je libijska tiskovna agencija objavila vest, da so Egipčani napadli libijski kraj Kaser El Džidi s padalci in komandosi. Hkrati pa da so močne tankovske edinice sprožile napad na široki fronti. Agencija pojasnjuje, da je do tega napada prišlo v trenutku, ko je bil palestinski voditelj Arafat v Tripolisu in se je pogovarjal z Gedafijem. Arafat, pravi agencija, je prinesel sporočilo Sadata', ki pravi, da je bil včerajšnji napad samo pobuda nekaterih krajevnih egiptovskih vojaških poveljstev. V Kairu pa so preteklo noč objavili prvo vojaško sporočilo o včerajšnjih napadih na libijsko ozemlje. Sporočilo pravi: «Potem ko so se včeraj naše sile vrnile na izhodiščne položaje po napadu proti libijskim oboroženim silam, je libijski režim preteklo noč ponovno bombardiral nekatere naše položaje na meji z močnim topniškim ognjem. Naše sile so odgovorile na ogenj ,in prisilile libijsko topništvo k molku. Danes zjutraj ,so> libijska letala ponovno trikrat napadla področje Soluma. Pri teh napadih so bili trije egiptovski vojaki ranjeni. Ker se napadi libijskega režima zlasti z letalstvom nadaljujejo in ogrožajo varnost naših oboroženih sil in našega ozemlja, je naše letalstvo popoldne napadlo libijsko letalsko bazo El Aden, bazo, ki jo Libijci u-porabljajo za napade proti nam. Baza El Aden leži 30 km južno od Tobruka in 120 km zahodno od egiptovske meje. Naš napad na letalsko bazo je povzročil veliko škodo letališkim napravam in nekaterim letalom.* Glasnik egiptovskega vojaškega poveljstva je sinoči zanikal vesti, ki jih je objavila libijska tiskovna agencija, da so egiptovske tankovske edinice vdrle na široki fronti na libijsko ozemlje. Zanikal je tudi, da bi Egipčani spustili padalce iti komandose na libijsko vas Kaser El Džidi. Vesti o novem oboroženem spopadu med Egiptom in Libijo so prišle takoj nato, ko so v Tripolisu objavili sporočilo, da je voditelj Palestincev Arafat v zadnjih 24 urah dvakrat prispel v Tripolis in se pogovarjal z, Gedafijem v zvezi s četrtkovim spopadom na egip-tovsko-libijski meji. Egiptovski predsednik Sadat je imel včeraj zvečer govor na proslavi 25. obletnice egiptovske revolucije, med katerim je izjavil, da so «egiptovske sile dale libijskim silam lekcijo, ki je ne bodo pozabile*. Egiptovske sile so za 24 ur zasedle del libijskega ozemlja in so se po izvršeni nalogi vrnile ob zori na egiptovsko ozemlje Pripravljeni smo, če bo treba, dati libijskim silam novo lekcijo*. Tudi Sadat je govoril o «lekciji, ki so jo egiptovske oborožene sile dale libijskim oboroženim silam* in sporočil, da so med začasno zasedbo dela libijskega ozemlja zajeli nekaj civilistov in jih odpeljali s seboj. Zajete civiliste, je dejal Sadat, bodo egiptovske oborožene sile izpustile, potem ko jih bodo zaslišale. PO VSIJ SLOVENIJI SO VČERAJ SLOVESNO PRAZNOVALI 22. JULIJ V Senovem osrednja proslava vstaje slovenskega naroda Druga pommbna proslava je bila včeraj ludi v (erknem - Obsodba netenja narodnostne mržnjc v Avstriji - Vloga Primorske v boju proti fašizmu ŽALNA SEJA ZA POKOJNIKOM V SKUPŠČINI SFRJ Danes pogreb revolucionarja Dušana Petroviča-Šaneta v ' Žalovanje po vsej državi - V skupščini sta o liku pokojnika govorila Marin Cetinič in dr. Tihomir Vlaškal'č BEOGRAD — Vsa Jugoslavija in njeni delovni ljudje, posebej še v Srbiji in v šumadi.ji, žalujejo za nenadoma umrlim predsednikom SZDL Jugoslavije in uglednim družbenopolitičnim delavcem ter narodnim herojem Dušanom Petrovičem - Šanetom. V preddverju palače skupščine, kjer leži na kata-falku krsta- s pokojnikovim truplom, je v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita v dopoldanskih urah položil venec podpredsednik predsedstva SFRJ Ste-van Doronjski. spominu pokojnika pa se je poklonilo tudi več tisoč občanov Beograda, Arandjelovca, Kragujevca in drugih krajev Petrovičeve rodne Šumadije Dopoldne so na skupni žalni seji izvršili odborov organov federacije in SR Srbije počastili spomin u-glednega pokojnika. O njegovem liku revolucionarja, borca za socialistične samouprav 1 ja Iške odno. se in z d bratstvo' med jugoslovanskimi narodi, sta spregovorila Dod-predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Marin Cetinič m predsednik CK ZK Srbije dr. Tihomir Vlaškalič. 1 Žalne svečanosti se bodo nadaljevale tudi danes od dopoldanskih ur pa vse do popoldneva, ko bodo krsto s pokojnikovim truplom prepeljali v Petrovičev rojstni kraj Banijo pri Arandjelovcu. Pogrebne svečanosti bo neposredno prenašalo jugoslovansko televizijsko omrežje ob 16.55. CK KPK MU JE VRNIL VSE PRVOTNE FUNKCIJE Na Kitajskem je Teng H si a o Ping sedaj «tretja vodilna osebnost» Množične manifestacije v Pekingu in Nankingu Teng Hsiao Ping, Hua Kuo-feng in Jen Cen Jing med sejo CP KP Kitajske (Telefoto ANSA) LJUBLJANA - Vsa Slovenija je včeraj kar se da slovesno proslavila svoj pomemben praznik 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda. Po vseh podje jih in krajevnih skupnostih so se že minul: dni zvrstile mnogotere priložnostne proslave in kulturne prireditve. Hkrati so v poča-st tev dneva vstaje pustili v ob at tudi mnoge t.ove ali prenovljene tovarne. med njimi je zlasti važna nova tovarna traktorjev. k: so jo včeraj odprli v Štorah pri Celju. Osrednja slovenska proslava dneva vstaje pa je bila letos v rudarskem kraju Senovo pri Krškem, ki so jo združi'1 s srečanjem bivših borcev kozjanskega odreda. Proslave so se udeležili vsi najvdnejši predstavniki slovenskega političnega življenja. Sla,mostni govor je imej predsednik predsedstva SRS S. Kraigher. Ti kraji, je dejal, so bili prizorišče mnogih pomembnih dogodkov iz zgodovine osvobodilnega gibanja. Na tem območju je predsednik Tito sestavi] leta 1938 začasno vodstvo komunistične partije Jugoslavije. Prav t: kraji so bili izpostavljeni težkim preizkušnjam Prav zato so ljudje teh krajev od vsega začetka dali viden delež v boju slovenskega naroda proti okupatorju. Ko je orisal današnjo stvarnost v Jugoslaviji je Sergej Kraigher poudaril velike napore, ki so bili potrebni, da je Jugoslavija postala ena izmed vidnih članic mednarodne skupnosti. Prav zato je potrebno nenehno preučevati razvoj boja delavskega razreda in vsega ljudstva za svobodo in splošni napredek. Na koncu govora se je Kraigher zaustavil na odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Jugoslavija zahteva za koroške Slovence dosledno izvajanje avstrijske državne pogodbe. je dejal. Pri tem je zlasti opozoril na oživljeno dejavnost mnogih šovinističnih sil v Avstriji, ki netijo narodnostno mržnjo in postajajo nosilci protikomunistične gonj«-! Obstaja upanje, da bodo odgovorni avstrijski dejavniki spoznali, kako sedanja politika ne pelje nikamor in le škoduje Avstriji in njenemu ugledu v mednarodnih odnosih. Druga pomembna proslava današnjega dneva vstaje je bila v Cerknem, kjer so proslavili tudi 30-letnlco dela tovarne ETA. Slavnostni govornik na proslavi je bil Franc Šetinc. V začetku je poudaril pomen tovarne za napredek partizanskega Cerknega in ugotovil velike uespehe, k' jih je dozdaj dosegel delovni kolektiv. Letos se spominjamo, je nadaljeval Šetinc, pomembnega dogodka 3C. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji. S tem dejanjem je bilo izraženo tudi priznanje veliki vlogi, ki so jo imeli Slovenci v narodnoosvobodilnem boju med drugo svetovno vojno. Prav slovenski primorski človek je bil tisti, ki je prvi izkusil vse gorje fašistične diktature, bil je tudi med prvimi, ki se je znal upreti tej diktaturi. Primorski Slovenci so si tako zagotovili končno zmago skupaj z vsemi narodi Jugoslavije. DRAGO KOŠMRLJ k5' so seva.I od vsakega ministra 'Z1-eče o vsakem posamez-ft 1 ,»;nu' ^ primeru, da je kdo h ali zahteval njihovo ■ 3 to (30, .ie Andreotti prelagal, Urad npornble vnesejo v zapisnik N* 5° Uskovno sporočilo o seji f UaSri a bo javnosti znano, icdo i° bilj ?.al dekretu, tooa členi br . Uu bem pripombam odo W tz bistvenih sprememb. bi|(i -ie: da sc največji nasprot-rt ^ Hp-Wa državnih pristojno-i^tfijo r^e e prav ministri za in-% Mfl?3nal Cattin, za kmetij-k Mrio COra in za proračun ter -a zadnrurave Morlino. Ti so že f^ljiVp lp se-iah postavili nespre-9 čestpPog°le 'n ie Andreotti mo-' Ob . •Pomirjevalno poseči. -?eUcije s}’b zvečer so tiskovne a h i® vib j Palače Chigi poročale, i"v zač, a odobrila šestdeset čle-?uie 130 ,skeKa osnutka, ki jih vse-l ni lniii Detno pa se vlada sploh zčidp,,.a naibolj kočljivih členov, 1. lijstv al° trgovinske ‘ zbornice, h vDi-p? lrl. Podporne ustanove. O' J k0mi3aniih je medparlamentarni pa,.Ja’ ki ji predseduje komu-! v'v kom, ’ dosegla komaj sprejem-I krojili i r°mis, proti kateremu so I r posebej socialisti. Zato \ n,o zadržanje vlade ve 1 s^draž d! '1 reakeijo, ki bi se nuj-I 'pekami 3 na sp*°^ne odnose med [ b!s.QvniVle„t)1, jem Pa je neizprosen i- t,^e'.iek u 2S' iuliia’ se pravi pi> i a, °bjavii moi'a biti shema dekre-JkUstg iena. v uradnem listu, 8. ti'anke, m..*30 začela veljati. Ne | aim-i fmrlamentarna komi-Vi enkrat torei več časa, da bi i a ne Pregledale morebitne i A vapOmembe. ainla driJ< tno i6- da bo seja vlade ....................................... V VZDUŠJU OSTRE NOTRANJE POLEMIKE Vodstvo KD bo danes razpravljalo o pomenu podpisanega sporazuma Republikanci in liberalci potrdili svoje pridržke Pozne jutranje ure. RIM — Danes se bo sestalo vod stvo krščanske demokracije, da preveri politični izid programskega sporazuma, sporov ob vprašanju pristojnosti dežel in pravični stanarini. KD je skrbno programirala sejo svojega vodstva tako, da ima sedaj že na razpolago reakcije vseh strank, podpisnic dogovora. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo na seji vodstva prišlo do polemik in da se bodo oglasili tudi nasprotniki «pretiranega dogovarjanja*. A. Fanfani je že pred dnevi povedal, kaj misli, tokrat pa sta se s svojim dokumentom oglasila sen. Mino Martinazzoli (predsednik preiskovalne komisije parlamenta) in poslanec Gerardo Bianco, ki je podpredsednik poslanske skupine KD. V pismu, ki sta ga poslala vsem članom demokrščanskega vodstva in vsem poslancem in senatorjem KD najprej pozitivno ocenjujeta doseže ni sporazum, ld ga ocenjujeta kot dokaz «zvestobe KD pravilom demokratične parlamentarne dialekti ke», obenem pa svarita stranko pred «dušečimi objemi*, se pravi preti ranim dogovarjanjem, ki bi lahko zameglil samostojno sposobnost odločanja stranke relativne večine. Poglejmo še, kaj pravijo manjše stranke. KPI in PSI sta že . izrekli svoje mnenje, PSDI tudi. Tokrat so bili na vrsti republikanci in liberalci. Seja vodstva PRI je potekala v vedrem ozračju. Biasini najprej, nato pa La Malfa sta pojasnila stališča republikancev do programskega sporazuma in potrdila pomisleke v zvezi z gospodarskimi ukrepi. La Malfa se je še posebej zadržal ob vprašanju sistema državnih soudeležb (IRI, ENI) in «Montedison», kjer je zadnje dni prišlo do pravcatih potresov. La Malfa je s tem v zvezi zelo ostro napadel ministra za državne soudeležbe Tonija Bisaglio, češ da je kriza v IRI in ENI dokaz, da ni «sposobnega človeka na čelu ministrstva za državne soudeležbe*, vendar je takoj nato kritiko raztegnil na celotno vlado, češ da «ni mogoče pripisati vse krivde e-nemu ministru, pač pa je vsega kriv način, kako so politiki doslej pojmovali vlogo državnih soudeležb*. Pri glasovanju so bili republikanci še kar enotni: proti sporazumu je namreč glasoval le bivši minister Bucalossi (medtem ko se je vzdržal prof. Ungaro). Liberalnemu vsedržavnemu svetu je poročal Valerio Zanone, ki je pojasnil, da PLI ni-spremenila svoje politike, čeprav se je-usedla- za isto mizo z drugimi strankami PLI se sicer strinja z nekaterimi točka mi sporazuma. Na seji je bilo slišati mnogo kritičnih pripomb na račun Zanonejeve politike. Nekateri so nameravali celo zahtevati, naj odstopi, češ da bi PLI nikakor ne smela podpisati sporazuma. Med najostrejšimi kritiki Zanonejeve previdne linije je baje Malagodi. CAND1DA CURZI .........v ponedeljek na uradnem obisku v ZDA VVASHINGTON - V ponedeljek bo predsednik vlade Andreotti začel večdnevni obisk v ZDA. V Washing tonu so včeraj objavili program uradnega obiska predsednika italijanske vlade, ki ga bo spremljal zunanji minister Forlani. Po prihodu v Washington v ponedeljek zvečer bo imel Forlani že v torek dopoldne prvi sestanek s predsedni kom Carterjem. Po srečanju z dr žavnim tajnikom Vanceom na ' rad-nem kosilu, se bo Andreotti v do-po'danskih urah sestal z ameriškim tajnikom za energijo Schlesinge-rjem, ... - ...... PEKING — Kitajska radio in televizija sta včeraj objavila uradno sporočilo o zasedanju plenuma kitajske komunistične partije, na katerem je bil v celoti rehabiliran Teng Hsiao Ping. Poročilo poudarja, da se je Teng osebno udeležil seje CK KPK in da je na predlog predsednika Hua Kuo-fenga ponovno zasedel vse funkcije, s katerih ga je odstranila «tolpa štirih*. Teng bo torej odslej član CK KPK, član politbiroja CK KPK. član stalnega odbora politbiroja (tajništva) KPK, podpredsednik CK KPK. podpred sednik vojaške komisije CK KPK, podpredsednik vlade in državnega sveta, načelnik vrhovnega štaba kitajske vojske. Dejansko to pomeni, da je Teng postal «tretja osebnost*, takoj za predsednikom Hua Kuo-fengom in podpredsednikom Jen Čen-jingom. Niti ni izključeno, da bo Teng prevzel v svoje roke krmilo vlade glede na to, da trenutno opravlja Hua tudi to funkcijo. V uradnem sporočilu CK KPK je poudarjeno tudi, da bo še pred koncem leta sklican ena isti kongres partije, ki bo potrdil Hua Kuo-fen-govo vodstvo. Takoj po uradnem sporočilu so se na ulice Pekinga iz uradov in tovarn zgrnile množice ljudi z bobni, zastavami in rdečimi zastavami, da bi na ta način izrazili popolno podporo sklepom partijskega vodstva o rehabilizaciji Teng Hsiao Pinga. Poročila o «manifestacijah radosti* prihajajo tudi iz Nankinga, kjer se trenutno mudi italijanska trgovinska delegacija. Verjetno je. da bodo danes dooodne manifestacije povsod .širom Kitajske. Gotovo je. da so ljudje že vedeli, da bo CK kitajske partije rehabilitiral nekdanjega Čuenlajevega moralnega naslednika* in voditelja «pragmatistične» skupine v kitajskem vodstvu. Vprašanje Tengove vrnitve na oblast je. namreč . bilo dalj časa aktualno in sklep jc tlel pod pepelom. Kot se je izvedelo je Teng Hsiao Ping že v začetku leta napisal dve pismi predsedniku Hua Kuo-fengu in mu izrazil podporo. Obenem je v pismu izrazil pripravljenost, da sprejme naloge, ki bi mu jih poverila partija. Hua Kuo-feng je na seji partijskega politbiroja pr ve dni maja predlagal, naj bi ta Tengova pisma natisnili in razdelili med partijsko članstvo. Sledila je nekajmesečna razprava v partijskih organizacijah, ki so odobrile predlog, naj se Tengu vrnejo vse prvotne funkcije, katere je moral zapustiti na pritisk «tolpe štirih*. Znano je, da je Teng Hsiao Ping vedno veljal za voditelja «pragma-tistov*, se pravi tiste struje v kitajski partiji, ki je zagovarjala smotrno gospodarjenje, materialno stimulacijo industrije, mehanizacijo kmetijstva m torej zmernejšo notranjo politiko. Ta skupina se je večkrat spopadla s predstavniki «radikalne» struje, za katero je bilo najvažnejše to, da prevlada «ideologija nad gospodarstvom*. Ta spor so strnili v nekaj gesel, ki ponazarjajo teda nje polemike o vlogi tehnikov v gospodarstvu. Teng je, na primer, trdil, aa morajo biti voditelji gospodarskih panog «predvsem spo sobni* in to svojo misel ponazarjal s primerom mačk: «Ni važno, če je mačka črna ali siva, glavno je, da lovi miši*. Radikalna skupina, ki jo je vodila Maova vdova Čang Čing pa je tedaj odgovarjala z geslom «voditelji morajo biti predvsem rdeči, ideologija je važnejša od gospodarjenja*. Na stran radikalcev se je spravil Mao, medtem ko je Ten-ga (pred kulturno revolucijo leta 1966 je Teng bil tajnik kitaiske narti je) podprl premier čuenlaj. ki se je moral prav tako umakniti pred kulturno revolucijo «rdečegardistov». S povratkom Čuenlaja na oblast je (Nadaljevanje na zadnji strani) SIRIMAV0 BANDARANAIKE PORAŽENA Zmaga zmerne koalicije na volitvah v Sri Lanki Novi premier bo 70-letni Džunius Dzaje var dene Nadaljevanje politike neuvrščenosti COLOMBO — Po sedmih letih je zapustila politično prizorišče zadnja ženska, ki je opravljala funkcijo predsednika vlade. Sirimavo Banda-ranaike je namreč doletel hud volilni poraz na splošnih parlamentarnih volitvah. Pod valom kritik zaradi «družinskega» vodenja države in pod vplivom hude gospodarske krize ter brezposelnosti, zaradi katerih je Bandaranaike prekinila tudi sodelovanje z zavezniškima komunistično in trockistično stranko, je namreč «stranka svobode* izgubila večino mandatov, medtem ko je zmerna »združena narodna stranka* prepričljivo zmagala in si zagotovila dve tretjini mest v novem parlamentu otoka. Predsednik republike Sri Lanke je že napovedal, da bo poveril funkcijo novega predsednika vlade 70-lelnemu voditelju zmagovite stranke UNP Džuniusu Džajevardeneju. Med volilno kampanjo je Džaje-vardene očital predsednici Sirimavo Bandaranaike predvsem to, da ni spoštovala vseh demokratičnih načel (pred leti je namreč spremenila ustavo in si zagotovila oblast za nadaljnjih pet let) in jo primerjal indijski sosedi Indiri Gandhijevi. Očital ji je nepotizem, ker je na ključne položaje v državni upravi postavila svojega sina in dve hčerki, ljudstvu pa je obljubil predvsem učinkovite gospodarske ukrepe za premostitev brezposelnosti, ki v Sri Lanki dosega trenutno 20 odstotkov. Kar zadeva zunanjo politiko je Džajevardene zagotovil, da bo nadaljeval sodelovanje v okviru gibanja neuvrščenih, čeprav se v njem ne misli angažirati tako, kot poražena Sirimavo Bandaranaike, ki je predsedovala koordinacijskemu organu neuvrščenih in organizirala konferenco v Colombu. Vest o porazu Sirimavo Bandaranaike, ki je prevzela oblast po nasilni smrti svojega moža Solomona leta 1960 in ostala na krmilu države celili 12 let (prvič je namreč bila poražena leta 1965 in se je vrnila na oblast leta 1970), je ljudstvo sprejelo povsem mirno. Komentatorji poudarjajo, da so po porazu Gandhijeve v Indiji in državnem udaru v Pakistanu volitve v Sri Lanki povsem spremenile politično podobo indijske podceline. Za razliko od Gandhijeve bo Sirimavo Bandaranaike ohranila svoje mesto v parlamentu in lahko torej upa na povratek h krmilu države, (st.*.) i ŠTEVILKE ZA RAZMISLEK IN NUJNO UKREPANJE Podatki o vpisih v prve razrede in o številu vseh vpisanih otrok Število vpisanih se ho lahko zvišalo, saj se vpisovanje nadaljuje do začetka šolskega leta • 1’oziv’slovenskim staršem, naj storijo svojo dolžnost Objavljamo neuradne podatke, ki niso še dokončni, o vpisu v I. razred slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol za šolsko leto 1977 -78. Predvsem moramo pripomniti, zlasti glede osnovne šole, da se vpisovanje še ni zaključilo, zaradi česar so možne spremembe, oziroma zvišali je števila vpisanih. Do začetka novega šolskega leta lahko starši vpšej« svojega otroka v I. razred osnovne šole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva, pod katero spada šola. Zato ponovno pozivamo slovenske starše, ki niso še napravili svoje dolžnosti, ali so vpisali otroka v italijansko šolo, da ga vpišejo, oziroma prepišejo v slovensko šolo.i kamor spada in kjer se bo vzgajal ter učil v svojem materinem jeziku. Ta poziv velja tudi za mešane zakone, ki jih je zlasti v nekaterih vaseh vedno več, ker se v slovenski šoli otrok ne bo odtujil, ne bo zavrgel svojega porekla ter se bo naučil slovenščine in italijanščine, kar mu bo zelo koristilo v življenju. Čeprav dosedanji podatki niso še dokončni, lahko že zdaj zabeležimo nekaj ugotovitev ob primerjavi s podatki iz šolskega leta 1976 77, ki sp naveden: v oklepaju. Predvsem opažamo padec števila vpisanih v I. razred osnovne šole zlasti v Gro-padi, v Trebčah, na Proseku pri Sv. Jakobu, v Rojanu, v Dolini in na Repentabru, porast pa v Ul. sv. Frančiška, v Mačkoljah in pri Sv. Ivanu. Kje so vzroki. Znižalo se je število vpisanih, ker se je rodilo manj otrok, ostajajo pa še tako imenovana siva območja (npr. Rovte - Kolonkovec - Sv. Ana - Podlonjer itd.), primeri nedopustnega narodnega pritiska v'mešanih zakonih in še prime-i oportunizma ter mlačnosti. Zelo zanimiva in potrebna bi bila podrobna analiza, še zlasti v nekaterih večjih vaseh, kot so Križ, Nabrežina, Dolina, Bazovica, kakor tudi v Gropadi in Trebčah, kjer o-pažamo sorazmerno največji padec v primerjavi z lanskim šolskim letom. V primerjavi z lanskim šolskim letom se je tudi znižalo število vpisanih dijakov v I. razred nižjih in višjih srednjih šol. Ob zaključku šolskega leta 1976 - 77 je uspešno dokončalo učenje na sred- nj h šolah in opravilo malo maturo 225 dijakov, vpisalo pa se jih je na strokovne in višje srednje šole 194, to je 86,22 odsto. VPIS V I. RAZRED OSNOVNIH ŠOL VPIS V I. RAZRED NIŽJIH SREDNJIH ŠOL OBČINA Šola TRST I. vsi razred razredi Sv. Jakob 12 (16) 54 (47) Ul. sv. Frančiška 9 (2) 31 (36) Ul. Donadoui 11 (12) 51 (53) Sv. Ana 6 (5) 25 (25) Skedenj 6 (4) 28 (21) Sv. Ivan 18 (16) 89 (87) Barko vi je 6 (5) 31 (32) Katinara-lamjer 8 (7) 38 (35) Rojan 12 (16) 61 (64) Opčine 27 (31) 126 (121) Bazovica 8 (10) 39 (38) Gropada 2 (9) 25 (30) Trebče 4 (10) 40 (40) Prosek-Kontovel 19 (26) 100 (99) Križ 10 (12) 42 (41) OBČINA DOLINA Dolina 6 (9) 46 (49) Mačkolje 11 (5) 37 (35) Domjo Ricmanje ! 14 (16) 71 (67)! 1 Boršt 5 (5) 23 (27) Boljunec 11 (9) 50 (48) Pesek 4 (2) 14 (10) OBČINA MILJE Zavije Korošci 8 (7) 26 (24) OBČINA REPENTABOR Repentabor 8 (12) 47 (41) OBČINA ZGONIK Salež Zgonik 9 (10) 62 (64) Gabrovec 3 (2) 5 (4) Briščiki 2 (3) 5 (6) OBČINA DEVIN - NABREŽINA Nabrežina 10 (13) 68 (75) Štivan Medja vas 3 (5) 8 (17) Devin Sesljan 6 (7) 33 (39) Cerovlje Mavhinje 4 (6) 27 (27) Slivno - (2) 2 (3) (2. razred) ŠempolaJ 8 (8) 41 (40) Skupno 2 «5 302 1341 1345 Sv. Jakob 37 (44) Sv. Ivan 35 (34) Katinara 7 (7) Rojan 24 (16) Opčine 43 (54) Prosek 35 (38) Križ 11 (10) Nabrežina 48 (49) Dolina 40 (39) Skupno 280 (290) VPIS v 1. RAZR. STROK. IN VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Ind. strokovna 42 (35) Tečaj za vrtnarice 15 (18) Učiteljišče 23 (26) Trg. tehnični zavod 60 (63) Znanstveni licej 44 (51) Klasična gimnazija 10 (7) Skupno 194 (200) PO SREČANJU PREDSTAVNIKOV STRANK V prihodnjih dneh razprava o programskem sporazumu O okvirnem dokumentu se bodo najprej izrekla vodstva strank, nato bo o njem razpravljala deželna skupščina Pred poletnim oddihom čaka deželno skupščino v prihodnjih dneh zelo pomembna naloga. Prihodnji teden bo namreč deželni svet razpravljal in odločal o programskem sporazumu med strankami ustavnega loka. Kot smo že poročali, so se v četrtek sestali v Vidmu deželni tajniki in načelniki svetovalskih skupin ter se okvirno dogovorili za skupno reševanje nekaterih važnej šili še odprtih vprašanj. Četrtkovo zasedanje je bilo dejansko zaključek dolge mrzlične faze pogajanj med predstavniki posameznih strank pri iskanju ustreznega sporazuma, ki predstavlja edino možnost za u-činkovito reševanje res perečih problemov. Predstavniki strank so-se sestali tudi včeraj ter sprejeli dokument, na osnovi katerega bodo nato razpravljali posamezni organi strank. Ob zaključku predsinočnjega srečanja so po poglobljeni proučitvi raznih vprašanj ter razpravi o možnih načinih njihovega reševanja izdali krajše poročilo, v katerem ZAPRTE ULICE V KRIŽU Ob priliki pokrajinske razstave vin v "Križu je tržaški župan odre l?il od 12. ure danes, 23. julija do 24. ure jutri, 24. julija, prepo ved vožnje po kriških ulicah. Pre poved ne velja za vozila vašča nov in vozila razstavljavcev. V PRIREDBI POKRAJINSKE SEKCIJE VZPI-ANPI je rečeno, da je srečanje političnih tajnikov in načelnikov svetovalskih skupin KD, KPI, PSI, PRI, PSDI, PLI in SSk nakazalo konkretne možnosti za dosego s porazu rr.i, čeprav ostajalo določena različna gledanja na nekatere probleme. V prihodnjih dneh se bodo torej o besedilu, ki so ga včeraj sprejeli, izrekla vodstva posameznih strank, nakar bo končni dokument v u-strezni obliki odromal pred deželno skupščino, kar naj bi omogočilo hitrejše in učinkovitejše reševanje problema obnove naše dežele ter drugih vprašanj. Danes v Bazovici začetek drugega mednarodnega partizanskega tabora Zvezo borcev NOV Jugoslavije bo zastopal Janko Rudolf, predsednik ZZB NOV Slovenije Razstava odporniškega gibanja in delovanja TPPZ • Pester in zanimiv kulturni spored Po desetih letih se bodo danes in jutri v Bazovici ponovno zbrali bivši partizanj in aktivisti narodnoosvobodilnega boja in odporništva iz vseh naših zamejskih krajev, iz dežele in iz Italije, iz obmejnih krajev in drugod iz SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter iz nekaterih drugih držav. Ta II. mednarodni partizanski tabor prireja tržaška pokrajinska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI - ANPI zato, da se na njem ponovno potrdi mednarodna protifašistična solidarnost in vztrajnost v boju vseh demokratičnih in antifašističnih sil za zmago svobode in demokracije po ■iiiiiiiiiiiiiMiiiiufmiiiiiiiiMfniinfiiiifiiiiiHHiiiiinniiiMMiiiiiirtiifiiiiiMniimMiMiiMiiiiiiMMiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiMiiiititiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiliiniu OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI V Križu so včeraj uradno odprli 6. pokrajinsko vinsko razstavo Pozdrav pokrajinskega odbornika za kmetijstvo L. Volka in predstavnika konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine M. Košute • Danes okrogla miza, nastop folklorne skupine in nagrajevanje Pokrajinske vinske razstave niso same sebi namen, kljub njihovi po mebnosti in dosedanjemu uspehu, ampak morajo postati izhodišče za odnose in pobude v prid krajevnega kmetijstva, dogovorjene in usklajene med pokrajinsko upravo, občinami, sindikalnimi in zadružnimi organizacijami in deželnimi strokovnimi službami. To je glavna misel, s katero je pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk odprl včeraj v Križu VI. pokrajinsko razstavo domačih vin, na kateri razstavlja 33 vinogradnikov 9 vzorcev terana, 16 belega in 11 črnega vina iz vseh še stih občin našega ozemlja. Poudaril je prve resnejše napore nove pokrajinske uprave z vključitvijo posebnih postavk v proračunu za posega na področju kmetijstva in prve spodbudne stike s kmečkimi sindikati, zadrugami in javnimi ustanovami, ki obetajo, da bo le mogoče storiti korak naprej k večjemu upoštevanju te gospodar ske panoge, ki je pomembna tudi zaradi družbene, etnične in ambien-talne stvarnosti ,ki jo vključuje. Uradni otvoritvi je kljub ne najboljšemu vremenu prisostvovalo lepo število razstavljalcev, kmetijskih strokovnjakov in predstavnikov javnih ustanov, katerim je izrekel pozdrav tudi predsednik kriškega Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine, ki je prevzel breme konkretnega organizacijskega dela, Miloš Košuta. Prisotni gostje, podpredsednik pokrajine Martone in odbornik Markovič, predsednik Okrožnica notranjega ministrstva Odslej prošnje za potni list na navadnem papirju Notranje ministrstvo je z okrožnico kvesturam pojasnilo, da .je treba prošnje za potni list sestavili na navadnem in ne na kolkovanem papirju. Na kolkovanem papirju pa je treba priložiti vse ostale dokumente ali overovljene izjave, ki nadomeščajo te dokumente. Prav tako mora biti pristanek zakonca ali staršev sestavljen na kolkovanem papirju. Okrožnica vsebuje «pra-vilno interpretacijo* zakona o kolkih in o kolkovanih papirjih. Skratka, za izdajo potnega lista bomo odslej plačali 1.500 lir manj. svetu, za socialne pravice delovnih ljudi in za bratstvo ter enakopravnost med narodi, posebej še za pravice slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. V tem okviru daje poseben pomen tokratnemu partizanskemu taboru v Bazovici prisotnost vsedržavnega predsednika VZPI - ANPI posl. Arriga Boldrinija in pa predsednika Zveze združenj bivših borcev NOV Slovenije Janka Rudolfa, ki bo predstavljal ZZB Jugoslavije. Partizanski tabor, ki mu bosta predsedovala Dušan Košuta in Artu-ro Calabria, se bo začel danes ob 16. uri, ko bodo v Bazoviškem domu odprli razstavo odporniškega giba-I nja in delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki so jo pripravili Marjan Spetič, Sergio Del I Masso in Davorin Križmančič. Ta-j koj zatem bodo odprli kioske in začel ' se bo koncert godbe na pihala «Na-tale Kolarič* od Korošcev, ki jo vodi illiano Coretti. Ob 19. uri bo koncert moškega pevskega zbora «Ves-na» iz Križa, ki bo pod taktirko Frančka Žerjava zapel več partizanskih pesmi. Ob isti uri bo štar-tala štafeta Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ob spomenikih padlim na našem ozemlju. Sledil bo nastop pevskega zbora krožka Ital-cantieri iz Tržiča «Ermes Grion*, ki ga vodi Aldo Policardi. Ob 21.30 pa bodo na obronkih od Milj do Nabrežine zagoreli kresovi v spomin na vse padle za svobodo. Današnji program pa se bo zaključil s plesom ob zvokih ansambla «The Lords*. V okviru tabora bo jutri kolesarska dirka veteranov za pokal »Lorenzi - Močilnik* s ciljem v Bazovici, ki jo prireja KK Adria. Ob 16. uri se bo pred bazoviškim spomenikom padlim borcem zaključila štafeta, kateri bo sledil kratek nagovor domačina Mira Prešla. Sledil bo o-srednji kulturni spored, na katerem bosta nastopila pihalni orkester iz Pirana in pa TPPZ, ki bo zapel nekaj pesmi mednarodnega partizanskega gibanja. Že omenjenemu shodu bo ponovno sledil kulturni program, na katerem bodo nastopili igralci RAI-TV, čilski pevec Edoar-do Moralis, člani SSG Mira Sardo-čeva, Jožko Lukeš, Stane Raztresen Z otvoritve pokrajinske vinske razstave: govori odbornik Lucijan Volk, ob njem pa novi predsednik konzorcija Miloš Košuta Kraške gorske skupnosti Budin, tržaški odbornik Fragiacomo, nabre-žinski župan Albin Skerk in zgo niški župan Josip Guštin, predsed nik zahodno-kraške konzulte Faggin, predstavnik Deželne ustanove za razvoj kmetijstva Primožič, predsednik Kmečke zveze Guštin, predsednik Kraškega zadružnega hleva Radovič, so se nato zadržali na domači zakuski z razstavljalci in strokovnjaki. Zvečer se je sestala ocenjevalna komisija, ki se je razdelila v tri skupine, ki so sestavile lestvico najboljših teranov, belih in črnih vin. Imena nagrajencev bodo sicer znana šele drevi, ko bo ob 20.30 po zaključku okrogle mize in folklornih nastopov podelitev nagrad, Te so pa znane in sicer bo prvouvr-ščeni vzorec terana prejel pokal deželnega odbora in hranilno knjižico (50.000 lir) openske posojilnice, drugi plaketo miljske občine in knjižico Tržaške kreditne banke (30.000 lir), tretji pa plaketo tržaške letoviščarske ustanove. Pri belih vinih bo prvo prejelo pokal tržaške občine in pokal Tržaške hranilnice, drugo pokal repentabrske občine in pokal banke Antoniana, tretje pa pokal zgoniške občine. Od črnih vin bo prvo dobilo pokal na-brežinske občine in pokal Banca del Friuli, drugo pokal dolinske občine in kolajno Banco di Roma, tretje pa pokal miljske letoviščarske ustanove. Vsi razstavljalci prej mejo spominsko kolajno in Stane Starešinič in pa TPPZ. Tudi jutri bo za ples igral ansambel »The Lords*. Jutrišnjo prireditev bo neposredno prenašala radijska postaja Trst A, snemali pa jo bosta tudi italijanska in slovenska televizija. Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta čestita in želi obilo sreče na novi življenjski poti svojemu predsedniku MARJANU KOSMAČU in njegovi izvoljenki SONJI MAVER PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU ZRELOSTNIH IZPITOV 40 naših maturantov odpotuje danes na izlet po Jugoslaviji Izlet bo trajal vse do nedelje, 31. julija Teden dni po opravljenih zrelostnih izpitih bo danes odpotovalo na tradicionalni maturantski izlet po Jugoslaviji 40 maturantov s Tržaškega. Izleta, ki ga tudi letos prireja komite za prosveto in kulturo Socialistične republike Slovenije v sodelovanju z mešano italijansko - jugoslovansko komisijo za šolske izmenjave, se bodo udeležili dijaki, ki so bili najbolje ocenjeni v prvem štirimesečju letošnjega šolskega leta, in sicer osem znanstvenega liceja, trije s klasičnega, trinajst z učiteljišča, štirinajst s trgovskega tehničnega zavoda in dva s strokovne šole. Na izletu ne bo letos maturantov z Goriškega. Tržaške maturante bosta spremljala prof. Egidij Košuta in prof. Ljubica Berce - Košuta, v Ljubljani pa se jim ^x> pridružil še vodič. Med svojim osemdnevnim potovanjem, izlet bo namreč trajal vse do nedelje, 31. julija, bodo naši maturanti obiskali in si ogledali številna jugoslovanska mesta in kraje. Danes bodo preko Ljubljane, Novega Mesta, Vinice, Karlovca in Plitvic prispeli do Bihača, kjer bodo prenočili. Jutri dopoldne si bodo ogledali Jajce, nato pa bo do odpotovali do Sarajeva. Tretji dan izleta bo posvečen ogledu zanimivosti bosanskega glavnega mesta, dan kasneje pa bodo preko Mostarja prispeli do Dubrovnika. V Dubrovniku bodo ostali dva dni, kar bodo lahko izkoristili za kopanje ali za krajše izlete po okolici mesta. Nadalje si bodo maturanti ogledali še Split, ustavili se bodo v Šibeniku, si ogledali slapove ra Krki, prespali v Zadru in se preko Reke vrnili prihodnjo nedeljo zvečer v Trst. Odhod avtobusa, ki bo popeljal dijake na izlet, bo danes ob 7.30 z Oberdanovega trga. Srečno! ZA URBANISTIČNE VARIANTE Obvestilo članom Kmečke zveze vlaganju pripomb, člani naj prinesejo s seboj vse potrebne dokumente. In podatke o nepremičninah, ki jih pripomba zadeva (katastrske mape in številke ter drugi podatki). Dr. Modiaiio ponovno izvoljen za predsednika združenja industrijcev Dr. Marcello Modiano je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika tržaškega zadruženja industrijcev, podpredsedniki t>a so Livio Quattrocchi, (Jarlo VVagner in Emi-lio Sadoch. V izvršnem odboru so Fulvio Anzellotti, dr. Eraldo Bevi-lacqua, odv. Antonio Grandi, Hel-la Kropf, Francesco Mazzuchin, dr. Francesco Rizzi in Paolo Tassi. Po določilih statuta obnavlja združenje industrijcev funkcije članov vsaki dve leti s predhodnimi občnimi zbori posameznih industrijskih skupin, kjer proučijo položaj in probleme posameznih panog. Te razprave dosežejo svoj višek na občnem zboru združenja. Po izvolitvi je predsednik Modiano imel kratek nagovor, v katerem je poudaril potrebo po uresničitvi vseh pobud za prerod tržaškega gospodarstva. da Kmečka zveza obvešča člane, zapade konec tega meseca rok za vložitev pripomb k varianti regulacijskega načrta tržaške občine, ki določa področja, namenjena javnim storitvam in k sklepu občinskega sveta glede perimetracije kraških naselij. Uradi so na razpolago za navodila in pomoč pri sestavljanju in NlflMMitiilllllliillililtlitHiUillliiiiiillliliiiiimtuillMtlttllllMItllllltmmilimillllMIinillllllllliniHlllllltllll VČERAJŠNJI DAN BOLJ JESENSKI KOT POLETNI Obvestilo čitateljem Čitatelje obveščamo, da bo razpis potovanja v Sovjetsko zvezo objavljen v naši jutrišnji številki. Burja povzročila precej škode našim kmetovalcem Slabo vreme odgnalo tudi mnogo turistov V času, ko bi se morali potiti od ' precej škode našim kmetom. Naj-pasje vročine se sončiti na plažah bolj prizadeto je bilo območje dolin-ter se brezskrbno kopati v našem ske občine v Bregu, ki je burji naj-sicer ne najbolj čistem morju, nam bolj izpostavljeno. V vinogradih je je letošnje res muhasto vreme spet zb'ia na tla precej zaroda, škodo zagodlo. Burja, ki je že v sredo pa je utrpelo tudi sadje, predvsem zvečer ohladila ozračje, je včeraj breskve in hruške. Manj škode je pihala kar ves dan brez prestanka. povzročila burja kmetom na Krasu. Najmočnejši so bili sunki burje do-; Tu se nad burjo najbolj hudujejo poldne, ko so dosegli hitrost tudi cvetličarji, saj jim je veter «omlel* nad 100 km na uro, nato. pa je bu- in polomil mnogo cvetic, v prvi vr-rja vztrajala pri hitrosti 75 do 80 sU vrtnic in marjetic, poškodoval km na uro. pa je tudi mnogo poganjkov Močna burja je seveda povzročila tudi nekaj škode, in to predvsem v turističnem sektorju in v kmetijstvu ter vinogradništvu. Turiste, ki se med prehodom naših krajev v sončnih dneh radi u-stavljajo za dan ali dva v privlačnih turistični!, kotičkih naše obale, je včerajšnje slabo vreme odvrnilo od naših krajev, tako da se je število pričakovanih turistov nekoliko zmanjšalo. Turisti, med katerimi je največ Nemcev, Avstrijcev, Francozov in Nizozemcev, ki pa so se že prej ustavili ob naši obali, so izkoristili včerajšnji dan za ogled znamenitih točk na Krasu ali za sprehod po mestu. V Trstu so se seveda najdlje pomudili na Gradu sv. Justa, kjer so si med drugim tudi ogledali razstavo našega umetnika Lojzeta Spacala. Burja je seveda povzročila tudi PD Valentin Vodnik iskreno čestita DAMJANI OTA in ANNAROSI SLAVEC ob uspešno opravljeni maturi PD Rdeča zvezda izreka iskrene čestitke ob uspešno o-pravljeni maturi, obenem pa želi še veliko uspehov v nadaljnjem življenju, svojima pevkama in odborniku MAGDI ŠKRK NEVI REBULA in IGORJU CASTELLANIJU PO STRAŠNI PROMETNI NESREČI PRI GRLJANU Včeraj so pokopali še štiri žrtve Predsednik bolnišniške ustanove odv. Morgera pohvalil osebje za požrtvovalno in nesebično delo Včeraj.so iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pieta spremili na zadnjo pot še štiri žrtve tragične prometne nesreče pri Grljanu. Ob 9.30 so prepeljali v Tržič krsto s posmrtnimi ostanki 62-letnega Olivia Da-vanza, ki so ga pokopali na trži-škem pokopališču. Ob 10.15 se je iz mrtvašnice razvil pogrebni sprevoJ 18-letnega Marina Costanza iz Melbourna; začasno so ga pokopali na pokopališču pri Sv. Ani v pričakovanju, da sorodniki uredijo vse formalnosti za prenos trupla v Avstralijo. Mladenič se je mudil v Trstu s starši na obisku pri sorodnikih; v nesreči sta bila oče in mati težko ranjena Ob 10.:') so prepeljali v Nabrežino krsto s truplom 42-letne učiteljice na mednarodni šoli v Grljanu Kate Padbury; predsinočnjim je prispel v Trst njen oče Horace, ki je zaprosil, ’a bi jo, vsaj začasno, pokopali na nabrežinskem pokopališču, ker je Padburyjeva živela v Nabrežini. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, tako učencev grljanske šole z družinami kot tudi domačinov, ki so Padburyjevo zelo dobro poznali; Dogreba se je udeležilo tudi več občinskih upraviteljev. Ob 13. uri pa je krenil žalni sprevod v Padovo, kjer bodo danes pokopali prof. Talbota, ki je bil predsednik maturitetne kom ulje na neki tržaški višji srednji šolj in se je z avtobusom vračal v Sesljan, kjer je živel v kampingu, Danes bodo pokopali še tri žrtve ponedeljkove nesreče. Ob 10. uri bodo prepeljali sestri Marijo in Pietro Bone v Tržič; ženski sta sicer stanovali v Naselju S. Mauro pri Se-sljanu, ju bodo na željo sorodnikov pokopali v Tržiču. Na sesljan-skem pokopališču pa bodo pokopali 51-letno Antonio Giraldi; pogrebni sprevod bo krenil ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. V mrtvašnici bo tako ostalo le še truplo približno 60 let stare, še neidentificirane ženske. Tudi včeraj se je v mrtvašnici javilo nekaj oseb, ki pogrešajo sorodnice, a nihče ni prepoznal trupla punesrečenke. Da- nes se bo predstavila neka ženska iz Gradeža, ki prav tako pogreša približno 60 let staro sorodnico, vendar je tudi tokrat le malo možnosti, kajti avtobus, ki je strmoglavil v brezno r' bil namenjen . Gradež. Nadvse zadovoljive pa so vesti iz bolnišnice. Tudi včeraj se je izboljšalo zdravstveno stanje vseh ranjencev. Odpustih niso nikogar, pač pa so šoferja avtobusa Alviseja Be-nedettija prepeljali v videmsko bolnišnico. Včeraj je .predsednik tržaške bolnišniške ustanove odv. Morgera i-zrekel vsemu osebju ki je sodelovalo pri akciji za pomoč ranjencem v ponedel ki vi nesreči, pohvalo za i-zredno požrtvovalno in nesebično delo. V tiskovnem poročilu, ki ca jo izdala uprav« bolnišnice, so navedene nekatere nadvse zanimive podrobnosti o reševalni akciji. Telefonsko centralo v bolnišnici so o nesreči obvestili ob 13.35 in takoj so vzpostavili izredno stanje v oddelkih, v katere so sprejeli ranjence in sicer nevrokirurški oddelek, od- delek za oživljanje, oddelek za nu. ne posege, ortopedski oddelek, ort( pedska klinika, kirurški oddelek i transfuzijski center. Ob 13.42 n zasebnim vozilom pripeljali prvih njencev; zadnjega so sprejeli 15.15. V tem kratkem času so ranjence pregledali, jim obvezali ne in jih razmestili po oddelkih, nekatere so morali še prej odre dodatne specialistične in radiolo preglede, vsekakor pa so že v poldanskih urah vse ranjence dokončno razmestili po oddelkih. V r terih primerih so nastale težav« ugotavljanju istovetnosti, ker stvenega stanja. «V tej tragični koliščir.i je vse osebje delalo redno požrtvovalno in uprava b nišnice je nad tem nadvse zadovoljna,* je še rečeno v poročilu bolnišniške uprave. V mesecu juniju indeks stroškov višji za 0,8 od sto Statistična služba je sporočila indeks življenjskih stroškov za delavske in uradniške družine v mesecu juniju Stroški so narasli za 0,8 odst. v primerjavi s prejšnjim mesecem in za 19,4 odst. v primerjavi z lanskoletnim junijem. Najobčutnejši porastek je bil v prehrambenih proizvodih (1,4 odst.), kar so najbolj občutile družine z nizkimi in stalnimi dohodki. Če pa pogledamo porast življenjskih stroškov v obdobju maj-junij 1976, u-gotovimo, da je bil letošnji porast nižji od laskoletnega, ki je znašal kar 1,5 odst. Odobrena sredstva za gradnjo vodovoda Posebna senatna komisija je v teh dneh odobrila vladni zakonski osnutek, ki predvideva 12 milijard lir prispevka za gradnjo vodovoda, ki naj bi oskrboval Trst s pitno vodo iz Soče. Dokončni sklep parlamenta dejansko odpira konkretne možnosti za pričetek gradnje naftovoda že v tem letu. Dvanajstim milijardam, ki jih bo prispevala država, moramo dodati deset milijard, ki jih je v ta namen obljubila dežela. Finančna sredstva so torej zagotovljena in gradbeni načrt je bil tudi že odobren. Po sprejetju sklepna v senatu je pokrajinsko tajništvo KD izdalo tiskovno poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo nad zanimanjem, ki so ga vladni predstavniki in nekateri parlamentarci te stranke pokazali pri reševanju tega problema, ki ga tržaška občinska u-prava tako vneto postavlja že nekaj let v ospredje. V Grljanu odprta filatelistična razstava Ob priliki četrte, obletnice ustanovitve Miramarskega morskega parka bo danes ob 17.30 otvoritev v grljanskem tAdriatico Palače Hoteh filatelistične razstave rsvel globina. Pobudnik razstave je filatelistični krožek družbe Lloyd Adria-tico. Ob tej priliki bodo tudi žigosali pisma s posebnim žigom (morska zvezda). Razna obvestila ŠD Polet vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni piknik, ki bo jutri, 24. t.m. v gozdiču med Šma-rjami in tomajskim Križem, in sicer od 9. do 20. ure. Na sporedu so zabavne igro, sre-čolov in tekmovanja. Dostop na kraj piknika bo označen s posebnimi puščicami z napisom «Polet», ki bodo postavljene na cesti Sežana-Dutovlje. Gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETTj Danes, 23. julija, bo ob 21. 88 ponovitev Strausove operete »S® gno di un valzer*. Dirigent Hans Wal' ter Kampfel. V glavnih vlogah boa« nastopili Edith Martelli, Carlo Bini' Elena Zilio, Lino Savorani, Laura Zanini, Riccardo Peroni, Dario Zeriat Lucio Rolli. Claudio Giombi. Man« Loredan in Gianfranco Saletta. Vstopnice so na razpolago pri osred* nji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372) Kino MIRAMARSKl PARK: «Luči in zv«*1’ Predstavi: ob 21.30 »Miramarski sen’ (v slovenščini); ob 22.45 «11 sogfl° imperiale di Miramare* (v italij*8' ščini). Prevoz z motornim čoln®18 od pomola Audace do grljanske# portiča (ob 20.20 in -21.50). Po Pred' stavi iz grljanskega portiča 8fS povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 •a* marchesa Von». Barvni film. Mignon 16.00-22.00 «1 tre deH'opC*: zione drago*. Bruce Lee. B&r',nl film. , Nazlonale 16.30—22.00 «Questa terra la mia terra*. David Carradme, 0® linda Dillon. Barvni film. Grattaciclo 17.00 «Attcnti a duei du*-" Lultimo appuntamento’*. Tony tur tis, Roger Moore. Barvni film- Fenice Zaprto zaradi poletnih P®1 čitnic. Excclsior Zaprto zaradi poletnih P® čitnic. Eden 17.00 «Quel motel vicino palude*. Prepovedan mladini P°° 18. letom. Barvni film. Ritz 17.00 «11 conto e chiuso*. Caf*0* Monzon, Luc Merenda. Prepoved*8 mladini pod 18. letom. Barvni f**1" Aurora 16.30 «Tora, Tora, Tora*' Barvni film. Capitol 16.30-22.00 »Viaggio di P*® ra*. Trintignant. Prepovedan ml*8 ni pod 14. letom. Barvni film. Cristalto Zaprto zaradi poletnih P® čitnic. ,. Moderno 16.00 «Gulliver nel paese 81 Lilliput*. R. Arris. Barvni fil81,.. Filodrammatico 16.15 «11 caldo ® nudo*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Ideale 16.30 «1 giustizieri del WesPj Kirk Douglas, Bruce Dem. BarVI“ film. Impero Zaprto zaradi poletnih počit81' Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Venelo Zaprto zaradi počitnlC' Astra Zaprto zaradi počitnic. .. Volta (Milje) Zaprto zaradi polet81 počitnic. Izleti S P D T priredi danes, 23., 81 nedeljo, 24. julija, dvodnevni izl®f « osebnimi avtomobili na Antelao (3-m) v Dolomitih. Prenočišče v k°c Galassi, hoja približno 6 ur. Vpi*°v nje na sedežu ZSŠDI — UL sv. Fr* čiška. 20. Zbirališče pred sodi)8" (Foro Ulpiano) danes, 23., ob 14. ! VZPLANPI z Opčin organizira julija izlet v Benečijo ob odkrili spomenika ,1(v Stobljenku pri Klodk® popoldne pa na tradicionalno sr*8* J nje na Kamenici pri Stari Gori. 'n | sovanje v Prosvetnem domu od J ' do 19. ure od ponedeljka do sre8' Včeraj-danes ob TEČAJI VALUT V MILANU DNE 22. 7. 1977 Ameriški dolar: debeli 879,75 drobni 850.- Funt šterling 1515.— švicarski frank 360.— | Francoski frank 180.— Belgijski frank 24,- Nemška marka • 380.— | Avstrijski šiling 53,70 , Kanadski dolar 805.- Holandski florint 355.- Danska krona 144,50 švedska krona 195.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 25.— drobni 27.25 Dinar: debeli '46,50 drobni 46.50 . 1 1 Danes, SOBOTA, 23. julija BRANISLAV Sonce vzide ob 5.38 in zatone 20.44. — Dolžina dneva 15.06 — ^ na vzide ob 13.18 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 24. julija KRISTINA Vreme včeraj: Najvišja dnevna t8*J peratura 21.3 stopinje, najnižja P'j ob 13. uri 21,1, zračni pritisk 1®*^, mb nestanovitno narašča, vlaga odstotna, padlo pa je 9,5 mm nebo nooblačeno, veter vzhodnik, verovzhodnik 45 km s sunki 75 * na uro, morje zelo razgibano, te81** ratura morja 16,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. julija 1977 je v ^ umrlo 13 oseb. ., UMRLI SO: 64-letni Antonio ^ 61 -letni Olivio Davanzo, 73-Ietni ‘ I tro Furlan, 17-letni Marino Cost*8^’ [ 89-letna Giuseppina Poggi vd. ni, 75-letna Elena Clobas por. ' 92-letna Giovanna Rossi vd. Ber « zi, 50-letna Antonia Giraldi, 44-1*. Kathleen Cave, 63-letna Maria M*' jančič vd. Peterka, 71-letna Maria silescu por. Zacchigna, 72-letna . . ria Corso vd. Furlan, 79-letna Pier Giaschi vd. Fonda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Sancini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3®’ Trg S. Giovanni 5, Čampo S. ** •como 1. NOČNA služba lekarn (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. ” I como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLlJ^ Nočna služba za zavarovance In ENPAS od 22. do 7. ure: te“ št. 732-627. etl V predprazničnih ln prazničnih -dnevna in nočna služba deluj® 0j. pretrgoma do 7. ure dneva po P88.^, i ku. To velja za zavarovance IN8«, | [NADEL. ENPAS. Dnevni poziv J telefonski številki 68-441, nočni P3 številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI ,, Boljunec: tel. 228-124; Bazovica! ^ 226-165: Opčine: tel. 211-001: Ptose tel. 225-114; Božje polje Zgonik! 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: ,j; sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 2l3'J Milje: tel. 271-124. 0' Namesto cvetja na grob drag® ' ,e rije Kocijančič vd. Peterka (’8 |jr mala Tea in družina Volk 10.000 SPREHOD PO SLOVENSKIH KOLONIJAH V Nabrežini preživljajo otroci počitnice veselo in sproščeno Sedaj so v koloniji dečki, z drugim avgusloiA pa pridejo na vrsto deklice SESTALO SE JE DEŽELNO TAJNIŠTVO SSK Ogorčen protest zaradi zavrnitve samostojnega šolskega okraja Kdaj bo pristojnost glede reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti prešla na deželo? - Skupen nastop pri predsedniku vlade Andreottiju - Solidarnost s števerjanskim županom Klanjščkom v sporu glede kopanja ilovice ,.P°letje i. čas dopustov in počitka, don-ri^* gredo navadno čimdlje od ,???■ da pozabijo na vse tegobe in let« k' pestijo med delovnim otroci pa gredo navadno v jo ,'ie. kjer se kopajo, sprehajajo, wN°. v družbi sovrstnikov. Na ža-^ niso kolonije več toliko obiska-■ e kot nekoč, saj moderni komfort c ^iteljeva skrb za sinčke in hčer-» Ce ne dovoljujeta, da bi si otroci v mladih letih osamosvojili in si , a« pomagati kot pač znajo. Od ^..Jttaloštevilen vpis v otroške počit-ske centre, ki jih je vedno manj. knines. delujejo pri nas tri poletne j 0r|ije, in sicer v Nabrežini, Dragi v Ovaru, večje število otrok pa e tudi v Gorje in Savudrijo. niPl'vo smo obiskali počitniško kolo-, Jo v Nabrežini, kjer nas je sprejela uPrav'teljica, gospa Karmen Ren-l ! ki nam je postregla tudi z ne-terimi podatki. V prvi izmeni so ^ na Vrs*' 49 iih ip 17 razlike precej velike, naj-štf* i. ’ma leta, najstarejši pa j^ajst, so otroke razdelili v tri d»e’ za katere skrbijo štiri prizade vzgojiteljice. V|.‘e zgodaj zjutraj se otroci odpravah na kopanje, kjer se nepopisno Vftš?Va.i° in hladijo v sveži morski ste i ^opališčnik Srečko je tudi ti- j, na vrsti dečki, 49 jih je, 17 - tiorice ter 32 iz Trsta. Ker so sta so,, k* niso znali plavati, naučil te vs.etnosti, tako da se sedaj lahko ?aj- Zaženeio v valove sesljanskega v nVa' Po kopanju se otroci vrnejo ^Prostore kolonije, kjer si pri ko-je,u. Pridobijo novih močfj"Yfatb“ -pa’ ,jj.'eJ0 k popoldanskemu počitku. Sle-^prehodi v bližnji gozdiček, ali (j športno igrišče ali pa ostanejo ške ’ ki61" se na dvorišču počitni-doma podijo za žogo v ptri- ljubljeni igri med dvema ognjema, če vreme nagaja, kot te dni, otroci ne držijo križem rok: igrajo se i-grice, nazadnje pripravljajo lep in '•ester spored za tržaško radijsko postajo. Zapeli bodo nekaj veselih pesmic in zaigrali na flaute, pa predali kopico zabavnih spisov o življenju v koloniji. Nasploh vlada v nabrežinski šoli, kjer je nameščen počitniški dom, pravo počitniško vzdušje, otroci skoraj z žalostjo pričakujejo 29. julij, ko bodo morali domov, saj so v koloniji preživeli nekaj res prijetnih in sproščenih uric. S seje zdomskega občinskega sveta Na svoji četrtkovi seji je zgoniški občinski svet soglasno sprejel sklep, da si občina prevzame breme delnega kritja abonmajev za javnoprevoz-niške usluge, kot je bilo predhodno dogovorjeno na sestanku ' upraviteljev vseli šestih občin tržaške pokrajine. Abonmaje po znižani ceni (1.500 lir za eno progo in 2.500 lir za celotno omrežje) bodo po predstavitvi zadevne prošnje na občinsko tajništvo lahko uživali upokojenci s socialno, oziroma minimalno pokojnino INPS in pa vsi tisti občani, ki so že prej uživali posebne olajšave, Vendar ne ,sme njihov letni dohodek presegati 1.420.000 lir. V p-eostalih točkah dnevnega reda so določili višino krajevnega davka ILOR na 8.50 odst., odškodnina za vsak prevoženi kilometer znaša od 1. julija dalje 70 lir namesto Drejšnjih 43 lir, 31-im višješolcem so dodelili študijska nakazila po 40 tisoč lir, v občinsko komisijo za seznam ljudskih sodnikov pa so imenovali svetovalca Orla in Rebulo. —bs— ■»p c A VD1TORIJ PORTOROŽ POLETNE PRIREDITVE 77 Predstava ob 20.30 (sončna ura) Danes, 23. julija ♦Folklorni ansambel TANEČ iz Skopja* Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (006) 73571 in 73090. Mali oglasi uradnika skladiščnika z zna njem slovenščine sprejme v službo zastopnik CITROEN — Plahuta Gil-berto, Ul. Brigata Casale 1. Javiti se osebno v uradnih urah. niiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiniiii,mini,l||||„|,,||l|ml||lll|l|l||ini|,|(|| Občinski svet v Grmeku zahteva uvedbo pouka slovenščine v šolah Sh Pijete tri važne resolucije: osimski sporazum, stroški za urbanizacijo in deželni urbanistični načrt obž: nf?eljo, 10. julija, se je sestal Se ins*d svet v Grmeku, katerega SvJe udeležilo 14 od 15 občinskih ^ila s a^Cev' Lahko trdimo, da ni tg a Se nobena seja občinskega sve-0a v zgodovini te občine tako važ-tewln bl°dovita kakor zadnja, o ka-jjfp, Ptšemo. V razpravi o važnih biVg| m'h občine in njenega pre-0si ls‘Va je bilo precej govora o krha • h sporazumih, o deželnem simpatičnem načrtu ter o stroki .'. oziroma finančnih bremenih, skj nalaga urbanizacija. Občin-je Je izrazil zadovoljstvo, da •»ed t 0 osimskega sporazuma bo f /talijo in Jugoslavijo, kateri CVa' ae odpnta vprašanja med Ulj P?a dvema sosednima država-v zvezi s tem je občinski svet Nove lOfln 2 verzije Hoti ~~ Rally 1 Rally 2 I verzlje lino ;Ive™j ........- ^H!ysLER 1308 ~ er20' 16(10 Gr 2(inn ~~ Novi model ^ — Automatic ^atra SINICA ftaSheera “agheera S I SuHBUM &p°lagamo Z VELIKO AvJJ/0 RABLJENIH Avtomobilov ^stopnik G. DUPLICA T p'Vareft Ippodromo 2/2 RST - Tel. 763487 - 763488 s 13 glasovi proti enemu vzdržanemu sprejel resolucijo, ki se glasi: «Občinski svet želi izraziti zadovoljstvo vseh občanov za podpis osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Ta sporazum, ki se vključuje v novo vzdušje odnosov med dvema državama, predstavlja važen vzgled za pravilne odnose med sosednimi državami. S trinajstimi glasovi proti enemu vzdržanemu ugotavlja, da je morala v preteklosti prenašati naša dežela ne premostljive ovire za svoj socialni in ekonomski razvoj, katere so privedle do sedanjega nevzdržnega stanja degradacije, razvidne iz. ma-kroskooične emigracije ter hizkega nivoja družbenega življenja. Izra ža željo, da parlament, kakor tudi deželni svet Furlanije Julijske krajine, poskrbita tudi s posebnim zakonom za zaščito slovenske etnične skupnosti, za realizacijo vseli tistih ukrepov, ki jih predvideva o simski sporazum, da omogočijo pravilni socio-ekonomski razvoj naše dežele in še posebej naše občine. V tem kontekstu je tudi potrebno, da se doseže pravilna rešitev potrebe po pouku slovenskega jezika*. V občinskem svetu v Čedadu in v Šnetru Slovenov je to tretja resolucija naših občinskih svetov z zahtevo po priznanju in ureditvi manjšinskega vprašanja v Beneški Sloveniji. ter raztegnitvi na naše ozemlje vseh ugodnosti, ki jih vsebuje o-simski sporazum. Resolucija, ki jo je sprejel občinski svet v Grme ku, se nam zdi odločno bolj na predna in konkretna kot prejšnii dve, ker jasno zahteva tudi uvedbo pouka slovenskega jezika. Upamo, da bodo zgledu grmiške občine sledile tudi druge v naših dolinah. Kakor smo nn začetku no vedali, je občinski svet v Grmeku sprejel še drugi dve važni resoluciji. Resolucijo proti finančnim bremenom. ki iih predvideva urbaniza cija se glasi: «Občinski svet. upoštevajoč seda njo urbanistično zakonodajo, ki pred videva kot osnovni element povra čilo stroškov za .urbanizacijo t)a osnovi parametrov, povzroča nadalj- nje poslabšanje že obstoječe neraz vitosti grmiške občine. V resnici, zaradi realnosti, povezane z revno gospodarsko strukturo, in zaradi neadekvatnih urbanističnih inštrumentov, se sedanja gradbena proizvodnja omejuje samo na popravilo hiš. Ugotavlja, da se nahaja občina v tem primeru še bolj na robu in ne more dobiti sredstev, ki jih predvideva sedanja zakonodaja, za pr venstvena in sekundarna urbanistična dela. Izraža željo, da morajo biti finančna bremena za primarno in sekundarno urbanizacijo v popolno breme dežele in ne v breme prebi valstva občine ter izseljencev, ki se vračajo, da bi se rešili sedanje emigracije in one, ki bi se pojavila zaradi pomanjkanja primarne in sekundarne urbanizacije*. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Resolucija o deželnem urbanističnem načrtu, ki jo je občinski svet sprejel in za katero so-glasovali vsi prisotni svetovalci pa je takole sestavljena : ♦Občinski svet, po pregledu de želnega urbanističnega načrta, (P UR),' ki ga je pripravila dežela Furlanija - Julijska krajina, ugotavlja, da ta znatna vnema, posvečena v deželnem urbanističnem načrtu za ovrednotenje naravnih bogastev, predstavlja pozitivno dejstvo, upoštevajoč važnost, ki jo imajo v o-mikani in uravnovešeni teritorialni ureditvi, če postanejo pomemben urbanistični faktor, okoliši za ohranitev redke favne, ki ji grozi uničenje. Ugotavlja pa tudi. da se v deželnem urbanističnem načrtu ne posvečr tolikšne pažnje ohranitvi etničnih skupin, ki so v resni ne varnosti, da bodo izginile, kakor npr. tista, ki živi v Julijskih predalpah (Beneška Slovenija). Temu okoli šu pripada tudi občina Grmek. Iz raža željo, da bi bila priznana Be neški Slovenili v deželnem urba nističnem načrtu vloga, postavljena kot samostojna komprenzionalna re alnost (povezana z gorskimi skupnostmi 1. opremi'ena s svojimi lastnimi in Dopolnim! številnimi strukturami. da bi se ovrednotila s takojšnjimi posegi za družbeno - gospodarski prerod*. V Jamljah se je 14. julija sestalo deželno tajništvo Slovenske skup nosti ter pod predsedstvom dr. Andreja Bratuža obravnavalo nekate ra aktualna vprašanja. Po izčrpnem poročilu deželnega tajnika dr. Draga Štoke se je razvila dolga in izčrpna diskusija. Stališča tajništva do posameznih vprašanj so člani tajništva strnili v tiskovnem poročilu, ki so nam ga posredovali včeraj in iz katerega povzemamo glavne točke. Glede skupnega na stopa vseh Slovencev pri predsed niku vlade Andreottiju je SSk mnenja, da bo akcija obrodila tudi uspeh v smeri celovite zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Na sestanku v Jamljah je deželno tajništvo precej pozornosti namenilo nedavnemu sestanku predstavnikov strank narodnih manjšin alpskega loka v Desenza-nu, kjer je prišlo tudi do ustanovitve posebne federacije. V komite omenjene federacije so imenovali deželnega tajnika stranke ter obenem poskrbeli za ratifikacijo statuta. SSk je ugodno ocenila spora /um, ki so ga nedavno na vsedržavni ravni sklenile str.anke ustavnega loka, kajti v sedanjih t-časih odpira nove možnosti. Z obžalovanjem pa je tajništvo SSk u gotovilo, «da se stranke ustavnega loka na vsedržavni ravni sploh ni so dotaknile v svojih dolgotrajnih razgovorih vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji___ vsaj iz tiskovnih poročil to ni razvidno — čeprav bi morala biti ta problematika predmet prenosa pristojnosti na avtonomno deželo F KJ, za kar se Slovenci potegujemo že od ustanovitve dežele same*. SSk zato tudi poziva stranke u stavnega loka, da se čimprej soočajo s problematiko slovenske na rodnostne skupnosti in vnesejo v doseženi sporazum klavzulo o celo viti zaščiti Slovencev v Italiji. Z ogorčenjem je nato deželno tajništvo stranke obravnavalo zavrnitev s strani deželnega sveta zah teve po ustanovitvi samostojnega šolskega okraja, ki so jo podprle vse družbeno politične organizacije Slovencev in tudi napredne stranke. »Slovenska skupnost zahteva*, je rečeno v tiskovnem poročilu, «da se čimprej popravi krivica, ih poziva parlamentarce iz tia še dežele, da v tem smislu vložijo zakonski predlog v parlamentu. Prav tako zahteva, da se vladne, sfcrahke na deželi Dol - Poljane vabi danes, v soboto, in nedeljo na tradicionalno & A G R O SOBOTA - ples NEDELJA - ples Vse dni ples z Times z Opčin. ansamblom Deloval bo dobro založen bifč. Kako razširjena je splošna trgovinska dejavnost v pokrajini, zgovorno priča že podatek da je imelo združenje ob koncu leta skoraj 4 tisoč članov (3.877), na samo goriško okrožje pa jih odpade preko 1500. Pri različnih trgovinskih dejavnostih zavzemajo prvo mesto, kakor smo že p-ej zapisali, gostinski obrati vseh vrst. Takoj za njimi so na vrsti trgovci živil, kruha in mleka. Teh je v celi pokrajini skoraj 400, v gori-škem okraju pa nad 210, tretje mesto pripada trgovcem z oblačili, pa čeprav še toliko tarnajo o slabih časih. V pokrajini jiii je skoraj 300, v goriškem področju pa 162. Ker so v združenju včlanjeni tudi trgovci na debelo, je vsekakor zanimiva primerjava. kak; no je stanje v tej skupini. Tudi tu so na vrhu lestvice trgovci z vinom, pivom in drugimi pijačami, sledijo jestvinarji, nato pa trgovci z zelenjavo. Med številnimi trgovskimi obrati je nekaj takih s stoletno ali pa še daljšo tradicijo. Ob nedavni svečanosti se je zveza trgovcev spomnila vseh podje.ij, ki so bila ustanovljena pred več kakor 50 leti. Na Goriškem je najstarejša trgovina trafika v Žagraju, ki jo zdaj upravlja Assunta Furlan. Posluje neprekinjeno že od leta 1785. Ena najstarejših gostiln pa je v Bomja-nu pri Krminu in jo zdaj upravlja Abramo Gon. Odprta je bila pred 177 leti. Tudi Slovenci se lahko pohvalimo z zelo starimi trgovskimi o-brati. Gostilna Laurenčič v štandrežu je bila odprta pred dobrimi 150 leti. Veliko trgovskih obratov je začelo dejavnost v letih na prelomu stoletja in pred prvo svetovno vojno in imajo tako za sabo že 70 in več let neprekinjenega poslovanja. Mod temi so tud: nekatera znana slovenska podjetja v Gorici: Koren (1890), urarna Šuligoj (1897), Katoliška knjigarna (1910), itd. Zanimiv je podatek, da je pri goriškem združenju trgovcev še z:n«-raj včlanjenih 7 krošnjarjev! DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej ie \ Gorici dežurna lekarna Providenti, Travnik, tel. 2972. V Ljubljani končujejo snemanje filma «To so gadje» V njem igra eno pomembnejših Vlog članica tržaškega gledališča Stanislava Boninsegna Te dni so v ljuhljanskih ateljejih »Viba filma» končali s snemanjem novega slovenskega celovečernega igranega filma »To so gadje* po scenariju in v režiji Jožeta Bevca. Bevcu je to prvi igrani film in posnel ga .je po šte-vlnih kratkih filmih, za katere je prejel številne nagrade na domačih in tujih festivalih. To bo komedija iz vsakdanjega sodobnega življenja v Ljubljani, tematika torej, ki je tako zaželena. V filmu je 64 vlog — od Berta Sotlarja, ki je vdovec in se ubada z vprašanjem kako vzgojiti petero otrok, ki so polni vragolij, do Borisa Cavazze, ki se je tako priljubil gledalcem poleg drugega tudi z glavno vlogo v TV nadaljevanki »Poti in stranpoti*, in številnih poznanih imen slovenskega filma. V pomembni vlogi nastopa tudi članica stalnega gledališča v Trstu Stanislava Bonisegna. Sodelavci so bili poleg drugih: šef fotografije Ivan Marinček, scenograf inž. Niko Matul, kostu-mokrafka Alenka Bartl. Premiera filma »To so gadje*, ki je posnet v barvah, bo v jeseni. NA MEDNARODNEM TABORU V DOBROVNIKU Mladi raziskovalci osebno preverjali manjšinske razmere Anketiranje na področju, kjer Madžari žive s Slovenci Kader iz filma «To so gadje*, levi tržaška igralka Stanislava Boninsegna Tudi letos je koordinacijski odbor «Gibanje znanost mladini* organiziral v Dobrovniku šesti medr narodni mladinski raziskovalni so-cialno-geografski tabor, ki ga je strokovno in tehnično pripravil inštitut za geografijo ljubljanske univerze. Tabora se je udeležilo 23 dijakov. Udeleženci so bili iz vse Slovenije, domačini, dijaki slovenske gimnazije v Celovcu in slovenskega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu. Namen tabora je bilo proučevanje narodnostno mešanega področja tako s socialnega kakor z gospodarskega vidika. Dobrovnik je namreč večje nacionalno mešano središče, kjer živi madžarska narodnostna skupnost kot avtohtono. prebivalstvo. Področje predstavlja zanimiv primer novega na- Še eno letalo z navpičnim vzletom Angleški strokovnjak je baje s svojim načrtom rešil več vprašanj: navpičen vzlet, veliko brzino in majhno porabo goriva LONDON — Kaj vse niso že preizkušali konstruktorji, da bi prišli do letala, ki bi imelo naslednji dve lastnosti: da bi se namreč moglo dvigniti navpično in da bi rtosezalo veliko brzino. To se pravi, da bi letalo bilo nekakšen »hibrid* me. Knjigo je izdala založba Virgilio. Giorgio Saviane: *Eutanasia di un amore». založba Rizzoli. Irtoin Shaw: *Lavoro di notte*, založba Bompiani. V zvezi s tem bo v Pontremo-liju več kulturnih priredit*«. ANTOLOŠKA IZDAJA »TRA PIETRE E MARE* Čakavska poezija prevedena v res ko italijansko narečje Publikacijo je izdala reška založba EDIT - Knjiga obsega kakih 200 strani - Vsebuje kratek uvod, zastopana je čakavska poezija kakih 20 avtorjev Preden se je pred približno 150 leti v srbohrvaščini uveljavila štokavščina, sla bili kajkavščina in čakavščina enakovredni, le da sta bili nekako krajevno omejeni, prva na področju Zagreba in Hr-vatskega Zagorja, druga pa na hrvaško Istro, Kvamer in tisti del gornjega Jadrana, ki ga omejuje Velebit. V čakavščini so bila napisana tudi znana hrvaška literarna dela, nakar je čakavščina postala *dialekt», ki je v literarni uporabi šel v pozabo, dokler ga ni hrvatrk' pisatelj, pesnik in javni delavec Vladimir Nazor, ko je poučeval na koprskem slovenskem učiteljišču, začel ponovno uveljavljati. In vendar je posebno v zadnjih časih postala čakavščina literarno zanimiva, podobno ■ kot postaja čedalje bolj zanimiva kajkavšči-r na, saj imamo že vrsto hrvaških literatov, ki se preizkušajo v kaj-kavščini, čakavščina pa zadobiva še širši obseg, še večjo Pomembnost v okviru čakovskega sabora, v okviru čakavskih publikacij. V čakavščini je že pred vojno izšlo nekaj publikacij, med katerimi je morda pravi biser zbirka poezij dr. Mija Mirkoviča - Mate Balote *Dragi kamen». Po vojni pa je izšlo že veliko zbirk. Pred seboj pa imamo antološko zbirko čakavske lirike, ki zasluži posebno pozornost iz dveh razlogov. Na eni strani zato, ker imamo v eni sami publikaciji predstavljenih kakih dvajset čakavskih pesnikov. Še posebej pa Zato,/ker se ta čakavska poezija predstavlja tudi italijanskemu bralcu. Gre za antologijo čakavske poezije z naslovom Ivana Boštjančiča - Bo-šteta sta objavljena v zbirki samo dve pesmi in njuna prevoda, vendar sta bili izbrani zares odlični poeziji «Koraki delaven in «Pismo male Marijev v kateri Bošten v verzih sporoča iz Beograda, kjer je tedaj živel, svojemu dekletu v Istro, da ga še dolgo ne bo, morda celo nikoli, ker mu fašizem preprečuje vrnitev domov. Ivan Boštjančič, ki se je sicer rodil v Clevelandu, a se je s starši vrnil najprej v Istro, nato je moral v ernigracijo v Jugoslavijo, je tik l/ftd^ztituhom druge svetovne vofat tttf izdat z' Zvahetom črnjo zbirko poezij «lstrijanska zemlja*. Da- . nes spet živi v ZDA. ............... Navedli smo le nekatera imena, predvsem tista, ki jih bolje poznamo, s čimer pa bi ne hoteli delati krivice drugim, kajti vsa zbirka je tako bogata, čeprav se ne bomo spuščali v temeljitejšo oceno italijanskega prevoda, menimo, da so se dela lotili ljudje, ki se na slovstvo spoznajo. Zbirka, o kateri je govor, je sicer na videz skromna, je pa po vsebini bogata. Uvod s kratko zgodovino čakavščine je prispeval sam Giacomo Scotti, ki v uvodu tudi pravi, kako je bilo s prevodi. Ko so se lotevali zahtevnega načrta, so se spraševali, ali naj čakavske poezije prevedejo v reško italijansko narečje ali pa v pravo italijdnščino, to se pravi v tako imenovao čisto ali slovnično italijanščino. In ker bi sicer vedno bolj vesela, včasih tudi hudomušna čakavska poezija izgubila na svojem značaju, če bi jo prelivali v čisto italijanščino, so se opredelili raje za prevod, v narečje, vendar pa to le tam, kjer je to bilo možno, kjer je uspelo. Nekatere poezije pa so prevedene kar v italijanščino. Tako za prve. kot za druge bi mogli reči, da so dobre, čeprav se nam včasih zfii, da so narečne boljše. In teh je tudi največ. Tu ni mišljena strokovna ocena prevodov in knjige, pač pa smo hoteli nanjo le opozoriti in prikazati nekatere njene značilnosti, ki so vsekakor pozitivne. Fre čina zaščite manjšine, ki se izraža tudi v dvojezičnem pouku, ko se mora večinski narod naučiti tudi manjšinskega jezika. Enakost obeh jezikov se izraža tudi v javnem življenju, ko vsi uradniki, ki so v neposrednem stiki: s strankami, morajo obvladati tudi madžarščino. Mladinski tabor se je začel 11. tega meseca s predavanjem dr. Vladimira Klemenčiča, ki je prikazal sedanji položaj tega središča lendavske občine. Sledilo je predavanje dr. Karla šiškoviča s tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta z naslovom »Politološki aspekti manjšine glede na narodnostno manjšino*, v katerem je opisal sedanje stanje Slovencev v Italiji in pomen osimskega sporazuma za gospodarski razvoj manjšine. Za koroške Slovence je predaval Teodor Dolaj s slovenskega raziskovalnega inštituta v Celovcu. Prikazal je kritični položaj Korošcev in politični boj, ki ga vodijo Slovenci proti nemškemu nacionalizmu. V popoldanskih urah pa so si udeleženci tabora lahko ogledali Pomurje in značilnosti te obmejne slovenske pokrajine. Z rednim delom so mladi raziskovalci pričeli že naslednji dan. Na programu je bilo terensko delo: kartiranje izrabe tal, anketiranje gospodinjstev v Dobrovniku, izpisovanje podatkov o delovni siji v tovirni «Plančna» v Turnišču. Na zaključni prireditvi pa so u-deleženci predstavili rezultate svojega dela, razložili pomen in vsebino narisanih zemljevidov in diagramov. Mladi raziskovalci so predvsem ugotovili, da se slika tega do pred kratkim pretežno kmečkega področja naglo spreminja in da se je število ljudi zaposlenih v primarnih dejavnostih, od leta 1953 do danes zmanjšalo na 43,5 odst., ker išče prebivalstvo zaposlitve v tovarnah, npr. v tovarni čevljev v Turnišču, v Lendavi in v drugih bolj industrializiranih središčih, ali pa odhaja na delo v tujino. Razveseljiva je bila ugotovitev, da se je v zadnjih letih število zdomcev znatno zmanjšalo in to vzporedno z naraščanjem zaposlenih v sekundarnih in terciarnih dejavnostih. Kot zaključek je predstavnik dubrovniške uprave prikazal možnosti, ki jih ima to središče, da se tudi gosfiodarsko r&žvije. Predvsem je Dobrovniku potrebna u-strezna industrija, ki naj bi zaposlila čim večje število prebivalstva 'n s tem omejila odhajanje v tujino. Važno vlogo naj bi imela tudi kmečka zadruga, ki je danes še premalo razvita in ne ohranja prebivalstva v agrarnih dejavnostih L. R. SOBOTA, 23. JULIJA 1977 PO ZASLUGI DRŽAVNE ZALOZBE Izšli sta dve knjigi Dragotina Ketteja Zbrano delo Dragotina Ketteja je v dveh knjigah izšlo v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pri Državni založbi Slovenije že pred več leti Uredil ga je France Koblar. Knjigi sta očitno že pošli, zlasti ob lanskoletni stoti obletnici pesniicoveti a rojstva. Zato je Državna založba poskrbela za novo izdajo, ki je zdaj izšla v nespremenjeni obliki. Na to dejstvo opozarjamo vse prijatelje domače literature, ki morda ob prvi izdaji niso pri- iiimiiMiiiHHiiimiuiiiMitiiiiiiiiiufiiiMUiiiiiHiMiiiiiiiiniiiiiiiiifiiMiiiiiuiHiiiiiiiiimHimiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiittiiiiiimiiimiiiiiiiimiimiiniiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Na Vojsko se vrača življenje Vojsko je prijeten kraj za oddih, leži na 1087 metrih nadmorske višine in je 12 kilometrov oddaljen od Idrije, s katero ima tudi avtobusno zvezo. Poleg planinskega doma Rudar, lovske koče in privatnega gostišča, je za od mestnega hrupa v mir in samoto bežečega človeka, na voljo ogled spomenikov iz NOB, kateri opozarjajo na herojske dni krajanov Vojskega. V bližini Vojskega je partizan- sko grobišče na Vojščici, partizanska bolnišnica Pavla in partizanska tiskarna Slovenija, v kateri so v letu 1944 in 1945 tiskali Partizanski dnevnik, edini partizanski dnevnik v. okupirani Evropi. Prijeten je tudi izlet na 1144 metrov visoki Hudournik, s katerega je lep razgled. Letos se v kraj, ki je bil med NOB pomembno oporišče partizanstva na Primorskem in smo nanj le prevečkrat pozabljali, zopet vra- ča življenje. Večletne želje po novi trgovini, sedanja je v zelo slabem stanju, so se pričele uresničevati. Mercator iz Idrije se je odločil za gradnjo nove trgovine, ki bo imela tudi turistične sobe z 20 ležišči in okrepčevalnico. V kolikor . bodo pravočasno zagotovljena sredstva, bo objekt že letos pod streho. Gradbeno podjetje Zidgrad iz Idrije, ki izvaja dela, je že postavilo temelje in novogradnja daje novega elana krajanom Vojskega, ki si v prihodnosti žele tudi boljše cestne povezave z dolino, posebno pa v zimskem času, ko cestišče ni vedno spluženo. V preteklih letih je Soško gozdno gospodarstvo razširilo na kritičnih mestih makadamsko cestišče, ki povezuje vojskarsko planoto z I-drijo, vendar pa so krajani mnenja, da bi jim družba v zameno za stotisoče kubičnih metrov od-voženega lesa lahko asfaltirala 12 kilometrov ceste, ki vodi v dolino. Tako bi marskateri turist rajši zavil na njihovo planoto, ki je še nedotaknjena in nudi človeku pravo kmečko domačnost in preprostost. Z boljšo c ~3to pa bi se na planoto vrnili tudi mladi, ki so pred leti dali slovo kraju in se napotili v boljše življenje v dolino in po širnem svetu. SILVO KOVAČ šli do teh knjig ali so izdajo kakorkoli prezrli. Zdaj imajo možnost knjigo dobiti, zlasti ker ie prva izdaja docela enaka sedanji in tako nikakor ne bodo kakorkoli prikrajšani. Prva knjiga Kettejevega zbranega dela prinaša najprej Kettejeve pesmi in pesmi ter prozo namenjeno otrokom. Druga knjiga prinaša črtice in pisma ter razne prevode, variante in zapiske v dodatku. Urednikove so obširne opombe v obeh knjigah, te pa dajejo celotni izdaji pravi značaj in pomen. IZDALA MLADINSKA KNJIGA Korziške pravljice «Mezineica» V zbirki Zlata ptica, ki prinaša najlepše pravljice in pripovedke iz svetovne književnosti je pri Mladinski knjigi izšla nova knjiga. Gre za zbirko korziških pravljic, ki jih slovenska založba posreduje v izdaji Fredčrica Orlo-lija in s predgovorom istega, po francoski izdaji iz lanskega leta. V izdaji, ki sta jo pripravila Maja Žaucer kot prevajalka in Kostja Gatnik kot avtor opreme in ilustracij. Knjiga je razdeljena na pravljice in pripovedke Med pravljicami so najprej prave pravljice nato pravljice za smeh. Pripovedke pa pripovedujejo o vilah. o svetnikih, o hudiču in duhovnih ali o različni, tematiki Po tem je knjika tudi razdeljena. Knjiga ima tudi uvodno besedo, ki predstavlja bralcu skalnati otok Sredozemlja, na katerem žive preprosti ljudje, ki so se vedno borili za pravico in svobodo, dokler niso podlegli v borbi s Francozi, da so sedaj v sestavu francoske republike. Pa še o naslovu: Mezinčiča ie ena izmed pravljic, ki pripoveduje o deklici, majhni kol. mezinec, ki jo je mati hotela utopiti, pa jo je potem rešil kraljevič in je kasneje postala njegova prava žena v polni velikosti. Sl. Ru. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič Amerika: Jazz koncert - DON CHERRY 13.30 DNEVNIK 18.15 Pustolovščine Penelope Pit-stov 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Nove Tarzanove prigode 19.45 Almanah, Vremenska skica 20.00 DNEVNIK 20.40 DOVE STA ZAZA’ Z današnjim četrtim nadaljevanjem se zaključi oddaja pod naslovom «Dove sta Zaza*, v kateri je imela glavno besedo znana rimska popevkarica Gabriella Ferri. Poleg nje nastopajo trije znani’ italijanski komiki in sicer Pippo Franco, Enrico Montesano ter Pino Caruso. Skupno s Ferrijevo in drugimi ti trije komiki uprizorijo vrsto skečev ali pa nastopajo tudi sami, saj gre za tri preizkušene in veljavne odrske mojstre. Gabriella Ferri pa bo izvajala vrsto popevk. 21.50 Taormina: Izročitev nagrad »David di Donatello 1977* Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Supermix - glasbena oddaja 17.30 V evroviziji iz Londona: KONJSKE' DIRKE 18.15 Aiighiero Noschese predstavlja: DOPPIA COPPIA 19.20 Izžrebanje loterije 19.25 DNEVNIK 2 - Šport - Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 EDVARD VII., WALF.ŠKI PRINC Edvard ali kot mu tudi pravijo doma Bertie dobi končno dovoljenje od svojcev, da sme na pot. In odpravi se v Ameriko. Ta obisk je prvi obisk nekoga iz angleške kraljevske hiše, odkar se je Amerika ločila od svoje nekdanje matice — Velike Britanije. In čeprav je Bertie še mlad, je njegovo potovanje pravi* pravcati triumf in ko se vrača iz ZDA proti domu, ga ameriška množica pred vkrcanjem manifestativno . poziva, naj se čimprej vrne v ZDA, da ga izvolijo za predsednika. Ko pa se vrne na Angleško, naleti na vrsto pro-blemov. Nikakor bi ne hoteli, da hi stopil v vojsko, pač pa začenjajo govoriti o njegovi poroki... , 21.35 SUSPENSE, TV film Režija Jack Cla.yton, v njem pa igrata Deborah Kerr in. Peter Wyngarde. Ob koncu: DNEVNIK 2 Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Profesor Baltazar, risanka 9.10 MODRI PLAŠČEK, serija 9.40 ČLOVEK IN ZEMLJA, serija 10.08 I.epe pozdrave iz Amerike 10.50 E. Muzii: IZVOR MAFIJE, nadaljevanka 15.00 SPITTAL: KAJAK NA DIVJIH VODAH - prenos 18.00 Izvolite, kar naprej - glasbena oddaja 18.50 Obzornik 19.06 NAŠI SORODNIKI, film 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Zunanjepolitični komentar 21.00 MOŽ IZ KENTUCKVJA film Režija Burt Lancaster (1. 1955), v njem pa nastopajo: Burt Lancaster. Dianne Fo-ster, Diana Lynn. Mož iz Kenluckyja je prvi in zadnji film Burla Lan-casterja, ki ga .je sam zrežiral. Kritika filmu ni bila naklonjena in tudi to je verjetno Lancasterja odvrnilo od nadaljnjih režijskih prizadevanj. Film ie vestern, in se dogaja leta 1828, ko so Američani osvajali Zahod. Tako se tndi Eli in njegov sin odpravita iz kentuckv.jskiji gozdov v Texas. Na noti so ju zadele preizkušnje kot se za we-stern spodobi — torej mora Eli poprijeti za orožje. Ne manjka tudi. deklet, ki se potegujejo za njegovo naklonjenost. Kdor ima rad wcsteme, ga verjetno ne bo zamudil. 21.40 625 — pregled sporeda 23.05 DNEVNIK 23.20 CESTA IN MI, ODDAJA O PROMETU Uredništvo izobraževalnih oddaj je pripravilo niz barvnih oddaj o prometni vzgoji. Nocoj bo na vrsti posebna kratka oddaja z naslovom CESTA IN MI. Oddaje so zamišljene kot splet poletnih prometnih razglednic: na Gorenjskem se bomo srečali z vzdrževalcem ceste, na Koprskem in Dolenjskem s prometnima inšpektorjema Tavčarjem in Grzetičem, na Višn.jegor-skem klancu z inšpektorjem ’ Petkom in s Petrom Devom, v Mokronogu pa s kmetom tam blizu Šentjurja. Vsak bo nekaj koristnega povedal. V skrbi za večjo varnost na cestah in s TV kamero bomo v barvah njihove pripovedi dokumentirali. 23.30 OMIŠ 77 - Festival dalmatinskih klap Koper 19.30 SPITTAL: KAJAK, SVE- TOVNO PRVENSTVO 20.30 'Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Temne in svetle strani Benetk, dokumentarna oddaja 22.20 LEPOTICA RIM, film Igrata Claudio Villa in Lo-rclla De Luca. Režija Marino Girolami. Zagreb 20.30. DNEVNIK 21.00 M. Kerstner: ANKETNI LIST 21.35 PIT KELLY BLUES, film 23.15 DNEVNIK 23.30 OMIŠ 77 - Festival dalmatinskih klap ŠVICA 16.00 Kolesarstvo - TOUR DE FRANCE 19.30 Skrivnostna vesoljska ladjica - film 19.55 Napoved sporedov za sedem dni 20.30 DNEVNIK 20.45 Izžrebanje loterije 20.50 Nabožna oddaja 21.05 KRATKOČASJE, risanka 22.00 TO JE MOJ MOŽ, film 23.35 Kolesarstvo — TOUR DE FRANCE Prepad med revnimi in bogatimi se še veča ŽENEVA —■ Prepad med bogatim in nerazvitim torej siromašnim švetom oziroma svetom v razvoju, se še veča. Skupni dolg tako imenovanega tretjega sveta oziroma sveta v razvoju je konec lanskega leta znašal že 240 milijard dolarjev. Seveda ne smemo sem, med zadolžene deželc-tretjega sveta, prišteti tistih dežel tretjega sveta, ki izvažajo petrolej, saj je znano, da drža vam izvoznicam petroleja «čnio zlato* prinaša na leto od 60 do 70 milijard dolarjev. Gornji podatki so prišli na dan pred dnevi, objavili so jih funkcionarji CNUCED, to se pravi tistega organizma Združenih narodov, ki skrbi za ekonomski razvoj v svetu. Podatki pa so konkretni podatki svetovne banke ter banke za mednarodne finančne odnose. In ti podatki govore, da se v tretjem svetu naglo večajo dolgovi zasebnega značaja, kajti leta 1970 je odpadlo na zaseben dolg 8 odstotkov vseh dolgov, pet let pozneje pa se je ta dolg dvignil na 22 odstot kov. Bančni krediti v teh deželah so se v samih dveh letih, in sicer od začetka 1975 do konca 1976 dvignili s 57 na 75 milijard. Raz mere so še najhujše v najmanj razvitem svetu, v deželah z letnim dohodkom od 300 do 800 dolarjev na prebivalca, na katere odpade kar 30 odstotkov vseh teh dolgov, to se pravi nič manj kot 80 milijard dolarjev. *iiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiii»iiiiiiia>i*tiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiigi»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iMiiiiiiifliiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiitfiaiiiiiiiiMiti«iiiiiiiiti>Btlll>l boste znali izkoristiti vse del°v TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.3Q, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; 17.05 Iz Beethovnovih del; 18.05 «Med goriškimi begunci*, radijska drama; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Koledarček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; -11.30 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Najlepše popevke tedna; 14.35 LP plošča tega tedna; 15.00 Glasbena oddaja; 15.15 Plošče; 15.30 Par besed; 15.45 Folk glasba; 16.00 Orkester lahke glasbe; 16.15 Popevke; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob patih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Vročih sto kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujanje; 8.40 Vče- raj v parlamentu; 8.50 Peščena ura; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Petin-dvajset in jih izkaže; 11.30 Radiografija neke osebnosti: Franco Franchi; 12.05 Drugi zvok; 13.3® Show down; 14.30 Glasbeni prt gram; 15.05 Pogovori o energij*’ 15.45 Zelena črta; 16.30 Konec tedna; 17.15 Izžrebanje loterijol 17.20 Zlata doba; 18.05 Radijska igra: »Plešava pevka*; 19.25 Ve-černi programi; 20.05 Popevke! 21.05 Pepelka, opera; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.0®' 14.00, 16.00, 19.00, 20.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.2® Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, troci!; 8.20 Na današnji dan; 8.3® Iz naših sporedov; 9.08 Glasbe1*® matineja; 10.05 Pionirski tednik’ 10.35 Mladina poje; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Sedem dni c® radiu; 13.10 Godala v ritmu; 13-"® Kmetijski nasveti; 13.40 Doma®1 napevi; 14.20 Zabavna glasb*’ 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.0® Iz dela Glasbene mladine Slovf" nije; 15.25 S pesmijo in besed® po Jugoslaviji. 16.30 Glasbeni i®' termezzo; 16.45 S knjižnega trg®’ 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio 17.00; 19.05 Gremo v kino; 19-45 Ansambel Weekend; 20.20 Žaba®' na glasba; 20.35 Lahko noč, otrt ci!; 20.45 Minute z ansamblo®1 Ati Soss; 21.00 Sobotna glasben® panorama; 22 30 Oddaja za na®e izseljence; 0.05 S pesmijo in P*e' som. OVEN (od 21.3 do 20.4.) Ugoden dan za intelektualne dejavnosti, načrtovanja in potovanja. Srčne zadeve bodo danes n;, prvem mestu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odločite se za ponudbo, ki vam zagotavlja najboljše pogoje. Kratkotrajen spopad s prijatelji. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne vztrajajte na nekem napačnem stališču. V čustvenem odnosu u-poštevajte nekatere bistvene malenkosti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Spopadli se boste z zelo močnim nasprotnikom. Moralno pomoč, ki jo potrebujete, boste našli v družini. Horoskop LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsa protislovja se bodo rešila m najbolj enostaven način. Prejeli boste veselo novico. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tuje kritike vas ne bodo prizadele. Bodite povsod zelo previdni. Bolj optimizma. TEHTNipA (od 23.9. do 23.10.) Prišlo bo do nekaterih zelo koristnih in obetajočih srečanj. Vse se vam bo zdelo zelo minljivo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21. 11.) Zagotovljen vam je uspeh, če ne zmogljivosti. Potovanje. . STRELEC (od 22.11. do 20.1?^ Postavite se po robu spletkaril njem in delajte bolje kot do sed®!-Ne vdajte se pesimizmu. . > KOZOROG (od 21.12. do 20-H Nekdo bo zelo spodbudno vpH'\ na vas. Družinsko vzdušje bo 00 lično. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) P® nes ne bo ugoden dan za uveli® vitev vaših interesov. Ogibajte " vseh razgovorov. - RIBI (od 20.2. do 20.3.) Mo•* bil’ še izseljenci iz Ljubljene Hrušice, Retenj, Podnarta, Ribnega, Moravč, z Gonj, iz Kranja, in drugod. Izmed Kokrjanov je v tabori: u umrla Ankina stara mama Roza Vršnik, drugi so se po osvoboditvi vrnili v požgano Kokro. Nekateri so si izbral: prebivališče v drugih krajih. Še preden so domačini po vrnitvi pospravili ruševine, je požgana vasica prispevala skromno sekvenco k prvemu sl -venskemu filmu »Na svoji zemlji«. Skozi požgano Kokro korakajo partizani. Ob gostilniških zidovih stojijo Justina Krč s sinom Jožkom, ki je bil rojen v taborišču. Nežka Mramor in soseda. Nekdo izmed njih zakliče: »Partizani gredo!« . .. Takrat, ko so ta prizor snemali, so bili partizani že dolgo v vasi. Z njihovim prihodom se je za mučeniško Kokro začelo novo življenje. BRANKO SOSIČ K PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 23. (ulila 1977 kolesarstvo 20. ETAPA »TOURA » B. THEVENET V RUMENI MAJICI VEDNO BLIŽJI KONČNEMU CILJU Skupna lestvica se v glavnem ni spremenila - Jutri zadnja etapa bramv?N nT ,NaPad -ie nabljoša o-seH )a- To je najbrž, spoznal tudi napHnlglavni favorit »Toura* Ber-, u thevenet, kateremu 8" nasko-Uv .n.a skupni lestvici pred drugo-V vaCeni-m Kuiperjem ni bilo dovolj. Dno erajanji etapi na kronometer za 50 jmeznike, ki se je odvijala na odikui dolgi progi v Dijonu je zato . Ul VSflkrŠnn lalrtipnn r\r>of Lr onncf Hi toi, vsakršno taktično pretkanost -ti Km°val za zmago. In to mu je uspelo, saj je prvi prispel na tudi Uro y*’PreČno hitrostjo 42 km na titjKuiPer ga je skušal presene-je ’ v, Prvih desetih kilometrih si tiari i*ra* zavidljivo prednost 10" I>)cn"i,ranco'/om' To bi v optimalnih pa “‘u. tudi zadostovalo, Thevenet Saj n* v'dal in je postopoma zmanj-da; p;ednost, dokler ga ni Ujel. Te-do u Je ae Pospešil ritem, vzdržal konca in zmagal. p,, P'Per ie zdrknil na tretje mesto, tr^j^tljivi Thurau se je vrinil bistv ° dePrav ta dosežek ni ia neno, 'zboljšal njegovega položa-Pii v s^uPn' lestvici. Krožna dirka Utori* u8n.c'i' se med kritikami in Čenpeb0'nimi ovitki nagiba h koncu. 1PožtfV teoretično še obstajala je a<)sl za morebitne spremembe, P?čat a kolesarjev praktično že za-dVOmlet w 13 £>a (Sp.) 15 7°etemelk (Fr.) ' aanssens (Bel.) 1 P "Pna lestvica: 2 S; .Thevenet (Fr.) 3' £UlPer (Niz.) š! »>Pe (Bel.) 5 ?a)dos (šp.) 6 i^temelk (Niz.) * Merckx ^ 8. kx (Bel.) kurent (Fr.) I^Nls po 23” 28” 43” 47” ro2” 1*19” 1*24” 3'04’* 3'29” 3*36” 3'52” 4'28” 4’29” 109.20’53” po 36” 3’22” 7*18” 9’36” 12’30” 12*35” 17*37” POKAL DE GALEA ^ conskem finalu Italija-Argentina »SLATINI TERME - Teni-i>e se ^zentanci Italije in Argenti-skem *■ (u danes spoprijeli v con-Ja u lmalu pokala De Galea. Itali-4:1 a namreč premagala Izrael s * nr(?entina pa Kanado s 5:0. bo agPvalec tega srečanja, ki se f|rialne Uči'° jutri. nastopil na Vicj) j1" delu tega pokala, ki bo v i^RAl Na mednarodni dirki veteranov kar 23 kolesarjev iz Slovenije Dirka na kronometer bo jutri v Bazovici - Veterani Adrie favoriti Športni delavci Adrie so stalno na delu in bodo jutri priredili v Bazovici, pod pokroviteljstvom ANPI-VZPI in v organizaciji lonjerskih športnih delavcev Lorenzija in Močilnika, veliko mednarodno kolesarsko dirko veteranov na kronometer posamezno. Štirinajst kilometrov dolga proga bo potekala od Bazovice v Franciji. Slovansko državno prvenstvo udi včefraj močno 0^'**ala tekmovanje ^Kata^i ''e kila v Portorožu druga «tva .. državnega jadralnega prven-dnev^a • riVa razreda. Kot v prvem °viraia ]e tudi včeraj burja močno »tekmovanje. j 47o ULTATi so NASLEDNJI * ?°žie (Trogir) “'•gornik - Pirjevec (Portorož) Verginella je bil tudi v nedeljo med protagonisti dirke veteranov do Opčin in nazaj. Start dirke bo v bližini Bazovice, kolesarji bodo nato po sedmih kilometrih napravili obrat na Opčinah pri orožniški kasarni, nakar bo cilj dirke približno pri bazovskem pokopališču. Prvi kolesar bo startal ob 8.30, predvideva se, da se bo na cilju predstavilo približno 60 tekmovalcev, tako da bi moral zadnji- star-tati ob 10.30, najboljši pa bi morali prevoziti progo v času, ki bi moral biti približno 19 minut, seveda, če ne bo tekmovanja ovirala burja, ali dež. Poleg sedmih domačih kolesarjev, ki bodo jutri startali kot favoriti, prva med vsemi Verginella in Marušič, bo na startu tudi 23 slovenskih tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja in Grosuplja, ki so se rade volje odzvali vabilu prirediteljev in društvi iz matične domovine. Za prvo trofejo «Bar Lorenzi A-graria Močilnik* je za nastopajoče pripravljenih preko 35 pokalov, poleg raznih praktičnih nagrad, ki so jih lonjerski športniki zbrali pri posameznikih in pri podjetjih Poleg Verginelle in Marušiča, ki sta po mnenju lonjerskih kolesarskih privržencev največja favorita, je kaj težko predvidevati, kdo se bo najbolje uvrstil, saj bodo poleg tržaških in jugoslovanskih kolesarjev prišli na start tudi nekateri specialisti iz Veneta, vendar pa se ne ve še, kdo bo prišel poleg deželnih predstavnikov. Na vsak način pa bodo o zmagovalcu odločale desetinke sekunde, saj so kolesarji med sabo na tako kratki progi precej izenačeni in se lahko pripeti, da pride do izraza tudi tekmovalec, ki se je doslej bolj malo izkazal. Naj omenimo še, kdo bo dirkal za Adrio, katero vodi sedaj Nino Maver: Bonarmo, Macarol, Marušič, Verginella, Nicolazzi, Santoni in Fer-luga. Upajmo, da bo vsaj nekaterim uspelo uvrstiti se med najboljšo peterico, tako da bi ostal vsaj enkrat v Lonjerju tudi pokal za najbolje uvrščeno društvo. Pečar ODBOJKA V ženski konkurenci pa zmagoval ke niso naletele pri Švici in Italiji na enakovredne nasprotnice. Vsekakor je potrebno poudariti, da se je Madžarska prebila v sam evropski vrh. Italijanke so jim v neposrednem obračunu odvzele samo set. Zastopnice Švice pa so izgubile obe srečanji s 3:0. Odbojkarji so nadaljevali pot v Palermo, kjer bodo nastopili na turnirju za prvi pokal Sicilije. Poleg italijanske reprezentance bodo igra li še univerzitetna reprezentanca Belgije, Levski iz Sofije ter Csepel iz Budimpešte. Po končanem turnirju v Palermu bodo odbojkarji istih šesterk še enkrat merili moči v Mesini. V. Rogošič tudi petič na cilju SPLIT — Veljko Rogošič je presenetil Spličane s svojim ponovnim predčasnim prihodom na cilj, kjer je tako zaključil peto etapo plaval- 4. — prvi nega velemaratona od Podgore do drugi Reke, ki je bila dolga 12,594 km. 5. — prvi Danes bo plav&lčč preplaval svo- r drugi jo najdaljšo etapo in prispel v sto- 6. — prvi je rodno mesto Kaštel Lukšič. drugi Osvojeno srebro pa je za Italijane le borna tolažba. Medtem se je v Buenos Airesu pričelo tudi žensko ekipno tekmovanje v floretu. Udeležuje se ga 12 držav, ki so razporejene v štiri skupine: A skupina: SZ, Japonska, ZDA. B skupina: Romunija, Velika Britanija, Argentina. C skupina: Francija, ZRN, Mehika. D skupina: Italija, Madžarska in Venezuela. Italijanska reprezentanca se je že uvrstila v drugo kolo. Premagala je Madžarsko z 9:3 in Venezuelo s 14:2. Poleg Italije so napredovale še Japonska, ZDA, Romunija, Velika Britanija, ZRN, Francija in Madžarska. V PONEDELJEK V KOPRU Tiskovna konferenca za SP «opfimist» V ponedeljek. 25. julija, bo v Kopru, v hotelu Triglav, tiskovna konferenca o Svetovnem prvenstvu jadrnic »optimist*, ki bo v Ankaranu, od 26. julija do 7. avgusta. Pokrov'telj te velike prireditve bo predsednik SFRJ Josip Broz - Tito. Slckic poškodovan BEOGRAD — »Stekič mora mirovati.* Tako je izjavil zdravnik, ki je Nenadu pripisal počitek v gorskem kraju vse do 10. avgusta, ko ga bo verjetno zopet pregledal. Vzrok temu pa so hude bolečine v »odskočni nogi*, ki so skakalca prizadele že na mednarodnem atletskem mitingu v Velenju in opravičujejo tako njegov manj prepričljiv nastop. Negotova je njegova udeležba na univerziadi v Sofiji, kar bi bilo za jugoslovansko ekipo huda izguba. • Nogometna ekipa Riba iz Boljunca je zmagala na letošnjem turnirju »4 + 4» NiiiiHiHiiimiHiiimiiiiiimiimiimiiimmtHuimitiiiiiiiiitiiiiMiMiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimfiiiimiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiir miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiis POLFINALE ZA SP Korčnoj zopet zmagal Lev Polugajevski odpovedal na vsej črti ■ Korčnoj trenutno vodi s 6:1 - Dvoboj je praktično že odločen 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi ...... drugi X 1 2 1 X X X 2 1. 2- r 2 2 2 1 1 2 1 X X 2 1 *-'»• 1 Prava katastrofa za enega od zastavonoš sovjetskega šaha, Leva Polugajevskega. V sedmi partiji polfinalnega dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo ga je Viktor Korčnoj spet porazil in tako zvišal skupaj rezultat na 6 proti 1. Res je nepojmljivo, kako je mogel izkušeni Polugajevski, ki je že približno 15 let med petimi ali desetimi najboljšimi šahisti na svetu, na sedem partij v tem dvoboju doseči le dva remija, in še v teh je imel »disident* boljšo pozicijo na šahovnici. Polugajevski je imel v tej partiji čme firure in je na damino o-tvoritev odgovoril z Meransko o-brambo. Vendar pa je kaj hitro zašel v težave, saj je za prvih 13 potez porabil uro in pol časa za razmišljanje, njegov nasprotnik pa samo deset minut. Ta potrata dragocenega časa se mu je nato poznala. saj je nadaljevanje slabo a-naliziral in je bil verjetno že izgubljen po dvajsetih potezah. Partijo je predal v 43. potezi. Danes bosta nasprotnika odigrala naslednjo, osmo partijo, Korčno-ju pa zadostuje, da osvoji 2,5 točk v preostalih dčvetih partijah, da postane zmagovalec celotnega dvoboja in da se torej v finalu sreča z zmagovalcem dvoboja med Spa-skijem' in Portischem, kjer je stanje še vedno neodločeno. Žmago- NA MEDNARODNIH TURNIRJIH Madžari dvakrat ugnali Italijane S. PELLEGRINO — Kot smo že poročali, sta seTcončala odbojkarska turnirja za lovoriko «Ghelardel-li» in «Molli - Barsanti* s popolnim zmagoslavjem Madžarske, tako v moški kot tudi ženski konkurenci. Italijanski odbojkarji v obeh srečanjih z Madžari niso pokazali nič posebnega. Igra je bila le občasno zanimiva in privlačna. Domačini so igrali s postavo, ki bo igrala na prihodnji univerziadi v Sofiji, kjer j pa ne morejo pričakovati večjega uspeha. Po drugi strani pa je potrebno poudariti, da niti Madžari zadnja leta ne pomenijo veliko v mednarodni areni. V S. Pellegrinu je zopet igral v njihovih vrstah, po dolgih letih odsotnosti, dolgi Buzek. se bodo masovno udeležili dirke, tu- Ti dve reprezentanci bosta igrali v di v okviru vedno tesnejšega sode- isti skupini skupaj z Jugoslavijo, lovanja med našim zamejskim ko-. Romunijo, Francijo in Finsko na lesarskim klubom in kolesarskimi | letošnjem EP. mJr T r rž Tudi Repen ima novo balinarsko igri šče. Na njem so se že spoprijeli v prijateljski tekmi domačini in Zgouičani valeč tega nadaljnjega dvoboja se bo srečal s pryakom Karpovom za svetovno šahovsko krono. D. J. ATLETIKA Na olimpijskem stadionu v Rimu V torek in sredo državno prvenstvo RIM — V torek in sredo prihodnjega tedna bo na olimpijskem stadionu v Rimu italijansko državno atletsko prvenstvo za ženske in moške. Kot je znano se je moška reprezentanca uvrstila v veliki finale evropskega pokala, ki bo 13. in 14. avgusta v Helsinkih. Ženske pa i-majo na razpolago še »popravni izpit* v Trinecu v ČSSR dne 6. avgusta. Državno prvenstvo bo torej služilo obema reprezentancama kot odlična priprava za finalni del evropskega pokala. Poleg tega pa si bodo še nekateri atleti skušali pridobiti mesto v reprezentanci, zaradi česar lahko pričakujemo dobre rezultate. Nastopili bodo vsi najboljši, z e-dino izjemo srednjeprogaša Grippa, ki ni trenutno v zadovoljivi formi. Protagonist tekmovanja bi moral vsekakor biti Mennea, ki je že izjavil, da hoče prav na tem tekmovanju izboljšati evropski rekord na 200 m. Če upoštevamo, da je že nekaj časa v odlični formi, lahko od njega pričakujemo rezultat svetovne vrednosti. Na dolgih progah bi morala prednjačiti Fava in Zarco-ne, medtem ko se v troskoku napoveduje velik boj med Mazzuccatom in Piapanom. Zelo izenačen bo tudi boj v metu diska, kjer sta glavna favorita De Vincentis in Simeon: zmagovalec bo zastopal Italijo v Helsinkih. . V ženski konkurenci bo glavni protagonist Sara Simeoni, ki ne skriva ambicije, da bi zastopala Evropo na svetovnem pokalu. Zaradi tega bo skušala še izboljšati državni rekord. Dobre rezultate lahko pričakujemo od Ileane Ongar in Gabriel-le Dorio, čeprav sta v svojih disciplinah mnogo močnejši od ostalih nasprotnic. V obeh dneh se bo tekmovanje pričelo že zjutraj, finalna tekmovanja pa bodo zvečer ob 20.30, Včeraj se je pričelo balkansko prvenstvo v plavanju. Podelili so pet zlatih kolajn, od katerih je eno osvojila Jugoslovanka Petkovičeva na 100 m delfin. DOMAČI ŠPORT JUTRI NEDELJA, 24. julija 1977 KOLESARSTVO VETERANI MEDNARODNA DIRKA NA KRONOMETER 8.30 v Bazovici Nastopa tudi Adria KOŠARKA MESINA — V drugem kolu tradicionalnega ženskega košarkarskega turnirja v Mesini je včeraj reprezentanca Italije z lahkoto premagala Belgijo z 82:49. V istem kolu je Severna Koreja porazila ZRN s 112:64. Delovanje ZSŠDI Izvedba štafete po okrožjih Ob priliki drugega mednarodnega partizanskega srečanja, ki bo danes in jutri v Bazovici, bo organiziralo ZSŠDI spominsko štafeto mimo vseh spomenikov padlim na področju tržaške pokrajine. Ker je iz tehničnih razlogov nemogoče izvesti en sam štafetni tek po tako obširnem teritoriju, bodo danes popoldne istočasno priredili ob 19. uri šest štafet v posameznih okrožjih, ki so sledeča: dolinska občina, mesto Trst, vzhodni Kras (od Opčin do Bazovice), zgoniška In repentabrska občina, nahre/inska občina ter okrožje Prosek - Križ. Ob vsakem partizanskem obeležju bodo športniki položili cvetje, organizacijo štafetnih tekov pa imajo športna društva, ki delujejo v posameznih okrožjih. Za jutri popoldne bo zbirališče športmkov predvideno za 15.15 ob spomeniku na gmajni v Bazovici. od koder bodo vsi športniki v skupini pritekli s štafetno palico do vaškega spomenika v Bazovici, kamor bodo prišli točno ob 16. uri. ZSŠDI poziva vsa športna društva, da sodelujejo pri štafetah v okrožjih, jutri pa naj vsako društvo pošlje v Bazovico vsaj po dva mladinca v športnih dresih. OBVESTILO ŠD Polet vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni piknik, ki bo jutri, 24. t.m., v gozdiču med Šmarja-mi in tomajskim Križem, in sicer od 9. do 20. ure. Na sporedu so zabavne igre, srečelov in tekmovanja. Dostop na kraj piknika bo označen s posebnimi puščicami z napisom »Poleti, ki bodo postavljene na cesti Sežana - Dutovlje. VLADIMIR GRADNIK Pr P0st av takrat je v štab komande »soške armade* v Prišel avstrijski cesar in vrhovni komandant * 5 ’ tej priliki je poročal Borojeviču o sporazumu Siv; vrhovno komando o nameravani jesenski ofen-hi treK°^ *taiiji na zgornji Soči, hkrati pa rekel, da se kredo a zaradi začasnega umika na Banjšicah. Na-Sel0 ^anje bi italijansko II. armado nazadnje spravilo v koj p0e.roc*en položaj. Divizijam na Banjšicah je bilo ta-vi slaoo povelje za tajni postopni umik. Nova, v osno-šlg odPre* preštudirana in deloma pripravljena črta je kioje v Škabrijela na Zagorje, Podlako, Vrhovec, Kal, Tq^ Pri Sv. -Luciji. VCije i0 bila pravilna odločitev in rešitev iz težke si-r*abta morda še težje poznejše, če bi bila sprejeta va-(hhoVs, ? radikalnem umiku čez Čepovansko dolino na bejp 1 r°b. Tak umik bi bil v moralnem in material-*ičnirnOtA0nu enak porazu brez bitke, ki bi se z ener-k°loip '(abjanskim zasledovanjem verjetno spremenil v Btt je a*ršen je pjj c;ij te n0Ve odločitve in kakšne kori-mela komanda avstrijskega 14. korpusa, ki je branil Banjšice? Prvi, neposredni cilj in nujna važna naloga sta bila: nezapaženo se odlepiti od napadalca in v največji tajnosti čimprej zasesti že določene nove položaje. Da bi tega sovražnik ne zapazil, je bila postavljena »zavesa« bojnih straž in patrulj, ki so morale kriti umik in v zaščitnih borbah trmasto vztrajati do določenega časa, četudi za ceno žrtev. Drugi cilj je bil pridobiti čas za mirno pregrupiranje enot in za utrditev in taktično organizacijo obrambe na novih položajih, če je bil ta račun realen in če so napadalci to dovolili, naj da odgovor kratka ocena konkretne situacije na Banjšicah. 22. avgusta so v severnem kotu Banjšic, v rajonu potoka Vogršček, bojne akcije ponehale. Na srednjem sektorju Banjšic so italijanske napadalne enole počasi napredovale, ker jih je zadrževal ogenj redko posejanih avstrijskih zaščitnih oddelkov. Na vzhodni strani proti Sv. gori so enote II. korpusa zasedle vasi Grgar, Bitež, ■ ■ Avstrijski cesar Karel na ogledu fronte pri Sv. Luciji (Most na Soči) Sv. Lovrenc, koto 800 ter vrh Sleme (kota 801). Avstrijci so se na tem delu umaknili na novo črto. 23. avgusta so imele italijanske enote ves dan premor. Ustavile so se na doseženi črti, ki je bila od novih avstrijskih položajev oddaljena 4 do 5 km zračne črte, kar je pomenilo najmanj dva dni napredovanja v trdih bojih. Ker italijanska lahka artilerija kratkega dometa s svojih položajev na desnem bregu Soče ni mogla več pomagati svoji pehoti, se je morala premestiti na levi breg Soče, in se po strmini vzpeti najmanj na črto Kobilnik -Jelenik - Kuk - Osojnica - Veliki vrh, a to v okoliščinah, ki smo jih že prej omenili, ni bilo mogoče ne lahko niti hitro storiti. Brez neposredne pomoči svoje artilerije tudi pehota ni mogla napredovati. Dalekometna težka artilerija na desni strani Soče je sicer dosegala tudi nove avstrijske položaje, toda zadetki niso bili točni, ker topničarji še niso imeli novih ciljev. Zato je bilo obstreljevanje bolj simboličnega pomena. Sklep, ki iz tega sledi, je ta, da je bil avstrijski račun o pridobitvi časa za miren sestop na nove položaje, precej stvaren, saj so branilci tako pridobili tri dni. Izkoristili so jih tako, da so se nemoteno umaknili in organizirali obrambo na novih položajih. Premestitev težke italijanske artilerije na Banjšice je bila praktično zelo težka in je zahtevala nekaj dni časa. Poleg tega je bila taka poteza tudi taktično tvegana in nevarna, kar bodo pokazali poznejši dogodki. Avstrijska ocena položaja je bila pravilna in stvarna. Borba za prostor in čas je bila dobljena. XIV. avstrijski korpus na Banjšicah je v relativnem miru organiziral in izpopolnil svojo obrambo in tu trdno obstal. Italijani so se previdno in počasi, brez večjih napadov in uspehov približevali. 150.000 napadalcem in branilcem je namreč primanjkovalo vseh vrst potrebščin, med katerimi je bila voda na prvem mfestu. V peklenski avgustovski vročini, v neprestanem boju pod točo granat, šrapnelov in kro- Mostišče pri Tolminu — Položaj Sv. Marije gel pehotnega orožja, ko so gledali smrti v oči, so vo jaki ene in druge strani izcedili zadnjo srago potu. četudi lačni in utrujeni, ranjeni in izčrpani, so videli edine rešitev v nekaj požirkih vode Te pa ni bilo dovolj, vča sih pa sploh nič. V zaledju je namreč vladala taka prometna zmeda, posebno v dolini Soče in na poteh na Banjšice, da je paralizirala prevažanje najnujnejših potrebščin in celo odpremo težjih ranjencev. Voda je bila iz reke Soče in okužena. Vojaki v bojnih črtah so večkrat popili tudi vodo iz strojničnih hladilnikov in iz blatnih mlak. Podobna slika je bila tudi na avstrijski strani. Urejene zaledje, dobio organiziran dovoz orožja, streliva in življenjskih potrebščin so namreč osnova za uspešen potek vojnih operacij. Tega na bojiiču ob srednji Soči ni bilo, zato so se ofenzivne operacije na Banjšicah 29. avgusta ustavile, (Nadaljevanje sledi) h • j Uredništvo, uprava, oglainl oddelak, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Te«. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mssečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradilče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Mr za mm višin« v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku eli upravi. Iz vseh drug'11 pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 23. julija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajsft in tiska f ZTT I Trst vian itdiijansKeisi zveze časopisnih Ir založnikov FIEGLI AGENTI INTERPOLA SO GA VČERAJ PRIVEDLI V RIM . ...... e Španska policija izročila italijanski črnega terorista Giancarla Rognonija Rognoni je drugi fašist, ki ga je Španija izročila italijanski pravici Med drugim je odgovoren za spodletel atentat na brzec Turin-Rim GENOVA — Giancarlo Rognoni. vodja zloglasne neonacistične skupine «La Fenice* in organizator spodletelega atentata na b'zec Turin -Rim, je od včeraj popoldne zaprt v genovski kaznilnici Marassi. Terorista, ki je bil aretiran sredi februarja v Madridu, je španska policija končno izročila italijanski pravici. Rognoni je po Marcu Pozzanu drugi fašistični prev-atnik, ki ga Španija izročila Italiji. V spremstvu agentov španskega odseka Interpola je Rognoni prispel včeraj popoldne v Rim z linijskim letalom družbe Alitalia. Po uvod nem zasliševanju na policijskem komisariatu rimskega letališča so terorista odpeljali v Genovo, kjer je bil zaprt v kaznilnico Marassi. Pred dvema letoma je bil sk, ijnež obsojen v Genovi na 23 let zaporne kazn: zaradi spodletelega atentata na brzec, Rim - Turin. Giancarlo Rognoni velja za enega najnevar ejš.,i italijanskih fašističnih teroristov, pa čeprav je bil obsojen samo zaradi spodletelega -tentata. Skupno z njim je genovska porota spoznala za krive št Nica Azzja in Maura Marzoratija (oba bosta morala odsedeti' v zaporu 20 let) in Francesca De Mina (14 let ječe). Podli izpad, načrt za katerega je pripravil Rognoni, je spodletel zaradi Azzijeve napake. Mladi terorist je po pomoti sprožil d e ton a tor, eksplozija katerega ga je lažje ranila. Po načrtu bi morala porcija naprtiti odgovornost za atentat levici. Medtem ko je Azzi v stranišču vklapljal peklenski stroj, sta se njegova pajdaša Marzorati in De Min. preoblečena v levičarska skrajneža (da ne bi bilo dvomov sta imela v žepu vsak svoj izvod «Lotta continua*) v kupeju bučno prepirala o strategiji in taktiki skrajne levice. Po eksploziji detonatorja so preiskovalci našli v vagonu še nekaj kooij časopisa in nekaj pona rejenih letakov tedaj še izvenparla mentarne levičarske skupine. Pet dni po atentatu se je Rognoni, kateremu policija še ni prišla na dov proti demokratičnim študentom), toda mladi terorist je medtem že pobegnil v Švico in s pomočjo nekega italijanskega industrijca navezal stike s črno internacionalo, ki ga je odtlej vedno ščitila. Nekaj mesecev pozneje ga je švicarska policija na zahtevo italijanskih kolegov aretirala, vendar švicarski sodniki niso priznali ekstradieije, ker da so bile obtožb? izrazito političnega značaja. Rognoni je bil izgnan iz Švice in je pribežal v Španijo, do Francove smrti zatočišče vseh evropskih fašistov. Tem je delno odklenkalo šele po smrti starega diktatorja, ko je Španija končno stopila na pot demokracije in ko so bili možni prvi stiki med italijanskim in španskim notranjim ministrom za skupni boj proti prevratništvu. (vt) NEW YORK — Vse kaže, da se konferenci OZN o izkoriščanju morja in morskega dna obetajo hudi časi. Tako vsaj lahko sklepamo iz izjave ameriškega predstavnika El-liota Richatdsooa po katerem je zadnji krog pogajanj zaostril nasprotja med udeleženci konference. Ključno in najbolj sporno vprašanje je po besedah ameriškega predstavnika izkoriščanje podmorskih rudnikov. Richardson je s tem v zvezi pripomnil, da bo svetoval svoji vladi, naj znova preuči sadove dosedanjega dela in naj, če ima to za potrebno, zapusti konferenco. POGAJANJA Z MADRIDOM ZA RAZPIS REGIONALNIH VOLITEV Po zatonu frankizma v Španiji uresničiti pravice Kataloncev Do poraza španske republike je bila Katalonija avtonomna, potem pa je frankizem sku* šal zbrisati Katalonce s spiska narodov • Najbolj industrializirana španska pokrajina Giancarlo Rognoni (levo) ob prihodu v Rimu (Teleloto ANSA) .............. ....................................................................................................................................................................... Konec sveta pred vrati? Čez pel tisoč let v najboljšem primeru, čez nekaj sto let v najslabšem, bi na Zemlji lahko spel nastopila ledena doba, ki bi uničila vse o-blike življenja na našem planetu Vzrok te kataslroje bo ogromen in pripraviti regionalne parlamentarne volitve. Najtežja vprašanja, ki čakaj0 novo katalonsko vlado, pa so Q°sf pndarska. Katalonija je sicer iffk bolj industrializirana pokrajin,» Španije in njeno gospodarstvo r. ze od leta 1950 raslo hitreje k° gospodarstvo v ostali Španiji■ da rast katalonskega gospodaritea je bila stihijska, orientirana J* bila na trajno potrošno blaga 1 jo je zato mednarodna kriza toA' njih let posebno prizadela. P”1'^ mesto zavzema metalurgija, dr” go kemična industrija. Razvoj rizma je pospešil razvoj gradbf ništva. Kataloniji, ki pošilja ko”f ne proizvode v druge španske p”" krajine, pa manjkajo elektric”” energija, surovine in težka i””1,' strija. Odnosi med delavci h1 jetniki so celo po normah, ki d”' nes vladajo v kapitalističnem tu, zastareli. Katalonija se čj1 nacionalno izkoriščena. Centralu državna oblast vsako leto Pr . socialnega zavarovanja in oo dr” gih kanalih asorbira . 10% naCp„. nalnega dohodka Katalonije._ P°( ,nebno deficitarne so družbe” službe. Samo v Barceloni bi b” treba odpreti 129.000 novih Mfi v prgdijulfikih in osnovnošolk’ ustanovah. Stanje na vOdroCi zdravstva je še bolj zaskrbi juf če. špekulacija z zemljišči je ti” čila zelene površine Barcel° Katalonija je prepričana, da Pj svoj razvoj lahko preusmerila ' če bo zopet avtonomna. Proces demokratizacije Špa”’il je neločljivo povezan s priznani” in uresničevan jem pravic Katam, cev, Baskov in Galičanov na s mostojnost. Minila je doba ceP tralisiične države, ki je 1 kot bi” sična kapitalistična država eJ% čila državo z vladajočim narodo' in tako razdelila narode na ^ da joče in zapostavljene. 'Čas sod zahteva spremembo držat'%. struktur in tudi Španija bo ko prebrodila svojo splošno' dr”, beno, politično in gospodarsko zo, če bo šla vštric s tokom W| dovine. MARIJA VILFAN ,,1* USTRELIL GA JE LASTNIK OROPANE OROŽARNE V VARESEJU UBITI ROPAR JE BIL ČLAN TERORISTIČNE ORGANIZACIJE «PRIMA LINEA Represalija teroristov: bomba razdejala trgovino Luigija Speronija Hiš m Terorist Romano Tognini, ki je bil ubit v sredo ob napadu ua orožarno v Vat eseju - - - - (TfclefoU/ANSA) VARESE — Pripadniki samozvane »komunistične skupine prima li-nea* so prejšnjo noč pripravili atentat na orožarno Luigija Speronija v Vareseju, trgovca, ki je pred dvema dnevoma streljal na bandite, i so vdrli v njegovo orožarno, in enega ubil. Umorjeni — kot trdi : noročilo teroristične organizacije — je Romano Tognini, eden od najbolj aktivnih članov «prima linea*. Razplet v preiskavi o roparskem napadu na orožarno v Vareseju ni b i nepričakovan, pa čeprav ni nihče predvidel tako srdite reakcije teroristov. Peklenski stroj je eksplodiral malo pred 1. uro in le za las ni zahteval človeških žrtev. Silovita eksplozija, ki je razdejala rgo-vino, je razbila vse šipe bližnje občinske palače in pokvarila veliko uro na njenem pročelju. Le na sreč j ni bil ranjen nihče od klientov sosednjega bara. Nekaj ur po atentatu je «prima linea* z letakom, ki so ga teroristi' pustili v neki telefonski kabini, prevzela odgovornost za atentat. Prevratniki so v daljšem sporočilu poudarili, da je bil atentat na- orožarno prvi odgovor organizacije na umor Romanr Togninija. Če naj verjamemo letaku, je ubiti prevratnik sodeloval pri vseh izpadih organizacije, ki se je prvič pojavila na prizorišču teroristične dejavnosti pred slabim letom. Med drugim naj bi se Togrini udeležil vdorov v urade družbe I-seo in v krožek «Puecher», pripra- vil naj bi atentat na karabinjer5,! vojašnico pri Corsicu in končno^11 bi sodeloval pri požigu skladišč ri. varne SIT - Siemens. Požar jejL, vzročil okrog 35 milijard lir škO° Ubiti terorist je bil star 30 let j. je bil že 13 let v službi pri P0^1 jj niči «Banco di Roma* v Vareče kot kurir. Njegovi delovni trdijo, da se ni nikoli ukvarjal s litiko in ni'bil vpisan v nobenem s. \ dikatu. Kaže celo, da se je izrjaJv za znanega tradicionalista in ie.j skladu z likom, ki ga je podfr's hodil v službo vedno s suknjo i”,’\ kravato (tako oblečen se je tudi na roparski podvig). Vest. se je v pv.-ostem času šel terorist®’ J zato presenetila vse njegove znafl j Kot rečeno je bi. Tognini ubit P*, dvema dnevoma, ko je s pajdaš®® . oropal Speror.ijevo orožarno v v reseju. Teroristi so z orožjem * * * * vkflj kah onesposobili trgovca in ®e y njegovih klientov. Medtem ko L, jih dva za silo zvezala, je tretji 11 ^ stno' segel po orožju in nabojm .. kmalu napolnil vrečo. Takoj nat® f. trojica pobegnila. Speroni, ki se 1-medtem osvobodil, je segel P°. ;>j-ški in nekajkrat ustrelil za be^fV mi ter smrtno ranil bančnega osm benca. Pajdaša sta nadaljevala h. vendar sta se kaj kmalu znebila JL ta, mrtvega Togninija in nagra^L nega orožja ter nadaljevala PU. Kljub vnetemu iskanju ju karabim ri in pole;:.: še niča izsledili k«4.*) di niso odkrili njune istovetnosti.1