Graščina v Polhovem Gradcu1 Janja ŽELEZNIKAR Izvleček Abstract V graščini-dvorcu v Polhovem Gradcu je potekalo zaščitno arheološko izkopavanje v letih 1991 in 1992. Odkriti so bili ostanki temeljev starejših gradbenih faz dvorca in arheološko gradivo, ki se je ohranilo večinoma v zasutjih in premešanih plasteh vkopov. Definirali smo osem gradbenih faz, ki jih datiramo v čas od 14. do 18. stoletja. Stavbna analiza temelji na analizi pisnih virov, umetnostnozgodovinski analizi zidov in časovni opredelitvi arheoloških najdb. V fondu arheološkega gradiva se je ohranilo večinoma kuhinjsko posodje, v manjši meri pa namizno, glazirano in slikano posodje, tudi tuje provenience. Med najdbami je nekaj steklenih predmetov, trije novci ter svinčena plomba. Rescue archaeological excavation was performed in 1991 and 1992 at the manor house/castle of Polhov Gradec. Remnants of the foundations of earlier structural phases of the castle were uncovered, as well as archaeological material that was mostly preserved in the filled and mixed layers of the surrounding ditch. We defined eight construction phases dated to the period from the 14'h to the 18'h centuries. The structural analysis is based on analyses of written sources, art historical analyses of the walls, and the chronological classification of the archaeological finds. The preserved archaeological material contained mostly kitchen ware, and to a lesser extent table ware, glazed and painted vessel, also of foreign provenience. The finds included some glass objects, three coins, and a lead seal. GRASCINSKI KOMPLEKS Dvorec-graščina2 stoji na manjši vzpetini nad potokom Božna na parceli št. 154 k. o. Polhov Gradec. Je približno pravokotnega tlorisa, ograjen z zidom (sl. 1). Predstavlja dvonadstropno, sedemosno stavbo. Nad polkrožnim, z baročno kovano mrežo opremljenim glavnim portalom so bifore. Arhitektura je nečlenjena, okna so visoka, pravokotna (19. stoletje). Streha je nizkoslemenasta, krita z opeko. V notranjosti gradu so prostori razvrščeni okrog veže, iz katere vodijo stopnice v prvo nadstropje (sredi 19. stoletja jih je predelal Anton Leben). Nad stopnicami je prostor banjasto obokan, v vsakem nadstropju ga oklepajo loki na slopih. V prvem nadstropju je v lizeni kapela okrašena s štukaturo. Sl. 1: Polhov Gradec. Graščinski kompleks. Foto: J. Železnikar. Fig. 1: Polhov Gradec. The manor house complex. Photo: J. Železnikar. 1 Članek obravnava arheološke raziskave v graščini Polhov Gradec in je skrajšan in prirejen del diplomske naloge, ki je bila zaključena leta 1996 pod mentorstvom prof. dr. Mitje Guština na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V besedilu, ki je hkrati temeljna objava izkopavanja, je upoštevana stavbna analiza dr. Ivana Stoparja iz leta 1998, ostala strokovna literatura, izšla po zaključeni diplomski nalogi, ni upoštevana. 2 Termin graščina izvira iz poimenovanja domačinov. Arhitekturna forma jo iz kastelološkega vidika uvršča med dvore-dvorce (Stopar 1998, 40). Sl. 2: Polhov Gradec-graščina. Delitev prostorov v graščini na sektorje z mrežo kvadrantov. M. = 1:200. Fig. 2: Polhov Gradec-manor house. The division of the manor house into sectors with the quadrant network. Scale = 1:200. Kapela in njena oprema je iz 2. pol. 17. stoletja. Na zahodni strani, v centralni osi vhoda v grad ter vstopa v vrtni prostor, stoji t. i. Neptunov vodnjak. Bazen je pravokotne oblike, sestavljen iz obodnih kamnitih plošč. Na ojačanih vogalih so pilastri, ki nosijo figure golih nimf. Na osrednjem stebru je kip Neptuna. Na stranici vodnjaka, ki gleda proti gradu, je vklesan grb pl. Billichgrätzov, na notranji strani pa letnica 1696. Graščinski kompleks tvorijo še grajski park, ki se razprostira na zahodnem delu predgradja. V njem je t. i. Angleški stolp z uro, vrtna uta, v centralni osi parka pa je vodomet s kovano železno ograjo iz okoli leta 1800. Graščine se na severu drži manjša stavba. V predvojnem obdobju je služila kot shramba za suho sadje in za žganjekuho.3 Pod graščinskim poslopjem in malo "shrambo" je bila večja kašča za spravilo pridelkov. Nasproti graščine je stanovanjska hiša, ki ima pod streho zobčast venčni zidec, na licu drugega nadstropja pa lepo sončno uro. Na severni strani je samostojna skupina zgradb, ki tvori gospodarski del gradu. Od stanovanjskega dela je bil ločen s starim prehodom oziroma dostopom do graščine. Tu so bili hlevi in skladiščni prostori. Zunaj obzidanega dela, v smeri proti severu, so graščini pripadali še: kozolec, zidana lopa za spravilo kočij, cvetličnjak ("Glashaus") in vodno zajetje. ARHEOLOŠKE RAZISKAVE V GRAŠČINI V sklopu prenove in revitalizacije graščine v Polhovem Gradcu, ki je pod okriljem Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine potekala od leta 1989 do 1993, je pod vodstvom Martina Horvata4 iz Mestnega muzeja Ljubljana potekalo zaščitno arheološko izkopavanje. Izkopavali smo z maloštevilno ekipo.5 V letu 1991 so raziskave potekale od 23. septembra do 22. 3 Informacije je posredovala Vera Ašič. 4 Martinu Horvatu se na tem mestu iskreno zahvaljujem za vso strokovno pomoč na terenu, predvsem pa ob obdelavi arheološkega gradiva. 5 Dokumentacija: Janja Železnikar, fotografija: Bojan Zakršnik, dva, občasno trije fizični delavci. Sl. 3: Polhov Gradec-graščina. Obstoječi zidovi in predelne stene. M. = 1:200. Fig. 3: Polhov Gradec-manor house. Existing walls and partition walls. Scale = 1:200. novembra, leta 1992 pa od 5. maja do 2. julija. Izkopavanje je imelo zavarovalni značaj in je bilo omejeno le na določene prostore v graščini. V članku predstavljam rezultate arheoloških raziskav pritličja dvorca. Prostore graščine smo razdelili na sektorje z mrežo kvadrantov velikosti 2 x 2 m (sl. 2). Mrežo smo izdelali za vsak prostor posebej. Relativno višinsko ničlo smo imeli na koti 379,58 m. V vsakem prostoru smo najprej oštevilčili obstoječe zidove in predelne stene (sl. 3), nato pa izkopane kulturne plasti, vkope, temelje idr.. Pred začetkom raziskav leta 1991 so bili v vseh prostorih graščinske notranjosti odstranjeni prvotni tlaki ter z betonom zalite hodne površine v prostorih 12, 13 in 14 (sl. 2; sl. 4). Gradbeni posegi pred začetkom arheoloških raziskav so prizadeli vse prostore, po katerih so speljali cevi za kanalizacijo, vodo in druge hišne vode (sl. 5). Stanje ob začetku izkopavanj je bilo sledeče: v vseh prostorih (z izjemo prostorov 2 in 3) so se že na površini kazali temelji zidov in predelnih sten, ki so bili postavljeni na geološko skalno ali ilovnato osnovo (sl. 6), iz česar smo sklepali, da so starejše kulturne plasti v dobršni meri že uničene oziroma da jih sploh ni. TERENSKI IZVID V sek. 1 smo naleteli na delno ohranjen tlak (SE 120 - IV. faza) iz rečnih oblic (sl. 6), ki je bil položen direktno na geološko osnovo (SE 118 - rdečkastorjava ilovica). Predvidevamo, da je bil ta prostor tlakovan v prvi polovici 17. stoletja, kar potrjuje tudi najdba beneškega solda v delu uničenega tlaka. Podoben tlak smo odkrili v profilu gradbene jame, ki so jo gradbeni delavci izkopali ob Neptunovem vodnjaku pred vhodom v grad. Iz Valvasorjeve upodobitve graščinskega kompleksa (sl. 14) je razvidno, da je v 17. stoletju z "mačjimi glavami" tlakovano tudi predgradje. Na vzhodnem delu graščine so medzidje med starejšo in kasneje (v 17. stoletju) zgrajeno vzhodno fasado prekrivala groba, iz kamenja, peska in ometa sestavljena zasutja: SE 040, 068, in 129 - V.a faza (sl. 4). Zasutja so omogočila izravnavo terena, ki strmo pada proti vzhodu, kar je dobro vidno iz prerezov (sl. 7; 8-12). V času širitve graščine proti vzhodu z gradnjo zidov SE 037, 038, 060, 087, 080, 081, 130 - (V.a faza) (sl. 13) se je zaradi izmaknitve fasade navzven pojavil Sl. 4: Polhov Gradec-graščina. Tloris SE na začetku izkopavanj. Fig. 4: Polhov Gradec-manor house. Plan of the SU at the beginning of excavations. Sl. 5: Polhov Gradec-graščina. Recentna destrukcija arheoloških plasti. M. = 1:200. Fig. 5: Polhov Gradec-manor house. Recent destruction of the archaeological strata. Scale = 1:200. prazen prostor, ki so ga morali zasuti (sl. 4). Z arheološkim gradivom iz zasutij praznega medzidja med starejšo (IV.) in mlajšo (V.a) gradbeno fazo (sl. 10-13) je ta poseg opredeljen v 17. stoletje. Ob koncu stoletja je bila zgrajena lizena, v katere zasutjih SE 078, 079, 092 - V.b faza, je prejšenjemu podobno ahreološko gradivo. Oporo za tako interpretacijo smemo iskati tudi v stavbni zgodovini oziroma Valvasorjevi upodobitvi, na kateri je ob koncu 17. stoletja tloris polhograjske graščine tak, kot ga ima še danes, razen skrajno severne pozidave, ki je mlajšega datuma. V prostoru 3 smo na površini definirali 3 kulturne plasti: SE 042, 043 in 045 - I. in II. faza (sl. 8); kasneje smo ugotovili, da sta bili zgornji (SE 042 in 043) poškodovani ob gradnji temelja SE 034. Pri restavriranju najdb smo nekatere fragmente iz zgornjih plasti lahko rekonstruirali z najdbami fragmentov iz dna polnila vkopa SE 054 - II. faza. Vkop je uničil starejše plasti (SE 042, 043, 044), s katerimi je bil nato tudi zasut. Vkop SE 054 pa ni poškodoval le starejših plasti, ampak je presekal (sl. 9) tudi temelj zidu SE 047, ki so ga kasneje dozidali - popravili s polnilom SE 032. Vkop za zid SE 034 je bil izkopan vse do geološke osnove. Temelj SE 034 je v spodnjem delu močno razširjen (SE 050) - (sl. 6 in sl. 9) in verjetno predstavlja ostanek najstarejše gradbene faze. V sek. 6 smo odkopali zunanjo fronto obravnavanega temelja, SE 034 (sl. 6), ki je naslonjena na naravni prelom skalne osnove. Plasti v zvezi z gradnjo SE 034 niso bile ohranjene. Arheološko gradivo iz polnila vkopa sodi v čas 15. in deloma prve pol. 16. stoletja. Plasti v prostoru 2 so bile v pretežni meri uničene z vkopi za betonske temelje (sl. 5). V jugovzhodnem vogalu prostora (sl. 4) se je ohranil del vkopa za zid SE 004 s temeljem SE 005 - II. faza, ki je verjetno v zvezi z njegovo dogradnjo ali popravilom. Glede na najdbo novca iz polnila vkopa SE 013 poseg datiramo v prvo pol. 16. stoletja. Zahodni zid SE 006 se prislanja na južno zunanjo steno (sl. 3) in je mlajši od zidu SE 001 (s temeljema SE 002 in 003) - I. faza. Po gradivu iz vkopa za gradnjo (SE 010) zidu SE 001, ki poteka po celotni dolžini zahodnega zidu, ga datiramo v 14.-15. stoletje. Polnilo smo glede na sestavo prvotno ločili na SE 009 in 015. Kasneje se je izkazalo, da gre za enotno polnilo vkopa za zid SE 006. Vkop SE 010 se nadaljuje ob severni steni zidu, le da tu ni bilo zaslediti zemljenega polnila; le to predstavlja temelj SE 023 sam. Temelj (SE 002 in 003) južnega zidu SE 001 je bil grajen po principu vkopa, katerega polnilo je samo zid, tako da arheološkega gradiva, ki bi služilo za datacijo časa gradnje tega temelja, tudi tukaj nimamo. Glede na ostale zidove v tem prostoru temelj Sl. 6: Polhov Gradec-graščina. Tloris geološke osnove in starejših temeljev. Fig. 6: Polhov Gradec-manor house. Plan of the geological bedrock and the earlier foundations. Sl. 7: Polhov Gradec-graščina. Tlorisni načrt predstavljenih prerezov. M. = 1:200. Fig. 7: Polhov Gradec-manor house. Plan of the presented cross-sections. Scale = 1:200. označujemo za stratigrafsko najstarejšega, kronološko pa za sočasnega s prej opisanimi zidovi. Edina ohranjena kulturna plast v prostoru 2 je SE 011 (sl. 4) - svetlo rjava ilovnato zemljena plast, ki je bila presekana z vsemi prej omenjenimi vkopi. Stratigrafsko je najstarejša. Glede na arheološke depozite jo datiramo v čas 14. in v 15. stoletje, ko je služila kot hodna površina. V16. stoletju je bila verjetno prekrita z lesenim tlakom ("hermetično zaprta"), zato najdb mlajšega datuma v njej nismo našli. Pod SE 011 smo v dolžini zahodnega zidu, od katerega je bil odmaknjen pol metra, odkrili zanimiv jarek, zapolnjen s temno rjavo zemljo, pomešano s peskom (SE 016). V kv. 12 se je obrnil proti zahodu (sl. 4). Ker v zahodnem delu predgradja in okolici graščine ni bilo izkopavanj in ker gradivo iz jarka časovno ni opredeljivo, ne moremo ugotoviti, s kakšnim namenom je bil izkopan. Pod SE 011 in vkopom SE 017 smo naleteli na rumenorjavo ilovnato plast SE 018. S poskusno sondo v kv. 1 in poglobitvijo do relativne globine -2,00 m (377,58 m nm. v.) smo ugotovili, da gre za arheološko sterilno plast, pod katero sta bili geološki plasti SE 019 in 020. V ostalih prostorih smo že na površini naleteli na geološko osnovo. V prostoru 15 se je le v zaplatah ohranila kulturna plast SE 107 - III. faza (sl. 4) z delno premešanim arheološkim gradivom. Najstarejši predmeti datirajo v čas 15.-16. stoletja, najmlajši pa v 17. stoletje. Podobna je bila situacija v sek. 8a, kjer je majhen prostor 1,00 x 1,30 m zapolnjevala prhka temno rjava zemlja (SE 089) z obilico keramičnih črepinj (17. stoletje), prav tako pa je z zasutjem SE 135 (IV. faza) v prostoru 11. V tem prostoru je bil v skalno osnovo vkopan leseni pod, katerega utor za lego trama (SE 144) je bil viden na površini (sl. 4). Prav tako so v skalo vsekali prvotni dohod v klet (SE 139) - IV. gradbena faza, ki je bila narejena pod prostorom 12. Z gradnjo novega kletnega vhoda (iz prostora 1) so starejši dohod zaprli z opečnatim svodom (sl. 11). NAJSTAREJSI PISNI VIRI ZA STAVBNO ZGODOVINO POLHOGRAJSKIH GRADOV Srednjeveški viri pri omembah gradov, dvorcev, utrdb in drugih stavb niso vedno natančni. V primerih kot je polhograjski, ko sočasno živita dva grajska objekta, iz virov ni vedno lahko izluščiti, na katero stavbo se omemba nanaša. Kot je poudaril Ivan Stopar, je presoja o interpretaciji vira prepuščena raziskovalcem,6 zato se te med seboj tudi razlikujejo. Stopar 1998, 40. 6 Sl. 8: Polhov Gradec-graščina. P1 - profil arheoloških plasti v sek. 2 in 3. M. = 1:100. Fig. 8: Polhov Gradec-manor house. P1 - profile of the archaeological layers in sectors 2 and 3. Scale = 1:100. Sama se v večji meri naslanjam na interpretacijo virov Dušana Kosa.7 V srednjem veku je Polhov Gradec imel dva gradova. Spodnji je sprva le pristava - v virih imenovani "hoff. Kasneje preraste v dvorec z vso infrastrukturo. Obe grajski stavbi sta upodobljeni na Valvasorjevih (sl. 14), Wiserjevih (iz 18. stoletja) in Beneschevih (konec 19. stoletja) bakrorezih in risbah. Doslej so te upodobitve bile edine znane priče o videzu ruševin starega in obsegu novega-spodnjega gradu. Polhograjski župnik Štrukelj8 je v zapisniku iz nekega zaslišanja prič iz l. 1596, ki je obravnaval spor protestantskega barona Khisla s tedanjim polhograjskim župnikom zaradi desetine v graščinskih gozdovih, odkril na kosu usnja narisano risbo (sl. 15). Interpretira jo kot upodobitev starega gradu. Grad je po risbi sodeč imel tri okrogle stolpe. Stal je na strmem griču, na katerega je iz vseh strani težak dostop. Nekoliko romantična predstava grajske utrdbe se tlorisno ujema z navedenimi upodobitvami ruševin gradu. Stari rod pl. Billichgrätzov v virih začenja Hertlin Polhograjski (1215). Leta 1251 je v samostanu Bistra sopodpisal darilno pismo vojvode Ulrika Koroškega tudi Henrik Polhograjski,9 ki se pojavlja v večini drugih virov10 kot začetnik starega rodu polhograjskih gospodov in leta 1261, kot vazal oglejskega patriarha, v listinah Stiškega arhiva. V leto 1261 datira tudi prva omemba Polhovega Gradca pod imenom Pilchgrez.11 Približno v tem času so spanheimski vojvode že morali zgraditi prvo utrdbo na griču Kalvarija.12 Z nje so nadzorovali širšo okolico in pod hribom razvijajoče se krajevno obrtniško jedro, v katerem so najkasneje leta 1321 postavili tudi Marijino cerkev.13 Spanhemi so s kolonizacijo okolice Ljubljane ustvarili obroč gradov stolpastega tipa, zgrajenih na višjih zavarovanih legah, kot so Goričane, Jetrbenk, Falkenberg, Ig, Turjak, Sostro in Polhov Gradec, pod katerimi so stali nižjemu plemstvu - sorodnikom in družinskim vejam namenjeni dvori.14 Dvori so bili zgrajeni po predpisih v deželnih pravilih, zato so stali 7 D. Kos 1994, 33-34. 8 Župnik Janez Štrukelj, rojen leta 1869 v Šentvidu pri Ljubljani. V Polhovem Gradcu je služboval od leta 1932 do svoje smrti leta 1947. Vestno je zapisoval župnijsko kroniko. Obiskoval je izredno bogato graščinsko knjižnico, prebiral in prepisoval za zgodovino kraja zanimive listine in podatke. 9 Župnijska kronika. 10 Andrejka 1944-1945, 105; Stopar 1991, 20; Valvasor 1689, XI, 34 idr. n D. Kos 1975, 174. 12 Stari grad je glede na znane upodobitve stal na griču Kalvarija, ki se dviga nad krajem. Argumente za to trditev po eni strani najdemo v arheološkem gradivu, najdenem na pobočju Starega gradu. Pri obnovitvenih delih kapelic križevega pota, ki vodi do gloriete na Kalvariji, je fragmente lončenine našel domačin Franci Bricelj (opredeljujem jo v čas od 14. do 17. stoletja; hrani Jožica Kavčič, Krajevni muzej v Polhovem Gradcu). Za to in za vso ostalo strokovno pomoč pri delu diplomske naloge se Jožici Kavčič na tem mestu iskreno zahvaljujem. Najtehtnejši so seveda viri, ki govorijo o domcih pod gradom, nezanemarljiva pa je tudi veduta Polhovega Gradca, ki je do danes ostala tipično srednjeveška: grad-cerkev-naselje. 13 Marolt 1929, 209; Slabe 1988, 8; Höfler 1986, 30; Krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana 1971) 426 idr. 14 Vilfan 1991, 68; D. Kos 1994, 7-11, 16-17, 22-23, 42-43. Sl. 9: Polhov Gradec-graščina. P2 - ostanki temeljev južne fasadne stene najstarejšega dela graščine v sek. 2 in 3. M. = 1:100. Fig. 9: Polhov Gradec-manor house. P2 - remains of the foundations of the southern facade of the earliest part of the manor house in sec. 2 and 3. Scale = 1:100. na lažje dostopnih mestih, navadno na robu vasi.15 Že leta 1315 se tak dvor, pod imenom "nidern purch ze Pilchgraecz", v virih prvič omenja.16 20. januarja 1330 je v Trientu tirolski grof Henrik z overovljeno listino dovolil ("erlaubt") Hertleinu iz Polhovega Gradca, zgraditi grad "Burg zu Billichgratz zu bauen."17 Vir ni povsem jasen, za kateri grad se izdaja dovoljenje. Domnevamo lahko, da je bila stavba iz leta 1315 zgrajena brez dovoljenja deželnega sodnika in soglasja lastnika zemljišča; slednje je bilo verjetno že tedaj v rokah nižjega plemstva. Po deželnem -stvarnem pravu je bilo brez dovoljenja mogoče graditi le stavbe iz lesa in kamna v tri nadstropja (klet, pritličje in nadstropje), obzidane do višine, ki jo doseže jezdec na konju, toda brez cin in nasipov.18 Po mnenju Dušana Kosa je imel zgornji grad stolpasto obliko19 in se kot "turn ze Pilichgaecz"omenja šele leta 13 5 0.20 Pod istim imenom se ponovno omenja leta 1367, ko sta Uršula in njen sin Konrad Polho-grajska prodala omenjeni grad skupaj z grajskim gričem ("mitsampt dem purchperg") Celjskima grofoma Ulriku in Hermanu.21 Ali je imel več stolpov (ruševine, prikazane na Valvasorjevem bakrorezu ali Štrukljevi risbi, bi kazale na tovrstno arhitekturo) ali pa je predstavljal le višjo pravokotno stavbo? Nedvomno so, vsaj njegovo polovico do leta 1368, v svojih rokah še imeli Polhograjski. Tega leta pa je Ulrik Celjski od njih kupil še polovico "halben turen an der veste ze Pilchgrecz" Še preden sta obe graščini prešli v dediščino Celjanov je Rudolf Polhograjski postal lastnik spodnje graščine, imenovane "hof ze Pillicghracz gelegen ze dem Langen aker",23 ki se potem kot hof omenjen še leta 1412. Iz prodajne pogodbe, ki jo je sklenila Uršula, hči 15 D. Kos 1994, 7-8. 16 V pismu Frice Polhograjski iz spodnjega polhograjskega gradu ("von der nidern purch ze Pilchgraecz") sporoča, da bratu Konradu, njegovi ženi Agnesi ... proda z vsemi pravicami že imenovani grad in 4 hube v Salenbachu (Babna gora?), ki ležijo pri Steynu, ... za 30 mark oglejskih pfenigov. Pismo sta pečatila Markvart in Hertlain Polhograjski, ker sam ni imel svojega pečata. Pri overovitvi so bile prisotne še nekatere druge priče. Predaja in podpis dokumenta je bila 16. oktobra 1315 v Ljubljani. (Otorepec, CKSLS - listina nekoč v DAD, od 1979 v Arhivu Slovenije; M. Kos 1975, 174). 17 Carniola 2, 1911, 53. 18 Stopar 1992, 148-149; D. Kos 1994, 126. 19 Ivan Stopar meni, da ta vir opisuje spodnji dvorec (Stopar 1998, 40, 42). 20 Henrik iz Viltuža, ljubljanski sodnik, je namesto krškega škofa, deželnega glavarja na Kranjskem, razsojal spor zaradi polovice "turna ze Pilichgraecz" in vsega kar sodi zraven. Polovico stolpa je dosodil Henriku Polhograjskemu, polovico pa grofu Otonu Ortenburškemu. Pravico do "užitka" celotnega stolpa si je Ortenburžan zagotovil šele leta 1360, ko mu je stolp podelil vojvoda Rudolf IV. (Otorepec, CKSLS - originalni pergament prej v DAD, rep. 24-AS/78; M. Kos 1975, 175; D. Kos 1994, 34). 21 Nakup gradu je celjske stal 150 mark oglejskih pfennigov. (Otorepec, CKSLS - listina prej v DAD, zdaj: AS/83, CE I št. 233). 22 Otorepec, CKSLS (pergament prej v DAD, zdaj v AS CE II, št.128). 23 V darilnem pismu Galla iz Šumberka iz leta 1359 beremo, da je s pismom predal stricu, Rudolfu iz Polhovega Gradca Sl. 10: Polhov Gradec-graščina. P3 - prerez zidanih struktur in geološke osnove v sek. 7. M. = 1:100. Fig. 10: Polhov Gradec-manor house. P3 - cross-section of the masonry structures and geological bedrock in sec. 7. Scale = 1:100. pokojnega Konrada Polhograjskega, z grofom Hermanom Celjskim, je razvidna lokacija spodnje graščine, ki je ležala "vnder dem haws zePilichgraetz" pod utrdbo, tj. pod zgornjim gradom, pod katerim ("vnder der vesten ze Pilichgraetz") so bili locirani tudi obrtniški domci "hofsteti".24 Verjetno za časa Lamberga stari grad, kot večina ostalih po Sloveniji, doživi potres. 26. marca 1511 naj bi se zamajal stari polhograjski grad, ki so ga dokončno oropali in požgali uporni kmetje v vseslovenskem kmečkem uporu 1514-1515, ki je imel enega od žarišč prav tu.25 Doslej je veljalo zmotno prepričanje, da so iz ruševin starega-zgornjega gradu po letu 1515 začeli z gradnjo novega, spodnjega. Prav tako naj bi si z ruševinskim materialom pomagali pri gradnji gotske cerkve v Dvoru.26 Arheološke raziskave v spodnji graščini in stavbna analiza dvorca so pokazali, da je spodnji dvorec bistveno starejši od 16. stoletja. Najstarejše najdbe z zanesljivostjo datiramo v čas 14. in 15. stoletja. Vprašanje, ki pa ostaja še nepojasnjeno, je, kakšna je bila stavba na Kalvariji, zgornji grad? Na vrhu Kalvarije ni opaziti nobenih arhitekturnih ostankov, ki bi spominjali na monumentalno arhitekturo na znanih upodobitvah. Z gradnjo gloriete in križevega pota na vrh Kalvarije je bila verjetno uničena še zadnja priča davne poselitve. Vrh Kalvarije je gol, neporasel, pod nasutim peskom se skriva skalna osnova. Pobočja griča pa skrivajo še marsikatero neodkrito skrivnost. Če še enkrat strnemo omembe iz virov, potem ugotovimo, da se stari grad v 14. in 15. stoletju vedno omenja kot turn, veste, hauss ali castrum. Novi - spodnji grad pa kot puch-Burg ali hoff (tab. 1). Tab. 1: Polhov Gradec-graščina. Preglednica najstarejših omemb starega in novega gradu. Table 1: Polhov Gradec-manor house. Table of the earliest mentions of the old and new castles. Omemba Stari - zgornji grad Omemba Novi - spodnji grad 1350 l^u^r^n ze Pilichgraecz 1315 nidern purch ze Pilichgraecz 1367 turen ze Pilchgret ... mitsampt dem purchperg 1330 Burg zu Billichgratz 1368 halben turen an der veste ze Pilchgrecz 1359 hof ze Pillichgracz gelegen ze dem Langen aker 1412, 1436 vnder der v^esten ze Pilichgraetz 1412 hoff vnder dem haws ze Pilichgraetz 1453 hauss Pilichgräz 1458 gslos Pillichgretz ? 1457 ecclesia ^ virgines Marie s^b castro Pilimgrec svojo posest (še prej poplačal dolgove Hermanu Polhograjskemu - 30 mark oglejskih pfenigov) z vsemi pravicami: - "hof ze Pillichgracz gelegen cze dem Langen aker", eno kmetijo na Belici ("hof ze Weizenpach"), na kateri prebiva Jakob, in hubo na Osredku ("huob ze dem Mitterek"). (Otorepec, CKSLS - Rep. III, od 1981 v AS). 24 1412 je Uršula grofu Hermanu Celjskemu prodala svojo in očetovo dedino, vredno 176 mark oglejskih denarjev ("muncz"). Prodala je "ein hoff vnder dem haws ze Pilichgraetz", v katerem prebiva Rudman, 6 "hofstet" ležečih "vnder der vesten ze Pilichgraetz", v eni prebiva Jurij-krojač, v drugi Tomaž, Rainiul mlajši, v tretji Henrik-čevljar, v četrti Pavel, Henrikov brat, tudi čevljar, v peti Rainiul starejši in v šesti Andrej. Poleg naštetih prodaja še hubo na Chruschem (Hruševa), v kateri živi neki Andrej, hubo na Groblach (Groblje pod Babno goro), ki jo ima Marin, še pustoto "öd na Zelich" (Selišče) in zapuščeno kmetijo "im Las" (v Lazah), potem še eno njivo pod svetom, ki ga ima Hansov sin in hubo "am Stetnak", v kateri živi Martin. Otorepec, CKSLS (pergament prej v DAD, zdaj v AS CE II, št. 128). 25 Grafenauer 1962, 90-121; Valvasor 1689, XI, 33. 26 Marolt 1929, 217; Slabe 1988, 9-10; Valvasor 1689, XI, 33; Slabe 1990, 11-12. Sl. 11: Polhov Gradec-graščina. P5 - prerez zidanih struktur in geološke osnove v sek. 11. M. = 1:100. Fig. 11: Polhov Gradec-manor house. P5 - cross-section of the masonry structures and geological bedrock in sec. 11. Scale = 1:100. INTERPRETACIJA FAZNEGA RAZVOJA GRAŠČINE pa so se v plasteh in zasutjih odlagali tudi skozi daljše časovno obdobje. Ob začetku raziskav so bili skalna in ilovnata geološka osnova ter temelji zidov in predelnih sten že na površini. Hodne površine, sočasne z zidovi, se razen v prostoru 2 in deloma 3 niso nikjer ohranile. Nivojska razlika med prostoroma 2 in 3 (prostor 2 je za 60 cm višji od drugih) ter ostalimi kaže, da so v nekem trenutku, domnevam, da v 17. stoletju, ko je graščina temeljito dograjena in povečana, znižali celotni nivo osrednjega dela grajske stavbe. Z zniževanjem terena so bile odnesene tudi kulturne plasti. V tem smislu lahko pri predstavitvi izkopavanja govorimo predvsem o horizontalni, manj o vertikalni stratigrafiji. Strukturna analiza obstoječih zidov je bila opravljena le delno.27 Leta 1996 rezultati še niso bili predstavljeni, zato sem prvi poskus rekonstrukcije stavbnega razvoja naredila na podlagi zgodovinskih in arheoloških virov, z evidentiranimi in dokumentiranimi cezurami med zidovi in predelnimi stenami z ugotovljenimi medsebojnimi odnosi (sl. 3). V letu 1998 je izšla tretja knjiga "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji" za območje med Polhovim Gradcem in Smlednikom, v kateri je dr. Ivan Stopar utemeljil stavbni razvoj graščine v Polhovem Gradcu iz umetnostnozgodovinskega vidika.28 Moja interpretacija stavbnega razvoja je v tem članku nekoliko podrobneje razdelana (sl. 17), v temeljnih obrisih pa je enaka tisti iz leta 1996 in se od Stoparjeve razlikuje le v nekaterih podrobnostih. Absolutni datumi posamezne faze gradnje so povezani s ključnimi dogodki, znanimi iz pisnih virov, in so utemeljeni tako kastelološko kot arheološko, čeprav nekateri depoziti niso sočasni z gradnjo zidov ali Faza pred prvo zidano arhitekturo Najstarejši element poselitve oziroma dokaz neke dejavnosti na tem prostoru je v sek. 2 ohranjeni jarek (sl. 17), ki poteka v zrcalni smeri od obstoječe zgradbe. Jarek je bil širok od 70 do 90 cm in je potekal vzporedno z zahodnim zidom (SE 006 - faza I.). Vkopa samega ni mogoče datirati. V zasutju jarka smo našli le mikrofragmenta keramike in glinenega ometa nedoločljive starosti. Vkop (SE 016) je starejši od plasti SE 011 (datiramo jo v 14.-15. stoletje), ki ga prekriva. Glede na prvo pisno omembo menim, da je spodnji grad, najverjetneje lesen, leta 1315 že stal. Nedvoumno je navedena njegova lokacija in ime, saj ga vir imenuje kot "nidernpurch ze Pilchgraecz".29 Tlorisno je morda izmaknjen od kasnejšega mesta gradnje. Hipotetično je izkopani jarek lahko v zvezi s prvim objektom. I. gradbena faza - sr. 14. stoletja Najstarejše ostanke zidane strukture predstavljata dela temelja SE 003 in SE 047, ki potekata pod južno steno današnjega gradu SE 001 in 031. Zgrajena sta iz neobdelanega kamna in vezanega z malto. Arheoloških najdb iz zasutij temeljev, razen iz zasutja zahodnega (SE 006) temelja, nimamo. Tlorisno prvo gradbeno fazo na vzhodu zamejuje ostanek z malto vezane zidane konstrukcije - SE 050, ki v celoti poteka pod kasneje zgrajenim temeljem 27 Za LRZVNKD jo je z detajlnimi izrisi zidov naredila J. Vavken, s sodelovanjem arhitektov D. Vavken in M. Merharja. 28 Stopar 1998, 40-58. 29 Gl. op. 16. Sl. 12: Polhov Gradec-graščina. P4 - ostanki zidanih struktur in geološka osnova v sek. 15 in 10. M. = 1:100. Fig. 12: Polhov Gradec-manor house. P4 - remains of the masonry structures and geological bedrock in sectors 15 and 10. Scale = 1:100. SE 034 in se nadaljuje v zaplate malte SE 071 v sektorju 7, ki je bila na severu povezana s temeljem SE 023. Datacijsko oprijemljivo arheološko gradivo smo našli v vkopu (SE 010) za temelj zahodnega zidu SE 006 in sodi v časovne okvire 14. in 15. stoletja. Argument za zgodnje datiranje prvotnega tlorisa graščine na opisanem prostoru je tudi na zahodni fasadi dobro vidna cezura, iz katere se je dalo razbrati, da je zid SE 006 starejši od zidu SE 112, ki se nanj naslanja. Našteti zidovi so tvorili pravokotno stavbo velikosti 12 x 9,3 m, ki jo je že leta 1991 definiral Ivan Stopar.30 Če smatramo, da sta ostanka z malto vezanega kamenja SE 050 in SE 071 dela najstarejšega temelja vzhodne in severne fasade prve grajske utrdbe, potem je prvotni objekt stal 50 cm zahodneje od danes ohranjenih temeljev. Debelina zidov prvotnega objekta je znašala od 80 do 120 cm. Višina prvotne stavbe je glede na ohranjeno cezuro na južni fasadi segala vsaj do višine današnjega nadstropja, medtem ko je drugo nadstropje, v kolikor ni bilo zidano, bilo vsaj leseno.31 V stratigrafsko najstarejši plasti SE 011, v prostoru 2 - daljše časovno obdobje je služila kot hodna površina - se je ohranilo arheološko gradivo, ki se v podobnih arheoloških kontekstih pojavlja od 13., večinoma pa v 14. in 15. stoletju. Najdb, mlajših od 16. stoletja v tej plasti (SE 011), nismo našli, zato sklepamo, da je prostor najkasneje v tem času prekrit z drugačnim, verjetno lesenim tlakom, ki je plast pod seboj "hermetično zaprl". Stopar postavlja prve zametke zidane arhitekture v sredino 14. stoletja. Kot začetek gradnje šteje leto 1350, ko se omenja turn ze Pilichgraetz.32 Prvotni dvorec naj bi bil stolpaste oblike.33 Prva pisna omemba spodnjega gradu je iz leta 1315.34 Leta 1330 so verjetno začeli graditi večjo in trdnejšo stavbo,35 ko mu je tirolski grof Henrik Hertleinu iz Polhovega Gradca izdal "gradbeno dovoljenje".36 Vzroki za selitev plemičev v drugo stavbo, so morda razprtije med dvema vejama gospodov Polhograjskih, morda hud potres, ki naj bi po Štrukeljevi navedbi leta 1348, na "dan spreobrnjenja sv. Pavla, 25. januarja ob 3. uri popoldne ..., razdejal 26 mest, mnogo cerkva in 40 gradov. Štirideset dni se je zemlja tresla".37 Kateri od gradov je poslej središče moči in odločanja? 30 Stopar 1992, 165, Abb. 6. 31 Stopar 1998, 52. 32 Gl. op. 21. 33 Stopar 1998, 40, 42. 34 Gl. op. 16. 35 D. Kos 1994, 34. 36 erlaubt Hertlein von Billichgratz eine Burg zu Billichgratz zu bauen Carniola 2, 1911, 53; D. Kos 1994, 34. 37 Župnijska kronika. Sl. 13: Polhov Gradec-graščina. Ostanki temeljev starejših gradbenih faz. M. = 1:200. Fig. 13: Polhov Gradec-manor house. Foundation remains of the earliest construction phases. Scale = 1:200. II. gradbena faza - sr. / konec 15. stoletja V to fazo uvrščamo popravilo vzhodne linije prvotnega tlorisa graščine, ki jo kaže ponovno zgrajeni temelj SE 034. V prerezu temelja SE 047 je bila vidna močna poševna cezura, nastala kot posledica zrušitve prvotnega zidu (sl. 9). Temelj SE 034 je postavljen na naravno skalno prelomnico, ki strmo pada proti vzhodu (sl. 8 in sl. 9) in nekoliko vzhodneje od nejstarejše, prvotne zunanje stene (SE 050). Velik vkop (SE 054) za ta zid ter njegovo polnilo na južni strani, ki ga predstavlja z SE 032 dograjen porušeni temelj SE 047, govori v prid domnevi o "padcu" prvotne zunanje stene in njeni ponovni zgraditvi. Arheološko gradivo, najdeno v vkopu, postavlja opisani poseg v sredino ali na konec 15. stoletja. V to fazo smemo šteti sicer redke ohranjene arhitekturne detajle. Na južni steni (SE 001) se je ohranilo pravokotno okence-lina z notranjo odprtino približno 20 x 30 cm s kamnitimi obrobami in z na ajdovo zrno posnetimi notranjimi robovi iz pozne gotike. V istem času je bil verjetno v predelno steno med prostoroma 2 in 3 vzidan pazduhasti gotski portal.38 Ivan Stopar glede na organizacijo prvotne zgradbe sklepa, da je bil vhod urejen z južne strani.39 Na mestu, kjer je še danes ohranjeno kasneje vzidano okno, so nekoč bila verjetno vrata. V prostoru 3 je bila nekoč vhodna veža. O vzrokih za uničenje južne fasadne stene (SE 047) in severne (SE 023) lahko le ugibamo. Leta 136440 je Ulrik Polhograjski prodal spodnji grad celjskim grofom.41 1415. leta je grad začasno dobil novega lastnika, Sigfrida pl. Schenka.42 V njegovem času naj bi (1439. leta) grad (zgornji ali spodnji?) napadel in "porušil" Jan Vitovec,43 ali pa ga je uničil potres 1511. leta.44 Vzhodna fronta in del južnega zidu sta bila povsem porušena, kar govori v prid tezi, da se je v 15. stoletju (ali v začetku 16. stoletja) na objektu zgodila neke vrste katastrofa. 38 Stopar 1998, 52. 39 Ib., 52. 40 D. Kos 1994, 34; Smole 1982, 33, 374; Župnijska kronika. 41 Andrejka 1944-1945, 105. 42 Smole 1982, 374; Župnijska kronika. 43 Slabe 1988, 7. 44 Grafenauer 1962, 90-121; Valvasor 1689, XI, 33. Sl. 14: Polhov Gradec-graščinski kompleks (Valvasor 1689, XI, 32). Fig. 14: Polhov Gradec-manor house complex (Valvasor 1689, XI, 32). Sl. 15: Podoba "starega polhograjskega gradu" (Župnijska kronika). Fig. 15: Depiction of the "old Polhov Gradec castle" (Parish chronicle). III. gradbena faza - prva pol. 16. stoletja Za datiranje te gradbene faze imamo malo arheoloških dokazov. Bolj izpovedni so zidovi. Na zahodni fasadi današnje stavbe razpoznavna cezura (sl. 3) dokazuje, da je graščina rasla postopno. SE 112 (zahodni fasadni zid) se naslanja na starejšega (SE 006). Nova stavba je zamejena z zidom SE 115 in ostanki temelja SE 088 na vzhodu. Tvorila je pravokotnik; po daljših vzhodni in zahodni stranici je merila 18,3 m, po krajših stranicah pa 12,5 m. Prva širitev stavbe proti severu je bila izvedena najverjetneje še v 16. stoletju. V zaplatah plasti SE 107 v prostoru 15 je gradivo, ki se v arheoloških skupkih pojavlja od 15. do 17. stoletja. Drugačno notranjo organizacijo nakazuje temelj zidu SE 101. Verjetno je bil zvezan z ostanki temelja bivše vzhodne fasade (SE 071), ta pa se je preko temelja SE 055 navezoval na SE 034, kar pomeni, da je tloris stavbe moral biti zobčasto zamaknjen (sl. 17). Vzrok: naravna skalna kotanja, ki je preprečevala izpeljavo podaljška temelja SE 034 naravnost proti SE 101. Argument za datacijo te faze v 16. stoletje je tudi poznogotski portal (SE 105), vzidan v zidu SE 104, ki kaže že renesančne značilnosti.45 Na vzhodni fasadi so dogradili majhen stolpič -ajželj (sektor 4 - sl. 16). Kdaj natančno ne vemo, saj nimamo ohranjenih arheoloških depozitov iz obdobja njegove gradnje. Na zahodu je bil "prilepljen" na temelj SE 034 s temeljem SE 041 in omejen s severno (SE 035), južno (SE 036) in vzhodno (SE 039) steno. Stolpič je tvoril pravokotnik velikosti 3 x 1,8 m. Zgornji grad naj bi bil po potresu leta 1511 ali po kmečkem uporu 1514-1515, porušen in požgan.46 Verjetno je tedaj prizadet tudi spodnji grad-dvorec. Leta 1536 naj bi zidarski mojster Ivan Črt vodil popotresno obnovo ljubljanskega, čušperškega, ribniškega, senožeškega in polhograjskega gradu.47 Glede na arheološko gradivo, kastelološke značilnosti, predvsem pa podatke iz virov, menimo, da je približno v sredini 16. stoletja graščina dograjena v zarisani obliki. Prav tako je mogoče, da je obnova najstarejšega tlorisa (faza II potekala sočasno z dograjevanjem in širjenjem objekta proti severu - faza III ). IV. gradbena faza - ok. 1600 Naslednja širitev tlorisa graščine proti severu je zamejena z zidovi SE 131, SE 132, SE 133 ter zidovi prostora 14, v katerem ni bilo arheološkega izkopavanja. Na osnovi keramičnega posodja iz zasutja naravne kotanje, ki je bila zapolnjena s SE 135, datiramo to fazo v časovne okvire prve polovice 17. stoletja. Verjetno je v tem času v skalno osnovo vsekana klet. Na severozahodnem vogalu prostora 11 je bil izklesan vhod v klet (SE 139), v katero so vodile kamnite stopnice. Graščina je tedaj merila 24 x 12,5 m. Ivan Stopar datira to fazo v čas okoli leta 160048 in združuje našo IV. in V. gradbeno fazo. Sama ločujem obe fazi z argumetni postopne gradnje in sestavo 45 Stopar 1998, 54. 46 Grafenauer 1962, 90-121; Valvasor 1689, XI, 33. 47 Steska 1923, 3; Šumi 1966, 36. 48 Stopar 1998, 41, 54. Sl. 16: Polhov Gradec-graščina. Stolp na vzhodni fasadi. Foto: M. Torkar. Fig. 16: Polhov Gradec-manor house. Tower on the eastern facade. Foto: M. Torkar. zasutij V.a faze. Vzhodna fronta je morala biti najprej v celoti zgrajena, da bi jo lahko porušili in z ostanki teh zidov zasuli prazno medzidje. Zasutja, ki so zapolnila praznino, so po gradbenem zasipnem materialu in po ohranjenih arheoloških depozitih, enotna. Graditelji IV. faze so lahko povezani z naročniki baroni Khisli s Fužin, ki zakupijo polhograjsko graščino leta 1588 (do 1618) ali morda baroni Mosconi (1618-1642).49 V.a in V.b gradbena faza -sr. in druga pol. 17. stoletja To fazo bi lahko razdelili v dva dela. V prvo, imenujmo jo faza V.a., smo uvrstili zasutja SE 040, 068, in 129, s katerimi so zapolnili meter do meter in pol široko prazno medzidje, ki je nastalo ob pomaknitvi vzhodne fasade navzven. Tvorili so jo temelji zidov: SE 037 in 038; SE 060 (se naslanja na SE 039), SE 095 (v sek. 10 se je pokazalo, da je SE 095 bil ometan z zunanje-vzhodne strani) ter SE 130. Na severnem delu sta bila zgrajena podporna zidca (SE 143 in SE 141). Morda je v tem času bil tu neke vrste vhod ali sprehajalna veža-hodnik s pogledom na Božno. SE 142 je ostanek malte in ometa, s katerima so ometali novo zunanjo steno (SE 130). Časovno fazo V.a. uvrščamo v čas sredine 17. stoletja. Nekoliko kasneje od opisanega posega je bil dograjen še stolpasti prizidek na vzhodu - lizena (faza V.b), v katerega prvem nadstropju je grajska kapela. Pravokotni stolpič je bil zasut s temnorjavo zemljo, pomešano s peskom (SE 092), ki je prekrivala sek. 10 do estriha SE 091 (debeline 5-7 cm). Prekrit je bil z zasutjem SE 079, ki je po sestavi podobno zasutjem V.a faze (kamenje, omet, pesek, zemlja). Viri poročajo, da je Mark Anton I. Kunstelj dal graščino prenoviti, zgradil je hišno kapelico, na dvorišču pa "angleški" stolp z uro. V parkuje dal postaviti Neptunov vodnjak, ki nosi letnico 1696. Na vodnjaku je upodobljen tudi polhograjski grb.50 Letnica na vodnjaku ne more pomeniti datuma dogradnje, saj je vodnjak upodobil že Valvasor, kar pomeni, da je vodnjak tedaj že stal.51 Ali je celovit poseg na zidovih graščine (faza V. a in faza V.b) delo Marka Antona Kunstlja I., ne moremo z gotovostjo trditi. Glede na podatke v virih bi prva dela (V.a faza - porušenje zunanje vzhodne fasade, izgradnja nove) lahko opravili že pl. Edlingi, ki se v Polhovem Gradcu zadržujejo od leta 1642 do 165 3,52 morda vitezi Troppenau (1657). Med novim in starim fasadnim zidovjem je ostalo za meter do meter in pol široko prazno medzidje. Kljub temu je bila gradbeno najprej zgrajena celotna vzhodna fasadna linija, šele nanjo pa se je naslonila lizena, v katere 1. nadstropju je bila grajska kapela. Kunstelj I. je leta 1657 od vitezov Troppenau kupil Polhov Gradec in graščino Lesno brdo pri Horjulu. Leta 1684 je dobil še baronski naziv in pravico do uporabe grba izumrlega rodu gospodov polho-grajskih.53 Leta 1693 je Marka Antona I. Kunstlja nasledil drugorojenec Mark Anton II. Poročil se je s Frančiško Eleonoro, grofico Blagay. Za njegovega časa se je bogata gradbena in prenovitvena dejavnost v Polhovem Gradcu in okolici nadaljevala. 1728. leta naj bi porušili staro farno cerkev in začeli graditi novo, ki je bila dokončana l. 1736.54 VI. gradbena faza - prva pol. 18. stoletja V 18. stoletju je bil prizidan še skrajni severni trakt, kjer ni bilo arheoloških raziskav, in je bil po Valvasorjevi upodobitvi še lesen. Ta dozidava je morda delo Marka Antona III. Kunstlja, ki je nasledil očeta 1731. leta.55 49 Slabe 1988, 7; Smole 1982, 34, 347. 50 Andrejka 1944-1945, 107; Marolt 1929, 217-223. Grb polhograjskih je bil poveznjen samostrel s puščico na tetivi. 51 Valvasor 1689, XI, 36. 52 Smole 1982, 374. 53 Andrejka 1944-1945, 106-107; Radics 1893, 118 idr. 54 Marolt 1929, 209-210. Sl. 17: Polhov Gradec-graščina. Rekonstrukcija faznega razvoja graščine. Fig. 17: Polhov Gradec-manor house. Reconstruction of the phases of development of the manor house. VII. gradbena faza - konec 18., začetek 19. stoletja Glede na ugotovljene cezure med zidovi je bil skrajni severozahodni vogalni del graščine prizidan zadnji. Verjetno je bil dograjen še v času 18. ali v prvi polovici 19. stoletja. ANALIZA ARHEOLOŠKEGA GRADIVA Uvod V pritličnih prostorih graščine je bilo izkopanih 5613 fragmentov keramike, 356 fr. stekla, 217 fr. kovine, 880 fr. kosti, 133 fr. školjk in 3 novci (sl. 18). Iz celotnega fonda v graščini izkopanega gradiva v članku predstavljamo izbor 340 predmetov, ki je narejen na podlagi rekonstrukcije posameznih fragmentov ter na podlagi kriterija pogostnosti pojavljanja posameznega lončenega, kovinskega ali steklenega tipa znotraj enotne SE. Keramično gradivo predstavlja 77 % vseh najdb iz graščine, številnejše je zastopano v mlajših zasutjih (SE 068, 079, 089, 092, 129 in 135) poleg kostnega in školjčnega materiala. Školjke govorijo v prid povezavam polhograjskega zemljiškega gospostva z obmorskimi kraji. Na stike gospodov Polhograjskih z Italijo indicirajo najdbe keramike (t. 11: 9,10; 15: 4,5).V starejših zasutjih, predvsem v zasutju vkopa za gradnjo temelja SE 034, v plasti SE 011 in v polnilu vkopa za gradnjo zidov SE 005, 023 in 006, je opaziti popolno odsotnost školjk, redke pa so najdbe kosti. Fragmenti kosti pripadajo predvsem domačim živalim (perjadi, govedu, nekaj je fragmentov kosti domače svinje) Andrejka 1944-1945, 108; Smole 1982, 374-375; SBL 1949, 435. Tab. 2: Polhov Gradec-graščina. Preglednica obstoječih zidov in sterejših temeljev, po gradbenih fazah. Table 2: Polhov Gradec-manor house. Table of the existing walls and early foundations, according to construction phases. Gradbena faza SE Opis SE Časovna opredelitev Faza pied prvo zidano arhitekturo SE 016 polnilo vkopa (temno rjava zemlja, pomešana s peskom) neopredeljeno SE 017 vkop za jarek, vkopan v geološko osnovo SE 018, prekrit z SE 011 I. gradbena faza SE 001 južni zunanji zid, nad SE 002, vanj vzidana mala kvadratna gotska okenca iz peščenjaka z na ajdovo zrno prirezanimi robovi sredina 14. st. SE 002 zob južnega zunanjega zidu, pod SE 001 SE 003 temelj južnega zunanjega zidu, pod SE 002 SE 006 zahodni zunanji zid graščine SE 022 severna predelna stena med sek. 2 in 1 SE 023 temelj severne predelne stene SE 022 SE 031 južni zunanji zid, nanj se naslanja SE 037 SE 047 temelj južnega zidu SE 031, nanj se naslanj a SE 032 SE 050 ostanki malte in skal, na SE 052, pod SE 034, prekriti s SE 048 SE 071 kamenje, vezano z malto, pod 061, na SE 052 II. gradbena faza SE 034 temelj vzhodnega fasadnega zidu, popravljene naj starej še faze graščine, sestavni del polnila vkopa SE 054 sr. ali kon. 15. st. SE 032 popravljeni del starejšega južnega temelja SE 047, sestavni del vkopa SE 054 - polnilo med temelji SE 047 in SE 034 SE 047 temelj južnega zidu SE 031, nanj se naslanj a SE 032 SE 004 vzhodna predelna stena med sek. 2 in 3 z vzidanim pazduhastim gotskim portalom SE 005=053 temelj predelne stene SE 004 med prostoroma 2 in 3 m. gradbena faza SE 036 južna stena stolpiča (ajžlja) prva pol. 16. st. SE 035 severna stena stolpiča (ajžlja) SE 039 vzhodna stena stolpiča (ajžlja) SE 041 zahodna stena stolpiča (ajžlja), "aplicirana" - se naslanja na temelj južne fasadne stene iz II. gradbene faze (SE 034) SE 088 vzhodna fasadna linija III. faze, pod SE 085 SE 055 zobčasto zamaknjen temelj, naslanja se na SE 034 SE 102 severna fasadna linija III. faze, naslanja se na SE 088 SE 115 severna fasadna linija III. faze, naslanja se na SE 112, na SE 120 SE 112 zahodna fasadna linija III. faze, naslanja se na SE 006, na SE 120 SE 104 predelna stena med sek. 1 in 15 z gotskim portalom SE 105, na SE 106=118 SE 105 gotski portal, vzidan v steno SE 104 SE 100 temelj predelne stene v prostoru 15, na SE 52, naslanja se na SE 088 SE 101 ostanek temelja, verjetno vzhodne fasadne stene graščine III. gr. faze pod SE 085, na SE 052 IV. gradbena faza SE 133 temelj vzhodne fasadne stene IV. faze, naslanja se na SE 088 in SE 131, na SE 052 okoli 1600 SE 131 temelj severne fasadne stene IV. faze, nanjo se naslanja SE 133, SE 132, na SE 052 SE 132 predelna stena med prostoroma 11 in 14, na SE 052, naslanja se na SE 131 in SE 115 SE a zahodna fasadna stena IV. faze, naslanja se na SE 112 V.a. gradbena faza SE 038, 039, 060, 097, 095, 130 zidovi vzhodne zunanje fasade V. faze (enaki današnjim) sredina 17. st. SE 143 temelj severnega podpornega zidu SE 142 kamenje, pomešano z malto - ostanek ometa ob gradnji SE 130 SE 141 temelj južnega podpornega zidu V.b. gradbena faza SE 087 južni zid stolpa s kapelo v nadstropju konec 17. st. SE 080 vzhodni zid stolpa s kapelo v nadstropju SE 081 severni zid stolpa s kapelo v nadstropju 250 200 > I 150 100 m 50 009 011 013 015 016 040 042 043 045 048 068 079 089 092 107 118 129 135 Stratigrafska enota STB