mraza, bo na razpolago več premoga za privaitne odjemalce-
—$18.000.000 je bilo »plača* nega v četrtek na obroke za Liberty foonJdle, ki so bili podpisani tekom oktobra. Prihodnji plačilni dani za obroke je 15. decembra.
—Slov. N. Čitalnica priredi na Silvestrov večer v Grdino-vi dvorani plesno za/bavo, na kar se opozarjajo vsa društva.
—Alex Roberts je padel v sredo zjutraj ob 9. uri iz 10. nadstropja v Hippodrome Building 125 globoko na oeist-ni lak. Tri minute je ležal na t le/h, predno so mogli pobrati maso kosti in krvi na tlaku. Roberts je bil uposljen kot ele-ktrikar in je delal poprave na hiši, ko je iz neznanega vzroka padel navzdol. Bil je poročen šele tri tedne in star 24 let. '
^-Večerni pouk se ddlpre v Kast Technical High School, in sicer brtzplačno, za vse one mladeniče, ki so se registrirali za vojno službo, toda niso bili še poklicani. Mladeniči se bodejo učili telegraiije, ^igna-lov in vsega kar je treba pri signalnem koru za vojaštvo. Te stvari pridejo tudi v ' 'poznejšem življenju jako prav. Opozarjamo naše Slovence, da se posluižijo te šole, (ken po zneje, ko 'bodejo klicani in če bodo znali telegraf i jo; foodejc. hitro napredovali.
—Vlada nujno potre'.uje
TOiffc
te se v poštnem poslopju, v četrtem nadstropju, kjer dobite nemudoma delo.
—Mjestni blagajnik Neal naznanja, da si bo moralo mesto sposoditi $600.000 ikoncem tega meseca, ker mesto "absolutno nima jiobenega denarja. Pred prvim januarjem ne dobi mesto nobenega denarja, tpda plačevati mora svcje u-službenoe.	' «.
—Mestni kemik White je u-ničil 3500 bušljev krompirja v Clevelandu, ker je dospel krompir v Cleveland v zmrznjenem stanju in je ne porab en za hrano.
—Jos. Pickney je star 22 let, rodom Mažar in je bil oproščen vojaške službe. V četrtek je stal prddl sodnikom Vi-ckery s prošnjo, da postane državljan. "Ali ste kupili Liberty bond?" je vprašal sodnik. "Ne," odvrne Mažar Pickney. "Well, vi niste sposobni za ameriškega državljana," je rekel sodnik in odlovil Maža-ra.
—The City Ice Co. ima precej premqga na razpolago, katerega ne potrebuje taikoj in ga je pripravljena prodati odjemalcem po cenah, kalkor jih je določila vlada Zjed. Idlržav. Toda premog se dobi le na sledečih postajah: E. 43rd St. in Penna R. R. West 117th St. in Madison ave.f Saranac Rd. in E.i52nd St. Kompanija prodaja premog v množini sto tatov do pol tone na eno družino ter se dopelje na dem. Oglasiti se je treba V dotičnih uraldih.	'
—'Emil Šalo, član I. W~W. ■stanujoč na 4110 Joihn ave. je pregovoril vojaka, svojega sv?dka A. Jones, ki se je mudil v Clevelandu na dopustu, naj se ne vrne več v vojaško taborišče. Odpeljal je svaka v Baltimore, toda vojaka so tam prijeli, Emila Salo pa so aretirali detektivi. 'Emil Salo pride pred zvezino sodtaijo, in ko se mu dokaže, da je kriv, dob; dvajset let ječe, ker je hotel pregovoriti enega vojaka, da se ne vrne v taborišče.
Benetke, Padua^Vicenza pred padcem
Italijani se začasno ustavljajo ob reki Piava. Velika armada Francozov in Angležev je na potu v Italijo. Ameriški vojaki zmagovalci v praski z Nemci.
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Pott Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
Benetke izpraznjene.
-Ben'eitike, 15. nov. Civilno prebivalstvo je zapustilo Benetke. Tudi mesta Tre vi so in Vincenza so izpraznjena in zapuščena, Laške oblasti so transportirale iz Beneitk vse umetnine, dragocenosti, slike in kipe 'ki so zgodovinsko umetniške vrednosti. Teh ti-metnin je toliko v Benfctkah, da je bilo potfeT>no dva}set ti-si.:č delavcev, da so v pravem času umaknili vse, predno pridejo liarba.rski Nemci in Avstrijci ter uničijo najdragocenejše umetnine kakor so tn storili s v Belgiji in Francijf. Težavno je bilo transportirati ogromne kipe in statve. Štirj; bronasti konji pri baziliki sv.
pret
London, 15. nov- Dasi Italijani tiling a m še vedno držijo Piave fronto, pa je »fikoro gotovo, da se bodejo morali u-makniti do vnaprej pripravljenih postojank pri Adiži. Na več krajih so bili Italijani odbiti, na več krajih so. pa tudi Italijani pognali Nemce nazaj Dvajset milj sever.no od Benetk so Nemci prekoračili reko Piavo. Francoske in angleške čete še sedaj nisO dospele 11a bojišče, kalkor se je izjavita angleška vlada.
Italijani v hudih bojih.
Na 50 milj široki fronti se vršijo^ jako vroči boji. Nemcem se je posrečilo dobiti večje topove na fronto, s .katerimi neprenehoma obstreljujejo laške pozicije. Pri Gallio se je 6000 Avstrijcev skušalo priplaziti za hrbet Italijanom, toda so bili poraženi in po h<U/dih zgubah vrženi nazaj. Izmed 44 laških ©klopnih avtomobilov, ki so se udeležili te bitke, se jih je vrnilo le. 28.
Vsa Benečija pade.
* General Diaz, novi laški vrhovni- poveljnik je prepričan, da ne ho mogvl dolgo držati Piave fronte. Poroča se iz Rima, da je že umaknil glavno armado od te fronte in da le močne lašlke zadnje <str»že še zadržujejo sovražnika. Vsa Beneška s svojimi bogatimi pokrajinami pride pod nemško komand'o. Nemci so prekoračili reko Piavo na levem in Idlesnem krilu. Na nekaterih krajih so te ,še 9 milj od Benetk.
Lahi žrtve nemških intrig.
Washington, 15. nov: Sem je dospelo uradno poročilo laške vlade kakšnih intrig in laži so se posluževali Nemci, da so zatiošili nezadovoljnost in punt v del lašlke armade. Laška armada ima dokaze, da so se Hrvatje in Bulgari, ki so bili vešči laškega jezika, preoblečeni kot laški vojaki, splazili idO laskih telefonskih postojank in so dajali napačna poročna laški .armadi, ki je postala vsa zmešana. Poleg tega so Nemci razmetali na laški fronti na tisoče iztisov pona-
•Londprr, 15. nov. Iz švedske prihajajo poročilat, ki pa niso mnogo zamenljiva, da se je Sibirija ločila politično od Rusije in proglasHa jlvojo samostojnost. Sibirija je baje proglasila bivšega carja Nikolaja za vladarja. To poročilo ki prihaja iz švedskih krogov je deloma potrjeno od častnikov v Torea, Finska«,ki pripovedujejo, da je resnica da s*e je Sibirija odcepila od ostale Rusije.
London, 15. nov. Nobenih brzojavk ni' že od včeraj popoldne iz Rusije. Svet ni pcM-učen, kaj se godi v Rusiji. Skrivnost, ki se sedaj vrši v Rusiji, je nepoznana. Preki-njenje brzojavnega prometa s Petroigradom .naznanja, da imajo vojaki v oblasti brzojav, toda ne ve se, ali so to vojaki boljševikov ali vojaki K-ereu-
skija. Brzojavna postaja v Ny-stad, Finska, skuša že od torka priti v pogovor s Petrogra-dom. Divje govorice se širijo. Zadnje brzojavke ki so dospele v torek v Stockholm, Švedska, naznanjajo, da je Keresi-ski dospel s svojo armado v Petrograd in Idia se je polastil vseh važnih točk. Drugo poročilo nazinanja, da je general Kozakov, Kaledines, diktator južne Rusije, dočim vlada Ker renski v Petrogradu. Tretje poročilo naiznanja, da se mudi Kerenski v Moskvi, katero mesto je proglasil za sVojo prestolico, in da iz tega mesta daje povelja. Čete generala Kornilova, ki so se pred nekaj meseci spuntale proti lOeren-slkiju, in Iki je sedaj na strani' Kerenskija, so zasedle starodavni Kremlin v Moskvi, in sicer po jako krvavem boju.
/IMKM
Mm
Minlsterska kriza v Angliji. Nesporazum radi vojaških zadtv.
• London, 15. nov. Angleški 'ministerski predsednik Lloyd hUeorge, ki se je pravkar vrnil iz obiska v Italiji; je . naletel doma na nepričakovano' krizo. Pričakuje se/ da bp angleški parlament izrd^^Vojemu nekdaj oboževanernu voditelju nezaupnico, in* nezaupnici sledi resigftacija. Gre se radi na* aljnega vodstva Vojne. Llovd
^retiserimi^Af^
vladar v Amgliji, želi da se sestavi skupna vojaška kionfe-renca laških', francoskih in angleških generalov, ki bi odločevali gleda nald'aljnega vodL stva vojne. George je prepričan, da skupni sporazum med zavezniškimi generalnimi štabi bi prinesel zaveznikom veliko uspeha. Vprašanje pa je, ali bo ta sprememeba dfctbra, ali lx> prinesla uspeh, in kaj naj potem naredi separatni italijanski, francoski, antgleski generalni štab, ki je dozdaj izdeloval vse načrte. Zavezniška vojaška konferenca bi zborovala v Versailles, blizu Pariza, toda ne bi imela samost jne-ga odloc'ervanja. Govori se tu-di, da je hotel Lloyd George
rejenihi laških časopisov; v katerih se je pisalo, da jilaška vlada v Rimu, Turinu, fjeapo-Iju in Idlrugod divje streljala na laške žene in otroke, da so anjgleški vojaki, ki so dospeli v Italijo s sabljamii sekali Lahe in da je na Francoskem ogromen punt prebivalstva. S temi poročili je bil velik dpi laške armade zmešan in je trenutno vrjel, da je res talko, nakar se je laška armada začela umikati. Pozneje se je sikazak), da je bilo vse to dobno premišljena lai Nemcev, da bi preplašili Lahe.
Dve angleški vojni ladij i tor-pedirani.
London, 15. nov. Artgl.eška vlada naznanja, da so nemški subtnarini tOrpedirali en angleški torpddJni raadiraliec in neki. manjši monitor* Dya sub-marina sta bila pretekli teden ujeta.
Delovanje submarinov.
London, 15. nov. Odkar traja subinarinski boj, jejjbil zadnji teden: najbolj srečaBbta angleške parnike. Tekoij celega tedna so suibmarini Vstopili le <esn angleški parnik, Mjc nosil nad 1600 ton in Le Kparni-lkov izpod 1600 ton. wfia ne daje nobenega " Vzrok®! zakaj se- je delovanje 'suhmflcov lista vilo. Nekateri «b«penja, ,da angleške' in ameriš«; vojne ladiie preveč dobrg jHfeolira,
anfii tu m^n^w
ra nemška al.limiralitefa« suh-marine za mas vni napad na .gotovi točki, najbrž kadar pride nov transport vojaštva i 1 Amerike.
Angleži pred Mosuloin.
London, 15, nov. — Gerverad Maude, poveljnik angleške armade v'M)csopotamiji je prodrl 150 milj severno od Bagdada, in ise nahaja le še 50 milj od Mosula, zadnje velike turške trdnjave v Mali Aziji. Padec Mfosuki, ki je neizogiben, bo povzročil, da Turki zgubijo vsa svoja posestva v Mali Aziji in so prisiljeni u-makniti se Idio Carigrada, samo če Rusi nekoliko pomagajo v Armeniji. Če pade1 Jeruzalem, od katerega so Angleži oddaljeni le 10 milj, tedaj ne preostaja Turkom druzega kot Carigrad in komaJd' zemlje v Evropi.
Turki tepeni v Palestini-
Dočim so Angfleži porazili Turke pri Tekritu, 150 milj severno od Bagdada, pa so trpeli Turki velike zgube tudi
v Palestini. Južno od Jeruzalema je bila včeraj napadena glavna moč Turkov, in posledica bitke je bila, da so bili Turtki pognani nazaj 7 milj, d'a so Angleži zajeli 1200 Turkov in 40 strojnih pušk. Angleške postojanke v Palestini se nahajajo sedaj ob zgodovinskem potoku Cedron.
Ameriški vojaki ubiti.
Pariz, ,15. nov. Več ameriških vojakov je bilo ubitih in ranjenih, ko so Nemci pred nekaj dnevi s šrapneii obstreljevali ameriške strelne .jarke. Amerikanci .so ognjevito odgovarjali Nemcem, ki $0 trpeli precejšne zgube.
.Nemci speljani v past
Ameriški glavni stan, Francija, 15. nov. Ameriški vojaki so povrnili Nemcem, ki so pred' nekaj dnevi ujeli več Amerrkancev na straži. Anreu riški vojaki- z nekaterimi1 prijateljskimi Francozi so se skrili v velike dupline na bojišču na prostoru, kjer se ne nahaja no-ibena armada. Ko fco Amerikanci težali v blatu več ur, so /aprili jako močno nemško
paitrolo, dvakrat močnejšp od ameriške straže. Amerikamci so pustili Nemce nemoteno naprej, nakar so začeli streljati nanje iz vseh strani- Nemci so bili presenečeni, in so z vso silo Ibežali nazaj. Dvajset Nemcev je bilo ubitih in mn'fr-go ranjenih.
Nemci obstreljujejo lAmeri- ■ kance.
Tejkom zadn'jih štiriindvajset ur obstreljujejo Nemci neprestano ameriške postojanke, katere so dosedaj pustili pri miru. Ameriški ostrostrelci delujejo prav blizu nemških strelnih jarkov.. Včeraj je bil ubit en saržeat.
Avstrijci zatikajo Žide.
Hague, 15. nov. Iz Poljske prihajajo ostre pritožbe Židov napram avstrijskemu gospod-stvu na Poljskem. 'Avstrijci so prvotno obetali ,da bodejo "rešili žide ruskega tiranstva, toda Avstrijci ipočenjajo slabše z Židi kot so prej Rusi. Judje na Poljskem nimajo * nobenih pravic in uporaba njih"je1
zika je prepovedana. T—____
Cadorna sprejme.
Rim,< 15. nov. General Ca-d'orna, odstavljeni laški vrhovni poveljnik, je sprejel mesto v skupni zavezniški vojaški konferenci. Caldtorna je mest > prvotno odklonil, toda se je tt dal pritisku.
Pariz, 15. nov. Geo, Cle-menceau je ibil iiminovan mitt i st ersk im	p redsednijco m Francije. Novi ministerski pTedsednik je znan kot najhujši nasprotnik Prusov in Nemcev sploh %ili njegovo imenovanje kaže, 'da je Francija odločena ostati v vojni do za'dnjega.
Zavezniki v Italiji.
London, 1-5. nov. —■ Dočim Rim naznanja, da Italijani držijo Piavo fronto, pa so prišla iz Londona uradna poročila, da koraka ogromna armada Francozov in Angležev v Italijo, da 'pomaga Italijanom. V nekaj dnseh bodejo žet na fronti.
2000 ubitih v Moskvi.
London, >15. nov. Dva tisoč oseb je bilo ubitih v cestnih bojih v Moskvi pretečeni torek. V mnogih krajih prevladuje anarhija. Poročila iz Švedske in Finske' naznanjajo, da so anarhisti zažgali Petrograd, ki je v plamenih, *
Ali bo pivo prepovedano?
Washington, 15. nov. Prddu sednik 'Wilson se bavi s predlogom, ali naj se za časa vojne prepove, izdelovanje pive. Glasom postave ima Wilson t<? moč. Stranka suhih si silno prizadeva, da pregovori predsednika naj ustavi pijačo. Ko se snide kongres, bodejo pre-hibicijonisti jalko upljivaJi na kongresmane, da se čimprej iz Zjed. držav odpravi vsaka pijača.
Ameriški kongresmani v Franciji.
Pariž, 15. nov. Predsednik francoske republike Poimcare je danes pozdravil ameriške kongresmane, ki se nahajajo na potu na fronto. Pred nekaj tedpi je odšlo več članov ameriškega kongresa v Anglijo in Francijo, Idfa se prepričajo o položaju na fronti.
Anarhija na Finskem.
Poroča se iz Nemčije, da je na Finskem zbruhritfa velika anarhija. Bande razbojnikov ropajo in morijo po mestih in po deždi. Oblasti so vse po-begnile, in FWka nima riobe-ne postavne vlade.
Kompanije imajo prevelike predle.
Washington, 15. nov. — V Ameriki je šer ve/dino na stotine kompanij in tisoč^ kompa-n iitov, :ki služijo ogromno premoženje na račun vojne Vlada je sicer naložila ogromne davke na vojne profite, toda šei vse premalo. Proračun, ki je pravkar izšel, kaže, da večina kompanij še vedno plačuje od 20 do 30 procentov čistega profita na vlož<evni kapital. Pri tem so odšteti že vsi davki, katere so« kompanije že plačale za to leto. V mnogih slučajih so kompanije zaslužile celo 40 procentov čiste* ga dobička.
Ti ogromni profiti, ki jih delajo kompanije, -niso samo odgovorni za draginjo vsega blaga ampak tudi za strašne stroške, katere ima vlada z vojno. Resnica je, /dia te kompanije plačujejo ogromne vojne davke na sv^>je profite, toda res je tudi, dar za vsak dolar davka, ki ga plačajo' vladi, naredijo dva dolarja čistega profita. Jekleni trust, največja kor-iporacija v Zjedinjfmih državah 4)o koncem leta zaslužil $451.000.000 čistega dobička. Od1 te svote mora trust plačati vladi za davke svoto $178.000 000 »n ostane torej še $274.
000.000 kot čisti dobiček. Leta 1913, ko je ista kompanija imela svoj>et naj»bpljše leto v zgodovini, je naredila le $81. 000.000 čistega profita.
Druge kompanije, ki izdelujejo sladkor, usnje, sukno in druge potrebščine, kažejo . nako velike dobičke. Toda kljub tem ogromnim dobičkom pa padajo vrednosti delnic na borzah. Zakaj? Zato ker kompanije doforo vedo, da vlada ne bo trpela teh velikih profitov, in idia bo ljudstvo silno godrnjalo. Raditega prikrivajo vrednost delnic.
Kongres se snide prvi pon-deljek v decembru. Prva zadeva, s katero se bo konigres pečal, je da se znova začne re-vizirati davke. Ne samo da bodejo komipanijam naložili še večje davke, ampak tudi kontrola cen se bo ustanovila, ker brez vladne kontrole živil ni mogoče, Idia hi se cene znižale in da bi bilo ljudstvo zadovo-ljrto.
-o-
—Velflci električni napisi, ki svetijo ponoči po doljnem mestu, morajo od petka naprej ugasniti vsak večer ob n. uri. Namen tega je, da se prihrani premog.

Car Nikolaj proglašen za
vladarja v Sibiriji ?
*	*' '^shB
I
I —,\z Washinjgtona je -dospe-Eb povelje v taborišče Caamp feberman, ChilHcottoe, <ia se Kfeere 400 najboljših mož, ki K0 uporabni pri motornem ■Tansportu. Teh 400 mož bo Borilo 408. stotnijo motornih Kožni kov, katera stotnija se mo uporabila za službo zadaj1 Ki fronto v Franciji. Tekom trihodiijih ,par tednov bodejo P fantje že v Franciji, kot se Bije, prvi fan tj« nove narodne ■armade, ki bodejo poslani v iSSjnO službo. Pričakuje se, da Ibdejo dkoli ©ožiča <že v Banciji. Na fronto sicer ne Eridejo, ampak prideljeni bo-pejo oddelku motornih voz, ki Eora skrbeti da vojaki na ■fronti dobivajo olb pravem ča-B vse potrebno. Izbrali so le fcajboljše in zanesljive! može. Eied izbranimi je samo en Slo-mnec in sicer Anton Lušin, Kin slovenskega posestnika Eišima v Clevelandu na 6128 |St. Clair ave.
i —France Lunka se je oglasi iz Afrike in pozdravlja vse Krijatelje in znance v Cleve-Krndu. Piše nam, da so teške Kije., toda fantje so zadovoljni Btl neprestano pojejo lepe slo-ivensk«- pesmi. Dočim. imajo feruzega dovolj, pa jim primanjkuje denarja za tobak in za fc^1 priboljštk. Koliko časa o-Kncj v Afriki, "mu ni'znano. IV istem taboiišču je Had 3000 Kugo sfio vansk ih pros tov olj cev li z Amerike.
W —Zvezina vlada naznanja, je bilo zadnji tdden v Cle-
A o i.'11 (iT c <""i icier te
^■PIPEFv- ,Ira nlvldu	IVJVI J^-
^Hljena hrana .in blago. Bfeč kot s-to tovaren je dobilo ■od vlaKle svarilo, naj skrbno icuvajo svoje prostore, iker so Kbmški ageivtje in člani I. W. fov. neprestano na delu, da llkoiliijejo vladi- Zvezini detektivi so že aretirali 14 mož Kr zvezi z zaroto. Odlkar je voj-jna napovedana Nemčiji, so ptan.ški agentje v Ameriiki za-Pga<li iže nad 20 milijonov bušljev žit^ in milijone bušljev liter funtov jdirugih živil. Vlada Ije prijela v torek v Clevelan-liiu nekega Nemca po imenu ptosiger, ki je hotel spustiti peko tovarno za municijo v [zrak. Stotine delavcev je bilo byr smrtni nevarnosti. Razgrel ne xparni kotel nad vso silo in m.metal «e več sto funtov preproga na ogenj, nakar jo zapustil tovarno.,, Nevarnost so še Ifaravočasno odkrili.
—'C*ene zeljr in krompirju so se jako znižale. Na tržnici bo prodajali v četrtek bušelj Krompirja po $1.40 in tona ze-!§a ali 2000 funtov se prodaja |3o $22. Lansko leto ob tem |u je bila tona zelja $75 00 ffi—V leikarno na 4216 Payne lave. sta prišla.v sredo dva Kan d it a, Iki ista zahtevala Ezdravila zoper zoGobol.' In Eo se je lekarnar pri.pravil, da ilfcia postreže, sta dvignila revolverje in zahtevala denar, [pobila sta $75, potem pa štiri-prat ustrelila proti lekarnarju fpi pobegnila po 43. cesti, pVi filnevni luči v navzočnosti stotine osdb.
p -—Pričakuje se, da bo kma-prepovedano peči kruh v feekarnah meldl 8. uio zvečer in £ uro zjutraj. Pekarski delav-M sami zahtevajo, da se pre-&cha z nočnim delom, ki je ne-pdravo za peke in ne-ekono-piično za vlado. Če se preneha Ki nočnim dek>m, tedaj vzjutraj ne bo svežega kruha. f^-ULjudje precej ofijčutijo pomanjkanje premoga v seda-llijem času. Pomagati se me bo feoglo prej kot čez dva tedna. Vlada zahteva ogromne jnno-£ine premoga za sebe in zaveznike. In ko bo brodarenje po jezerih ustavljenb radi,
odstaviti angleškega vrhovnega poveljnika Hai/ga, v katerega ima naned popolno zaupanje, tokte ne ve se, ali je j resnica ali ne.
■Kar angleško časopisje naj- , bolj zameri Lloyd Georg-ti je, da se je minister izjavil v Parizu, da so zaj^eizniki naredili 1 mnogo napak, katerim bi se lahko izogniii, če bi delovali
časopise od ministra-naj razjasni .kakšne napake so zavezniki naredili, ali pa naj odstopi. Tako strupene pisave, kot jo ima časopisje v tej aferi, se nri rabilo Še v Angliji, odkar s/o se razne stranke pomirile med seboj pred tremi leti.
Jako važno vprašanje je tudi, ali bo dovoljeno ameriškim generalom se udeležiti zavezniške konference, ali pa bolelo ameriški generali izključeni in bo Amerika na svojo roko vodila vojno. Na vsak način živi Anglija v veliki krizi, ne radi vojne, ampak radi vprašanja, kako naj se vojna 1 na najbolj uspešen način na-! dal ju je.
■00 vojakov iz Ghillicothe odi-de v kratkem v Francijo.
V
S'
Mnogo Čfcnor in orgaflfe*
cije je -pošiljal©' proteste. Nezadovoljstvo v »tranki je naraščalo.
i "... Postavili ti druge ljudi v orednišitvo, pa Jih niso ime li. Toda trplenje pri tem je, ker »er pri takih razmerah . in radi takih demagogov niti e-derr naših bolj razumnih ljudi ne more dolgo Idlržati v uredništvu."
"Glejte tak položaj vlada pri njih. To je čisto avstrijska taktika. In jaz sem trdno pre" pričan, da so ti demagogi — avstrijski agenti, plačani' ali neplačani, o tem se ne razpravlja."
Nastop napram ruski revoluciji.
Sramotili so Tuslko revol/uci-jo in se izjavljali, da ni vred na ničesar, če ne sklene takoj separatnega miru z Nemčijo in Avstrijo. Na d-riugi strani pa so delali propagandp za Lenina, Trock'ja in Martova. peila se jima je slava in hvala Ker je Lenine v kajzerjevi službi, je tudi tu "R. S." poka zala., kako smrdi od kajzeršči-ne.
'^Ruslca revolucija — piše B. Savič dalje — in nastop Amerike v tej .vojni, vse to je povzročilo, da jp fttSUljflUUUL goslovansko ^ifffasanje jako resno. Sjtv-aSrt^ o katerih so mnogi dvomili, so postale jas ne,-v interesu najširše /demo kracijja.. Krfska deklaracija nas spominja, da je Z jed in je-nje Jugoslovanov v eno neza-visno državo— sigurna stvar. Jugoslovanski Narodni Svet deluje s p o t n o aktivnostjo v Wash ing tonu. Srbska vlada in Jugoslovanski Odlvoi imajo sv*>i,e misije med namf v Ameriki. In. kaj imamo mi? Mi imamo n-eisreči^o* in zabito "Radničko Stražo!" Narodne dolžnosti pTavega - socialists.
".... Jugoslovanski socijalr sti so vedno želeli in delovali za zjedinjenje pOvsod. To zjedinjenje je* splošno, narodne in tudi: .socijalistično. Naj je bilo še toliko prebira rad. principa v politiki, pa je ven" dar neizpodbitno dejstvo, da smo mi za zjedinjenje. In če se ne more vse natanko izvrši ti po programu, kakier ga mi želimo, pa se mora to zjedinjenje izvršiti tako, (kakor je najbolje mogoče... Tam kjei jugoslovansko zjed njenje za hteva vse sile, brez tobzira na piolitičn-e borbe, moramo mi socijalisti nategniti vse svoje moči."
"Kajrti, ikdo smo mi ? Kaj smo mi? Radičesar eksistira-mo kot jugoslovanska politična stranka? Koliko je vredna vsa naša agitacija in socijali' stično delo med narodom, ki je nacijonalno zatiran in razdeljen? Ali se more pod avstrijskimi vešalami gqyorrti o sreči Jugoslovanskega naroda? In ako ta narod v prihod-njosti ne bo izjedinjen, svobt^ den, aH moremo mi v Turčiji ali v Avstriji govoriti o socija-lizmu v srbskem, hrvatskem ali slovenslkiem jezilku? Ali smo del, jugoslovanskega naroda in ali razumemo položaj kot talk ? Ali imamo mi rtactjfinalne dolžnosti? Narodna svoboda je predpogoj socijalizma.
"Radnička Straža" o vsem tem ne misli. Njen urefdnik Todor Cvetkof je toliko zaostal, da prihaja na javno debato pred narod, da nekako "do-(ka/že*' dr. Leontiču, da moremo mi Jugoslovani le s socija-lizmom se zjediniti in nikakor drugače. Ali ni najslavnejši pogoj nacijonalna svoboda naroda? Ali se nahaja s^ciial stično igibnnje nekje v oblaki ali se mora naslanjati na na^ rod ?
P.adnfčka Straža in Narodni List.
•Citati iz "Straže" 90 neiV-pdrifbitno ddktizali. da ta lirt nasprotuje jugoslovanski ideji in sedaj je popolnoma imr Ijivo zakaj Zottiniev "Narodni List'' hvali "Radnička Stražo" Kadi ji s kadilnico, in pretis-kuj-e -članke iz lista; da dokaže, da "jugoslovanski socijalisti v Ameriki ntso tako bedasti kakoi; oni na Slovans-kem Ju-
"	Strara" ie u-
bila'- v' svoieni pcArretu vsako
ne more z njimi .živeti. Laž, li ctmestvo in denuncijacija st krasno vežbajo pri tem,
Konečno obeta >g. Savič, da bo Čudi v bddioče delal za narod, in za svoje drlo bo odgovarjal samo svoji čisti vesti in narodu, za katwega id'ela.
Zbiranje pravih socijalistov.
Ta'ko» j'e obsodit nenaroden pdkret med hrvatsko-srbsko sekcijo socijalistov socijalist Savič, kateremu s°cijalistično prepričanje ne preprečuje, da želi svobodo svojemu narodu, ampak tudi z vsemi silami dela za svobodo naroda. želeti je le, da se ostali naši narod1-.111' socijalisti otre'sejjo tororiz-!nia perfidnega Bulgar a Cvet-taova, iki se je znal vriniti v naše socialiste in deluje, tda škoduje naši narodni stvari, svobodi in zjedin'jenju naroda; napram kateremu noben socijalist ne mor® biti mdiferen-teni.
1
—:—-
Laška vojna fronta.
■^wtinntiiiHiiHrxtjrnttnTKrrTrtysr,;,
'•'•"■n-firFTMfjmxrTWii
Vsa znamenja; kanejo,, da prid1; jo Benetke,. Padu a in Vi-J cenca zopet' v avsttrijdflao ©6- j last. Leta 1866 se jje morala Avstrija umakniti k teh krajev, pcitem ko je 'bila. nai severu poražena od Nemcev. Sicer Benetke im dfruga važnejša sevenna italijanska mesta ni so še pod avstrijsko oblastjoi toda pridejo v kratkem času. Zavezniški vojni zbor; v kate rem se nahajajo francoski^ kisik i in angleški generali, s: sklenili, ♦d'a nov« postojanke lašlkie armatlle ob reki Piava niso varne, 'kajti »nenišlka-aivfitrij-ska ofenziva preti od severa v Tridentskem okraju, in se zna
I X A' "	i
Biomnio ob švicarsko-avil
25. NOVEMBRA,1917. i Do točki ▼ okolici' 190 milj. '3
Do reaortov Mju|uinja§mbodi
N-proJ.j ||k.ti .»kdu. N*ifiB«M> I« *ru* vozovi i.«, CM««, li Now York. VpraUjt« pri
E. A. Aken, CPA. 733 Euclid-Av
Cantral 328
S poet » j«: Broadw««, W. 2Btk St.,-E*«tt
inE laothSi.
M
proti mrazu
! Imamo v zalogi PEČI za plin in premog.
Jos. Žele
Slcmski pogrebni , zavod.
6502 St CGur Ave
T«i Princeton 969
N
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
....... . ....... '.. „,...■■ ^
NAROČNIN At
/fl Ameriko - fS.OO I Z,a ClrV'd. po poJrtiff.OO Z,a E*>ropo - £4.001 Posamezna Jttex)ilKa - 5c
Vm	ta 4mr <• po*B>. M	__«
% «11* rr. CtAIH m N	CUIVBLAMU. OIUO nKJtPHONB OUT. PRIMCrfON 1M
EDWARD KAUSH, Publisher	_LOUIS J. P1RC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
• Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland,
Ohio under the Act qf March 3rd, 1879.
_>....... ■ '■ ■
*No. 134. Fri. Nov. 16th 1917-
Kaj je naš program.
b
OBČNA NAČELA MEDNARODNE POLITIKE.
1.	Svoboda človeka. Necch isnost naroda.
2.	Enakopravnost pfed |> s;avo za vsakega človeka v vseh državah.
3.	Medsebojna ravnopravnost vseh narodov in držav.
4.	Narodna pravica in- varstvo te pravice jc osnovna podlaga bodeče Jugoslavije-
5.	VfsalTnarod itna neodrekljivo j>ravico, da je' popolnoma svoboden in zjedinjen v svoji necxlvisni, narctlni idržav, ki ima zavzertiati vse zemljišče, kjer ta nanod živi in stanuje.
6.	Noben nanod, nobena država no smejo imeti pravice, da pridržijo, zahtevajo, si lastijo ali celo odtrgajo za sebe najmanjšega dela tuje zemlje, najsibo v Utfnasticnem, državnem ali kulturnem oziru, niti za imperialistične, dkertomske ali stra-tegične. interese.
7.	Vsi meddržavni dogovori in potgoJbe morajo biti javne.
8.	Vojna je samo tedaj opravičena, kadar je napovedana v name«, da se ta načela spolnejo ali branijo.
9.	Te mednarodne principe morajo vsi narodi in vse države sprejeti in se po njih ravnati.
OSNOVNA PODLAGA NASE DRŽAVNE POLITIKE.
Vodilna misel je: Srbi, Slovenci, Hrvati so en narod pertd skupnim imenom Jugoslovani.
Raditega zahtevajo popolno osvobojen je vseh Jugoslovanov in zjedinjenje vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih krajev v eno edinstveno, svobodno in neodvisno narodno državo.
2. Osnovajoči državo Srbo-HrvaPov-Slovencev Jia principu na rodnosti, stoji ves nanod, kot edinstvena celota, <na braniku 1 domovine v neprestani borbi proti vsaki tuji oblasti za vsaik ! komaldl naše zemlje, za neodvisnost svojih obal in za svobodo ■
Jadranskega mtorja.
3.	Da«i je današnja državna in narodna pol tika Bulgar-ske sovražne osvobojenju in .zjedinj-emju Srbov-Hrvatov-Sto-vencev, pa si bodemo vseeno prizadevali, da pridejo tudi Bul- |! gm v na.Ši zvezo, kakor Mtro se ott-esejo tujega upljiva.
4.	Notranjo ureditev Jugoslovanske države Srfoov-Hrva- |( tovHSlovencev bo odloci^ves narod kot edinstvena celota, brez
Ivs^kiaga »unanjega umešavanja, in sicer na svoji veliki ustavo-tvprni skupščini.	;
5.	Ustava, ko bo v celoti pro-glašeuia oldt Ustavotvorne Sikupsčine z nadpok>vično večino, je izvir in konec vsake obla- : sti in vseh pravic, na katerih počiva vse državno življenje-
6.	Člani Ustavotvorne Skupščine bodejo narodni poslanci . iz vs-oh srbskih, hrvatskih in slovenskih krajev, brez kakega ozka, v kateri vojni dku<paciji se nahaja tak' kraj.
7.	Volitve poslancev za Ustavotvorno Skupščino se vršijo po občinah. Vsi prebivalci, ki so bili n>jeni ali katerh stari- ; l\ so l>Uj rojfcni na jugoslovanskem teritoriju, imajo .pravico voliti na osnovi, splošne, enake, neposredne in tajne volivne j)ravice. .■•r	) ;.....
OSNOVNA NAČELA NOTRANJEGA DRŽAVNEGA
USTROJA.
1.	Svobodna narodna volja v postavodajstvu prihaja do iz-rataijja v redni narodni skupščini, eni in edinstveni za celo državo.
2.	Vladar je na čelu naneda samo če narod tako ž^li-
3.	Ministerstvo j-e parlamentarno in odgovorno narodni sikupščini-
4.	Ustanovi se široka samoiuprava bbČin, okrožij In pokrajin na osnovi različnih socijalnih in gospodarskih prilik.
5.	Poslanci za redno narodno dkiupščino kot tudi za vsa zborovanje občin, okrožij in pclkrajim ,se volijo s splošnim, enakim, neposrednim, tajnim in proporcijonalnim glasovanjem.
6.	V celi država naj vlada: popolna svoboda in državno varstvo, varnost in svetost domačega praga in tajnost pisemskega občevanja.
7.	Svoboda pouka, govora, priče/vanja, časopisja, slhold'ov, štrajkov in organizacij,
8.	Pc*polna enakost v pravica'h in dolžnostih) za vse državljane otbojega spola, brez razlike vere, političnega prepričanja, plemena ali narodnosti.
9.	Popolna svoboda veroizpovedi, ravnopravnost narodnih im-e«, zastav, grbov* axbuik, edinstvo koledarja.
10.	Vsi plemenitaški naslovi morajo zginiti, vse podedovane ali razredne predpravice se odpravijo. (
.u. Postava bo zasigurala minimum posestva in bo varovala deta; nobenemu Idiržavljanu, poseibno pa idelavcu, rokodelcu, kmetu aH ribarju se ne sme pod nobenim pogojem vzeti koča, del zemlje, posesti in kar fe neobhodno potrebno za njegovo življenje in življenje njegove družine.
12.	Z naprednimi davlkd se preprečuje kopičenje bogastva posameznika in preveliko posestvo.
13.	Država omogočujsi vsakemu prebivalcu duševno in telesno vzgojo; izpolnjeval? se bo splošna šolska dolžnost za ntoske in ženske: nedorastli bo 'ejo po postavi varovani.
' * 14. Zasigmajo se zdravila in zdravniška postrežba siro-mak^in ; pppplna postavna z^cita materinstva.
15. Nedotaikljivost w^dnij, neodvisnost slciJii:kovf poro t n sodišč^ se uredi po najV)olj naprednih pravnih načelih .
' 16. Uradnik je sam -u^ovvrcn, kadar krš: posta.ve in dr ?h va povrne šikcdo stranki, Iki jc trpe'a mOgi.če radi državne ni; paznos t i .
17. Vrhovno državno sodišče lx) čuvalo, da sei ustava ne irsi.	.' , ?
j8. Narddlna armada lw> branila državo.
H* To je program Jugoslovanov, ki podp:rajo delovanje Jugoslovanskega Odbora. Kateri ]>ošteni, čisti, narodni, delavski človek ne bi mogel z vsem srceni, z vsemi silam« podpira'i te-^a programa, da pride čimprej v veljavo?
"-i.1 """ ."'■'" ■■"	—I
Važna odkritja socHafista.
s	4
List	Svet"
• v New Yorku prinaša jako za-\ .nimiv članek o razmerah v : Juigoslovanski Sfocijalistični Zvezi s posebnim ozirom na razmorje med hrvatskimi in . srbskimi socijalisti. Clanelk' se glasi:
"Napram tej svetovni vojni, ki ima med drugim odločiti svobodo tuld'i naš-eiga naroda, so .naši socijalisti zavzeli stališče dosti slično onemu avstr -jalkov. "Radnička Straža" katero urejuje Bulger Todcr Cvetkov, se s svojiirr*$isanjem ni mnogo razlikovala od' pisanja zloglasnega narodnega jrovila Franka Zottija. Vsa 1 razl ka je bila v tem, da je 1 "troviko" nekoliko bolj odkri-tq polo slavo cesarju in Avstri- 1 ;i, d očim jc "Radnička S.raa" c vramotila Sri?ijo n zaveznike, \ ato Nemčiji, Avstriji, Turčiji 4 in Buligarij' je molčaila. Z eno befcdc- se .karalkiterizira zadr-aj VRadničke Straže" v tej 1 vojni kot neprijateljski na- • pram zaveznilot m, a ind rekt 1 no naklonjen Nemčiji in Av- c s tri j i.	k
Razume se, da pošteni in." misleč' člani Jugoslovanske \ Socialistične Zveze niso mogli ostati ravnodušni napram \ izdajskemu. nastopni "Straže". Raditega so mnog:, pic^sehno pa srbski člani Zveze zahte- č vali spcemenitev tega položa- \ j a. Ko so pa videli, da protest £ ne pomaga, so izstopili i*z Zve- k zt.	t
Obtožba g. Saviča. d
Blagoje R. Savič, prvak srb- IS i;kili socijalisfcv in eden naj- s bolj zmožnih ljudi v jugoslo- k vanskem socialističnem po- h k ret 11, je skušal v svojem in v b imenii svojih pristašev, da reši 1 pdkret blamaie, ikateroje.no- r sil vsem članom uredn k p "Straže" , Bulgar Cvetke V. S Raditega je že večkrat prišel r J v spopad z nekaterimi socijali- 1, stičnimi "vod telji'', zadtiva je r prišla preti razne odbore, di h ■ celo preHI »konvencijo. Toda do k sporazuma ni prišlo.	1
Konflikt je feicnečno prišel % pred porotni odbor, ki je. izda' j obtožnico proti Saviču. Ob tej 'C priliki je Savic napisal cdgo- 2 vor, ki nosi napis: "Člamcm J uig^oslovanske iSocijalisf-čn* Zveze v Ameriki." — "Koneč 1 ni obračun z uredništvom V "Radničke iSstraže'' v Chica r gi." Radi pomanjkanja pro- -;t( ra ne moremo prinesti te.; a t odgovora v celoti, dasi je jako j zanimiv. Raditega iboocimo po s dati čitateljem le poedina t vajanja^ da pokažemo sliko spora med \Savičem i<n boljšim delom naših socijali: tov na eni strani in med Cvetkc-v i m in njegovimi jazbeci na illrugi strani.	s
Potem ko Savič izjavlja, <la obtožnica , prav nič ne vzburja, piše • Savič, pretlno s >reide na razloge radi katerih 1 je nastal nasprotnik "Radničke ,Straže" 'n njenega šikandalozne/ga pisanja: "Voda i 1 je pritekla v grlo, in jaz ne s micyremi več dovoliti, da ljubim-kuje "Radnička (Straža" z Zot- 5 tijevim "Narodnim Listom" in da bratje Baja-Ganje, Ko-burga in Franka s črnimi kr n t kami igrajo "pred delavsko ma- ' sok "Kuku-Todorc". Potrebne ' je, da javnost zve, kaj je res -niča."	1
NaHtalje prinaša dokaze, ki s utrjujejo nj'eigovo stališče in ! med idrug:m pravi:
"Kdo je zanesel avstrijščino ' v socijalizem?"'
"Dokler Cvetkof, Kutuzovič 1 in njegov kustos Žftič n'so 1 prišli v uredništvo "Radničke Straže'', smo bili vedno največji nasprotniki Avstrije. Pri vsth borbali jugoslovanskega : naroda napram Avstriji smo H'li aktivni borci in ravno'tako naSi so;]ruql na Slovenskem fugu.... Izrecno snip zahtevali razpad ,trhle Vvs^rje in osvoboienje zašitžfljtnih nanc-dov,"'
"____Vse to smo delali za'
? vedno "in razumno, iako resno, zavedajoči «e, da Jugoslovani — kot i drugi narodi — more
-	jo živeti in napredovati samo i v krogu največje, popolne na-
-	rodne svobode____"
"In splošna narodna borba
Jugoslovanov proti Avstrfji )t-dobila svoj- .največji izraz v atentatu na Ferd nanda v Si* rajevu. Tedaj »cm jaz brez po miskika stal na strani atenta torjev, in pisal sem v "Narotl nem Glasu", kateremu sem bil urednik: da je s tem atentatom spregovoril narod proti zločinsiki avstrijski upravi. In 'kljub temu je Totkr Cvetikof,. Bulgar, tolmačil v "Radničjd Straži" ta aitentat kot zločin srbsloe vlade..."
"Ko jc Avstrija poslala Srbiji oni nesramni ultimatum. . ,je Todor 'Cvetkof napisal v •Ra-dniški Straži": "Eto sto učini -Srbija! Ralui atentata stavila je na kocku slolxxfu srbsko g naroda. Srpska vlada je kriva, što se avutrijske mase onako grozno osvečajo Sr" bima v Bosni in Hrvatico]!...
"Na isti način je govorila tudi avstrijska vladna klika, da zakrije svoj zločin napram Srbiji... ■ '
3ulgarski šovinizem Cvetkova
Potem se 'govori o izstopu z pokreta llije Šušnjara, taj liika Jtngc|olovantfce Hpcijaii- : stične Zvoze. Uredniki "Ra<l- ji ničike iStraže" so .nesposobni,,, da se zavedajo značaja te veli- . ce sv-etovne borbe. Zato se ; "Radnička Straža'' še danes vrti po glavi.	;|
..."Hitro so pozabili na 1 vse zločine, katere je Avstrija ') pred vojno zakrivila napram ugošlovanom, pozabili so tu" di to, da Avstrija ni imela do* 1 volj vislic za Srbe, Hrvate in i Slovence v začetku te vojne, ' kajti v treh mesecih jih je o- f jesila i6.oco. Toda imeli so < dovolj prostora za blatenje * Srbije, pisali so o njej najbolj 1 sramotne laži: Srbija hoče, da i craidti tuje blago, da uniči svo- -jodo drugih; Mfcucedonija je i )ulgarska, srbski "imperijaiir zem" je treba un čiti. In ta način «ranwtenja Srbije ni . prenehal niti tedaj; ko je bila Srbija napadena od vseh stra « ni in ko se je s^ski narod va: : Ijal v l^vi in umiral v ranah, 1 niti tedaj ko je Bulgarija 2 a i hrbtnof zasadila nož v Srbe, 1 ko se je buligarsika armada raz \ ila na srbska tla, ko je bul- i garska armaJda natikala na. ba : jonete samske starce, žene in : otroke, niti tedaj, ko je bul 1 garska armaldia pošiljala srbska dekleta Turkom v 'Malo 1 Vlalo Azijo za uporabo v rijiti 1 laremih. Tedaj sod>ug Cvet cof ni protestiral. Zdelo se nam je, da je njegova želja -polnjena in da je jako za/do v o '< ijen s temi dogodki. Raditega 1 ie ogromno š<tevilo srbstkih socijalistov izstopilo iz pokre- : ta.".
V službi kajzerja.
h
"Ko so nemški socijaJisti ■ podpirali kajzerja,. so socijali"- i sti okoli "Radničke Straže" _ )ranili nemške sqdruge, in ko j< smo mi odločno protestirali j >roti temu, so na.s začeli na->aldati. Najstrašnejše kletve 1 so metali na socijalista Van-dervelidle v Belgiji in: Geda v 1 Franciji, ko so ti možje/ v naj-x»Ij kritičnih časih svoje domovine stopili v minister-stvon____
*V eni številki "Radničke Straže" so pr nesli Statistiko, da ima Nemčija icigromne za-oge municije in da se lahko uspešno l^ori pet let. Na drugi strani pa stoji protest: "Amerika ne sme pod nobenimi pogoji pošiljati municije zavez" nikorn v Evropo, kajti s tem se podaljšuje vojna. In rekli so odkrito: "Kaj nas br:^a kdo zmagal!' Mi hočemo mir za vsako ceno!"
"V vprašanju vojne, militarizma, domovine in narodne odbrane -so se sUkazali slabše kot zveri"... In pisali so, kakor se jim je zljubilo: "Delavec nima domovine, torej nima ničesar, kar bi branil.'' .. In kido je poizabil na nj'h farizejske pisanje: "Socijalisti ne| rmejo vzeti puškn v roke! Mi smo proti orožju! Mi hočemo zjediniti ves svet brez ene kap" lje krvi...."
O teh vprašanjih je Savic napisal večjo razpravo, kat-ero je pregledal in odobril časni-karslki^ odsek stranke in nanr č'l, da se odtisne v glasilu. Toda Bulgar Cvetikof je d^lal ;;rav ,po ar.banašiko; , razpravo je zavrgel, in ko je bil poznan na debato, se. je skril. x
DR. L. E. SIEGELSTEIN, i
Rail PfcoM	Car-Hmnm	If 1
M kin 1306	CMtral 24SI K
["KRVNE TN iCRONlCNE BOLEZNI \
URADNE UREi Od 9. zjutraj do 4. popoldn«, od 7. do 8 »večer. Ob nedeljah od 10 do IZ
308 Permanent Bldf. 746 Euclid Are. near EaU 9th St.
^iftwiu, mii—iiiiiiiiwiiiiiiww iiiiiii 'Miiiifr'^riawKgi^ft^jiai^^
Zdravniški recept — naša zdravila,
Zh bole r en dobite zdru v niš k i predpis, ki mora koristiti. Našim zdravilom luhko popolnoma zau >ate, da mm b'>ri?-tijo. Če prinesete zdravniški recept k nam, mi garati i irn m o da dobite prara zdravila.
SLOVENSKA Fred K Braunlich,
LEKARNA 1353 CAST 55th ST. VOGAL ST.CLAIR AVENUE |
" Princate* 1944 W Podndtaka: 5306 HALE AVE. Wood 762 R II
BRATA RUNSTEL • I
mw Vorl »rv Cleaning €o.
PripomSomaacevnemobimatru načiManjo, likanje inpopim«|M» 1
| MOŠKIH IN 2ENSK1H OBLEK |
N Vao dala mikx> t popolno xadoToljnoat. Fino delo! Nfaka cM*. Prido- J ^ mo likat in pripeljemo na dom.	6220 ST. CLAIR AVENUE I
SVETILNA SLUŽBA.
1 "■
Elektrika se odpre i« za- j
pre lagrlje kot voda pri pipi. Rabite jo skrbno in videli bodete da ekonomična pomoč pri gospodinjstvu. Prihrani čas in energijo za pranje, likanje in čistenje
v
the illuminating company	j
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE	J
Italijanom, sedaj v Tiridenut-sikem okraju. Poročila iz Švice najznanjiaijtD, da zbira Avstffija in Nemčija v juižnih Tirolih ogromne mase vojaštva, topov in (municije. Vse to kaže na daljšo afdroziv© proti kateri morajo Italijani irazviti vso svojo moč, da jo uienejo. Fronta ob re<ki AJdSži bo pr-zorišče največjih in najbolj 'krvavih bitk. Zadnja poročila naznanjajo, da se Italijani ma vsaki ugodni totčiki ustavljajo Avstrijcem in Nemem ter jim povzročujejo »tu ali tam velike neprMidce. Kljub nesrečnemu umikanju, I tail i j an om še ni upa del pogum. In inlajbolj izkušeni francoski in angleški gene-irali so na delu, da preprečijo nadaljnia ofenzivo Nemcev. letali jami so sedaj na svoji zemlji, m niorajo braniti svoje Ikraje. S teni se je položaj popolnoma spremenil. Prej so bili na tujem svetu in so si lasti-
li kraje, 'kjer nimajo niciberie zigoldiovinske, narodne niti zemljepisne pravice. A Idlaoes, ko stoje na svojih tleh, je pač pričakovati, da se napredovanje Nemcev in Avstrijcev u-stavi za vsako ceno,, ker prevelik uspeth Nemčije silno šikoduje vsej ^zavezniški, 'kot se
veda ameriški stvari.
-0-
Pretirane trditve.
Iz Berolina se poroča, da so Nemci te^m zadnje ofenzive napiram Italijanom zajeli 200.000 Itaiijanov in 1800 topov. Ker so Italijani rešili ve-fčino svojih tejpov in so armade OstaHe sikloro neklotaknjene in se sedaj *že krepko upirajo Nemcem in Avstirijcem, . se smatra, da je to nemško poročilo jako pretirano.
Ogromne zaloge živeža.
New York, 11. nov. Vladnj. agenti, so včeraj zapknjJJ^-fa
hbkhhik^
$73.000.000 sladkorja, moke, jajec, masla in idlruzega živeža v raznih sldladiščih. Pričakuje se, da tbodejo odkrili še dru-£e zailbge, ki niso bile naznanjene vladi. Vse to blago j»e bilo v nemških Skladiščih, namenjeno za transport nevtral-cem in pozmeje Nemcem. Za milijone dolarjev zilata je vlada zaplen'tla, nadaljie idovolj jekla, da se zgradi več velikih vojnih ladij. Vse >tia so Nfcmci nakupili pred meseci, Ida bi vtihkytapilli v Nemčijo.
—Slavna francoska igralka Sarah Bernhardt igra ta teden v Clevelainfdiu.
Villa rogovili.
Predio, Tex., 15-jatfv. Vladne me'ksikanslke. tffe so se morale sinoči	napadom ban-dita VjJjfetf umakniti iz Ojina geL. Meksikanci so pribežali na dffieriško ozemlje 'kjer so se udali ameriškemu stotniku
Barnes. Villa je s svbjimi pristaši ubil mnogb Meksiikancev v Qjinaga.
|| Eravi način hranitve. P
M' Moli« in d*a»r. to j« potr.b- if]
no, d* »• mu*. Vlad« ima	g?-jB
HM mola, toda danar mora priti	|
is prihranko^N ki^va »prameni	H
{939 Jo prav) in nopravi pot ••	|m
t«M hranita v. Naprava pol je ikri-	HPJ
»H vati danar v hiii. kjar j* ritki.	OH
ran (i tatove in «m>J, Prav*	SjHJ
Vffi11 pot Ja d »nar »praviti na banki	raSU| kjar vam denar nosi 4 oda.
f '^j	Donite »vej danar vCUvrland
t :v	Truit Co. To j. valika mn^n»
|A.V |	banka. Ima va£ uUg»t#lj«T uH
C >K I	kot druga b« nit a v Ohio Ima BH
l jiM	16 pripravnih podružnic.
f	Premoianja nad $80.000.000 Ml
m Clevifani §1 m Crust Company ||
Pozor Slovenci I Kadar potrebujete doma v hiši plumberja, tedaj pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo ali koliko vdjajo nove stvari- Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim! Edimi slovenski plumber.
Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting. Princeton 2984 K. (105)
OMOC^tMC
Draginj«, draginja in denarja ni; ljudje pa ne vedo, da pri trrdfci
BELA J & MOČNIK, <£gBEM
«205 ST. CLAIR AVE.	AyS^tww
dobi blago najcenejše	V'	/ 11
Klobuki žametasti in drugi najnovej-	jHgP/j
še mode po $2, $2.50, $3, $4, $4.60	jS
Kravate iz svile, satena in t. d. najnovejše mode ravno sedaj II sprejeli veliko zalogo, po 35c, 50c, 75c, $1.00 in $1.50
Na razpolago imamo veliko HRMM
zalogo flanelastih srajc, raz-	111
Cene 75c' $100> $L25>
' , • $1.50, $1.75, $2.00 in
JL i*	Dajemo opeke S. N. D.	fl
l i	Pink in rudeče	M
POSEBNO NAZNANILO I
Dr. Cowdrlck, veliki Specialist, 1© upelial v Cleveland*i vse stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na naCln kot ae | vi na klinikah Evrope. Ne računa nifi za preiskavo prelmva t X torw , zastonj vsakemu bolniku, Ce bo zdravi pri njem. NIC ne dene, koliko »e že zdravite, pridite, da vidite kaj ta ftpedjallst lahko naredi za vaa.
Revmatizerri? Ql^v^o-^^ ^^^^^^^ ^^	^wf'rSwl^ 1
$1000.00 X ŽARH SE RABIJO ZA PREISKAVO W ZDRAVLJEN®
ČE STE BOLNI
Pridite taikof in ta »pecijallst vas popolnoma pretSfie, potem tJ^M Ce morete ozdravetl. ker uspeh Je odviien od pretakava. Njegovi ™ stroji iz vseh delov sveta mu pomagajo, da Ima najboljši zdravnjsmj t mestu. Ko so druge mefcode sdravljenja ignbUa mofi, dobite tnMJ m Bres vprašanja, kakAno bolesen imate, če zdravnik vidi, da se da osamt bodite prepričani, da kmalu oidravlte, in nikomur ni treba sapraviu (»MM Ja, nt da W dobil uspeh. Pridite in pogovbrtte se privatno « sdratBSHOHH
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDR1CK MedlMIi
,4. nadst	ipMsfMlbi. CLEVELAND, O.
Uradn« ur., t. .julr.J do S. »v. Ofc n.d.l).h mi 10 U t.
** - —--
Nadaljevanje iz druge strani.
•■'i';1""11...... * A
iki meji do izliva reke Adiže A' Jatlranslkio morje. Ko se to ;p;odi, paJcBejO Bdnet'ke, Vicen-ca in Palci<ua, tri jpomembna mesta. Italijani so bili že sedaj vrženi nazaj za 65 milj, in u-maiknili se »bodejio še za nada-IjnSh 65 milj, predno se kone-čna odlomijo, dai sprejmejo boj z Avstrijci ib Nemci.
'Centralni zave'zniki so pognali Italijane iz hribov, 'kjer izvira reka Piava. Prestopili so ilaško-avsitrijsko mejo pri lAsiago in se nahajajo sedaj v Brerita dolini,1kakih 12 milj od ■benešlkih ravnin. Seventni del laške fronte* je bil icdrezan od glavne armade, in Nemci niso samo ponovno ujeli tisoče Italijanov, ampak so skrajšali vojno frcinibo, 'tako da Avstrija in Nemčija iciperirata s par tisoči vojakov manj Ika'kor v pričetku ofenzive. Poleg tega ro »dobili centralni zavezniki mnogtt sto milj teritorija v svoj'0 oblast.
General Foch, 'ki je predsefcli-nik izavezniškoiga vojnega sVe-ta za laško frofr4o, se je izjavil, naj se-laška armada umakne do Adiže. Gemtral ^odi^ mojster v svoji^^^^'11 u je	največ zaslug,
• W je bil rešen Pariz in z njim cela Francija leta 1914 v mesecu septembru, 'ko sia Francozi vrgli Nemce ob reki Mame nazaj. Reka Adiža, iki izvira v Tirolih, teče naravinost proti jugu skono do Venone, nalkar se mahoma obrne proti jugovzhodu, in ise izliva v morje kakih dvajset milj južno od Benetk. To je velika, deraca reka, ki bo na vsak način de-laJa ce'like preglavice Avstrijcem in Nemcem. Tu se ibod'ejo Italijani ustavili i n skušali svojo vojno srečo. Ce se vzdrži severno lašJIoa 'krilo, ob av-stro-švicarslki mejn tedaj je cerotrurp laške armatife vamen, ker sovražnik ne more več pri ti- za hrbet, 'kx>t pikte lahko danes, če se Italijani hitro ne u-maflonejo.
Največja nevaflraost preti
\	^ *	I
r	• Q| TI/'M tp smo kupili po jako
t	i3UISkIlJll*6oo sukenj, katere	JUF
C	■ ^Sk cen' so sedai naprodaj po skrajno	i^N	1
C	iS FW^^S^ znižani ceni. Mi vam lalhlko prihranimo	1
C	od $3 do $5 na vaši zimski strknji. Ce
r	niste še kupili, kupite sedaj, kajti izpla-	^^^^	^
v	/ l/[ ^fe tf^ ^fC Po tej ceni dobite	/IjliTlJj^v	^
t	/| L f \ ® I J * suknje v cheviot,	7 yT\l '	4
K	A% rSwrtS^-X 1 ^^-=r zibeline in druge,	n^nti&^f | 1	4
r	Il l\\ 1 • _ B*""Mt Krasen izdelek,	I |j\l fS	4
\	/M / S. ŽVmsAe suknje % in ceneje.	/|| j	i
\	fj i l\ © Žcn-ske in dekličje zimske su/knje, vse	'? ■ » I!	i
V	/JJI I	I ncve iz najboljše- zaloge, zn^ane v ceni	l' I	i
V	rtjli	. za četrtino ali tretino, ducate vzorcev,	1 I	{ r	CHj—-C '»T'-* jI ■ njimi gotovo najdete svoj vz'crec.	^ I I
C	^OU^jL '- "" JI g lek«> prei po Te obleke «o hi- Obleke prej po	1 I	a
y	^U^Vj^UMJJr $14 75, $16.75 ie $19.50 $22.- $24;50, $27,50	S&^fL „ \T*
V	I Vi	do $17.50 »daje 50, sedaj po $2J 50 tedaj po	^ uWlJ	^
|	'10 '15 '20.^1!
fZASTONJ L iona premoga Hik i Tab Champ, pečjo (
^InlAi^lPIlM PFfl so	čudovite in pripravne peči ki i
^UiiZTM lili uvj/ii li i Livl se izdelujejo. Lahko
se rabijo za plin ali m
premog vsako posebej ali oboje skupaj. Peč je iz vlite-	|
ga železa in vam bo držala celo življenje. ZASTONJ ^ f § IP^ eno tono premoga, če kupite to peč.	I	|
^n^Ta ponudba traje samo en teden.^^^^^^ J I Kupite sedaj, preskrbite si premog ZASTONJ, i
Tb Cleveland Furw™ Co.
5824 ST. CLAIR AVE	Dve prodajalni:	7033 ST. CLAIR AVE. I
im
I
oko
"Pripravljen bom," je dejal GUb tiho in žalostno. Podprl je glavo ob svojo desno roko in z vidno igtrozo ogledoval meniha Dominika, prav kalkor da ne pojmi tega strahovitega značaja.
"Ali mi imate se kaj povedati brat, Dominik," je po kratkem molku <z neprimerno ponižnostjo vprašal škof Ka-kunja.
"Le še malo,'' Menih je položil pred škofa pergamenit, na katerem je bila napisana proti devinskemu vladarju naperjena obtožnica«,
'Tu Vam izročam obtožnico, ddlgiovorni ste mi zanjo in da Vam je kdo «ne ukrade, ali da -se vam ne izgubi, pošljem brata Evzebija s&mkaj, da bo nanjo pazil. Prosim Vas, proučite jo natančno, točko za točko, vgldbite se v vsak stavek, preudarke vsako besedo, zapomnite si vsako misel. Treba je, da jo znate na pamet."
"Ali ta obtožnica je< strašno dolga," je vzdihoval škof Kukanja je preobračal ozko popisane pergamcntne liste. ..Poznalo se mu je na obrazu, da ga to delo čisto nič ne veseli in da bi rad Bog ve Ikcij dal, če bi se ga mogel icjdikrižati.
Menih Dominik se ni potrudil prikrivati svojega prezira-nja do starega Škofa, a se je zadovoljil s tem, da je vnovič naročil škofu, naj se*, dobro nauči obtožnice in potem šel.
V samostanu je že davno vse »spalo. Dominik je šel tiho po prostornem ihodniku, ko začuje za nekimi vratni i rahlo šušljanje. Zdelo se mu je, da sliši pritajene ženske glasove in zato se je po prstih približal vratom. Pri ključavnici je videl, da gori v sobi luč in prisluškuje je hitro spoznal, da se pogovarjata Jtirjeva soproga Hcma in sužnja Zulejka.
"Moj mož je dober in plemenit z vsemi ljudmi, samo z menoj ne," je tožila Hcma.
"Z Vami ni dober? Saj ste vendar njegova soproga in njegovega stanu."
'^Soproga sem njegova, a. pravzaprav samo po imenu in veiltno sem v fttrahu, da me odpodi od sebe, saj me ne ljubi."
"Saj me ne ljubi?" Počasi je Zulejka ponovila te besede. "Ah, de finski vladar Vas ne ljubi?"
"Ne." Solze so zalile Ikrni oči in Hite je dostavila: "Moj mož ljubi drugo ženslko — lepo in bogato meščanko, Katarino Zoranovo, net j akin j o prvega Čedadske^a mestnega o-četa. "Videla sem jo danes prj vič. Lepa je v resnici in ponosno je sedela poleg goriškega grofa in vse se ji je klanjalo, medtem ko sem jaz lepo milosti gnofa Majnharda dobila skrome.ni sekte ž pri slavnosti."
Z žarečimi .pogledi je Zulejka poslušala Hemo. V njenem srcu pa se je razvila strastna ljubosumnost. Obšlo jo je divje sovraštvo do Jurjeve ljubice in iskreno usmiljenje do Jurjeve 'soproge. Sama je spoznala, da bi se tiho in ponižno vdala v svojo usodo, ako bi Juri ljubil svojo ženo Lni priznala si je, da bi se nikdar ne drznila, povzdigniti svojih pogledov do devinskega vladarja. Ali ljubico Jurjevo je »smatrala, za sebi ravno, ne oziraje se na-njen stani Ni si sicer domišljala, Idia si pridobi Jurjevo ljubezen, ali vsaj izpodriniti in odstraniti je hotela svojo tekmovalko in pridobiti Hemi njenega soproga.
"Zakaj milostiva gospa, se skrivate pred svojim soprogom? Rekli .ste mi, da Vas je danes prvič videl."
"Ker vem, da me sovraži in da me inreče poznati.1'
'Tako ^ ne pridobite nikdar njegove ljubezni," je zatrjevala Zulejka. ^Skrbite, da
Vas bo mnogokrat videl, bodite vedno veseli in ljubeznjivi; glejte, da boldtete vedno lepi in zapeljivi. Aflco hočete, Vas nar učim^ česar »tukajšne dame Jie vedo; jaiz vem, kako se dobijo sijajne oči in cvetoče obličje, ko biseri lepi zobje in ko rože bujne ustne."
Dominik se je, čuvši te besede nasmehnil. Tak pogovor ga ni mogel zanimati in zato je odšel.
Zailejka pa je ostala še dolgo pri Hemi ini jo učila, (kiako se mora lepotičiti in kako se miora vesti, da vzbudi v isrcu svojega moža .ljubezen. Vročekrvna Arabka seveda ni »pojmila, <la bi Hema morda po njenih navodilih mogla v Jur-ju vzbuditi hipno ljubezensko poželjenje, ne pa trajne i.ru resnične ljubezni.
XV.
Zaupni pogovor devins'ke vlaktarice Heme s sužnjo Zu-lejko je prekinila služkinja z naznanilom, ki je razburilo Hemo, kakor še nikdar nobena stvar. Služkinja je namreč naznanila obisk in koj za njo je vstopil v sobo Juri Devinski.''
Hieihia se je spomnila v tem treniotku spomnila Zulejkinih nasvetov in kakor omamljena veselja je padla na Jurjeve prsi in mu ovila roke okrog vratu.
"A/h>, igospod, kako sem srečna, ida me obiščeftc."
Dalje prihodnjič.
—Kitajec .Sam Lee, ki je imel pt'Tilnico na 2743 C entral ave. je bil v četrtek ponoči u-morjen. Umorili so ga najbrž roparji, kajti miznica, v kateri je imel lyitajec denar, je bila ulomljena in zginilo je iz nj'e $25. _r
25 mož taikoj dobi ^1'dbro in stalno delo, dobra plača. Delo na scrap jarUlu. iM. Cohn & Son, 1252 E. 55th St (137)
Odda se front soba za 1 ali 2
fanta na 5920 Prosser ave. na kornerju.	(137)
NAZNANILO.
članicam dr. Carniola št 493 LOTM se .naznanja, da se v polnem številu udeležijo seje dne 20. nov., posebno tistie članice, iki so vzele Liberty bond so prošene, da se oglasijo, ker smo prošene od vrfhov-ne predsednice, da naznanimo. Pridite gOtovo.
Julia Brezovar, tajnica. -	_036)
KARPENTARJI
dobijo taikoj delo. Stalno delo znotraj. The Hali Motor Co., 864 E. 72lil St.
, 1 t . m i. . 1 .	mmmr	, ,l . .
Zgubil se je sveženj ključev na
Payne ave. blizu 30. ceste. Po-kličiteMain 6270 kdor je mogo če najdel in dobi nagrado.
Delo dobi "office boy", lepa prilika za napredek za pravega dečka. E. C. R1 gers, a4th floor, Guardian Bldg.
ZAHVALA.
Cenjeno društvo sv. Janez Krst. 37 JSKJ, Cleveland. Spodaj podpisani se varil iskreno zahvaljujemo za 'društveni dar, katerega ste določili za nas Člane-vojake. Vsak smo sprejeli sv'oto $5.00. Posebna 'hivala g. Ant. Braniselj, Uuil'. Perdanu, posebno pa g. A. Braniselju, ki nam je prinesel poleg daru tudi en zabojček prijetno dišečih smodk. Pozdrav vsem društvenim članom.
Kerže, Tanko, Petrič in Jerina
Naprodaj je dvojna -hiša na 61.
cesti. 60 čevljev fronta. Se proda jako poceni. Pokličite Rosedale 146	'035)
Dobro ohranjeno pohištvo za
eno družino se proda po nizki ceni. Vprašajt-e na 4305 St. Clair ave.	(136)
Ideja, da je nagnjusna stvar
reidilna, naj ,se «iemudoma zavrže. Zdravilo, ki je jaflco uspešno, je lahko tudi izvrstno za uživanje. Trinerjeytf ameriško greiico vino j^ober do* kaz, fdla uspešnost ne izključuje okusa. Trinerjeva ameriško grenkp vino vselej pomaga brez ozira kako ste zaprti v telesu. Pomaga jJri neprebavno-sti, iglavobolru, splošni slabosti, pomaga prebavljati in oživi vse tek>. Po lekarnah. Druga zastarela ideja je, da ni zanesljivega zdravila za revmati-zem, nevralgijo, itd- Poskusite enkrat Trinerjev liniment, in kmalu bodete priznali, da se motite. Je izvrstno za raz-pdklirrev napetje, izmučene živce, itd. Po lekarnah, Jos. Tri-ner, kemist 1333—J343 So. Ashland ave. Chicago, 111.
RAZPRODAJA.
Splošna razprodaja se prične 21. novembra, 1917 in bo trajala, xldkler se vtffe razproda, pri
JOS. KOS, v Collinwoodu.
Vsi ste vabljeni na to razprodajo, ki bo v vašo korist v sedanjem času.	052)
POZOR!
' Coilinwicod in Nottingham, opozarjam vse rojake na posebno razprodajo,za sledeče o-zna|č'eno blago: Na'jl*oi!jše vrste obleke, suknje, klobuke in kape ter jopiče za deklice, dle-čke in male otroke.
Za ženske imam na razprodaji lepa volnena krila, svedre in kaipe. Za moške vsakovrst-
ne klobuke, kape, srajce, hlače in svedre.	,
Kaj pa čevlji in ruberji ter boots. Imam jih v zalogi • za celo vašo družino. Najboljše vrste ruberji, visoki in nizki, Cioodyears *Rubber & Glove Co. Vsak par; garantiran.
Razprodaja traja od' 5. do 30. novembra, 1917. Trgovina odprta '.cd 8. zjutraj do 9. zvečer. Vsoboto do 11. zvečer. Pripomba: Mi ne gremo iz trgovine, mi vam hočemo samo postrelči z imiizkimi ceriami, da ne bo treba hoditi v mesto. Najbolj vam priporočam dbbre čevlje za delo in praznik. Cene nizke, da nikjer tako v sedanjem času. Torej pridite. Se prijior«-čam za obilen obisk moje trgovine, za kar vam bom vedno hvaležen .
JOS. KOS, • 15230—32 Waterloo Rd.
Collinwood. (Firi.134)
PozOr Slovenci!
'Sipodaj podpisani se priporočam '.Slovencem za s\yojo krojaško obrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in suknje po meri, garantirano da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedn;o najbolje. 'Mnogdletma skušnja v 'krojaški obrti vam garantira za najboljše delo.
ANTON BRANISEL, 8001 Sf. Clair ave. Tel. Princeton 1^65 R.
Rosedale 2K85 J. (Fri.t.ss)
- BOLNE ŽENSKE.
bi morale takoj zadeti jemati /Severov Regulator, ki je dokazal svojo vrednost v mnogih slujčojih in se'po pravici imenuje prijatelj žensk, ki trpijo 11a bolečinah ki so posledica nerodnosti pri ženskah. Oena $1.25 po vseli lekarnah. Berite mavodita okoli 'Steklenice..'Cene morete dobifci Severov Regulator v vaši lekarni, naročite ga direktno od W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la.
Soba za enega ali dva fanta
se odda v najem. 6724 Bonna ave.	(134)
Pozor, fantje in dekleta 1
Ne zamudite lepe prilike, ki se vam nudi sedaj. Pozimi je najlepša zabava »plesna šola. PodučeValo se bo vsakovrstni "American Idlance". V ta namen se priredi posebna šola za podWk? v plesu. Pričetek šo»le je v petek, 16. novembra, in podučuje se potem vsak pon-deljek in petek ob 8. uri z vele er v Knausovi dvorani, 6131 St. Clair ave- Se priporočam JOHN SKUFCA. (134)
v • .m -i*. ' H	. . «< .. 1- Ulš :,.
na razpolago. 6226 Carl ave.
_('134)
, ZAHVALA.
Zahvaljujem se vsem znancem in prijateljem, ki so spremili na zadnji poti mojega nepozabnega soproga, oziroma očeta
Antona Simončič,
ki je preminul dne 8. nov. previden s svetimi tajstvi. Naj prvo igre zalhvalia njegovim bratom Franku, Johnu in Josipu ter rojih ženam, ki so mu tako marljivo in skrbno stregle ' v njegovi doUgotrajnt bolezni. Enako se zahvaljujem tudi njegovim prijateljem in znancem. Najtoplejša zahvala družini Petkovšek za krasni ve-inec, kakor tudi družini Centa. Prisrčna zahvala (društvom Lunder — Adamič, in Glas Clevelamdskih Delavcev za krasne vence in ko so ga spremili na pokopali išče. Za brezplačni avtomobil se iskreno zahvaljujemo g. Petkovšku in g. Ahčinu. Vsem bodi izrečena iskrena zahvala. Bog plačaj vsem!
Frances Simončič, soproga.
Anton in Frank, sinova
(134)
Rojaki v Rusiji,
rad bi zvedel za svojega brata Martin Planinšek, 'doma iz Za-vsnika pri Litiji. Nahaja se nekje v Rusiji v ujetništvu. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Ptanimšek, Breezy Hill Box 98, Kansas, U. S. A.
(135)
Soba se odda v najem za 1 fanta. Kopališče in gorkota na razpolago. 6226 St. Clair ave.
(134)
ROJAKI V RUSIJI.
prosim vas, da mi pomagate iskati mojega brata Riko Roje ki se nahaja že od leta 1914 v ruskem ujetništvu. Doma je Žužemberka, služil je pri 17. regimentu in je bil ujet v Galiciji. Svoj čas je bival v gu-berniji Orlovo, toda ne veni če je še tam. Išče ga njegov brat John Rojč, 1392 E. 47th St. Cleveland, Ohio, U. S. A.
(i35>
BARVE 1
Ne pozabite, da še vedn'o barvamo obleke. V zalogi imamo črne, modre, zelene in ru-deče barve. Ne kupite nove obleke ali suknje, pošljite vašo staro nam popravit, čistit ali barvat, ako želite, dla zgleda zopet kakor nova- Pokličite nas po telefonu ali pa sami prinesite.
The Frank's Dry Cleaning Co. Delavnica in urad: 1361 E. 55th St. nasproti L. S. banke.
Collinwood podružnica: 15513 Waterloo Rd.
(X13O
Prijatelji dramatike,
izšla je knjižica "Dve šaloigri" Knjižica vsebuje -dve igri in jo priporočamo našim dramatičnim društvom in vsem £itate-Ijem našega lista.
Bližajo se zimski večeri in igre so dk>bro razvedrilo za vsakogar. Kclor s>e zanima za te <dve čedni igri, ki ste pisani v jako humorističinem, objed-nem pa jako poljudnem tonu, naj se obrnejo na upravništvo "Clev. Amerike," 61*19 St. Clair ave ('151)
Išče se deklica, ki bi pazila na otroke. Tudi en lant se sprejme na stanovanje. 1184 E. 60th St.	(135)
ku, nakar je bil v Karpatih ra-
bbdnišnici mesta Kostrame, gubennija Kos t rama, toda od-tedaj ne vem, kje je. Kdtor ve .za njegov naslov, je prošen, da ga naznani MJath Petrovi-čhu, 14815 HaJie ave. Oleve-lan<d, Ohio. U. S. A. (134)
m
■
Hiša naprodaj, nova, ima 8
sob, kopališče spodaj in zgoraj, velika klet in furnace. Vprašajte na 1127 Norwood
_ 6135)
Tri hiše so naprodaj na 66.
cesti. Vsaka za 3 družine. Zelo (poceni. Vprašajte na 1065 E. 66th St.	(135)
I Na Devinski Skali. ^
o|
(fe	Zgodovinski Roman.	^jk
i Wp	S F I S A L F. R E M E C
■ *	n—n
Iki je bil v svojih mla-ih .bojevit in hraber voj-ja, je pri tem očitadju planil pokoncu. kuga se raizširja med ii, a to je kuga sumni-Oči se navaldiijo, da vi->vsod grešnike in krivo-tudi tam, kjer jih ni. :or \jdim igra tudi zlob-:liko vlogo\ Devinskega Jblžite krivoverstva ker v svojih krajih zavetja im lorivovercem, gorl--gnofu, ki ima veliko a je pokrovitelj oglej-kve, pa prizanašate, da-|si daje tudi zavetje krivover-j I cem. Razloček je le ta, da pčiti Juri krivoverce zasttonj, | { »Majniiard pa samo za , dobro. I plačilo. Volja šv. Očeta pa ni, |naj se kaznuje «<ne in sicer po-i^tenejiše, drugim slabejšim pa prizanaša.
IScilo je govoril s plemenito gjvnemo, a injegove besede so " vzl)udi'!e le hladen usmev na Ineizprosnem lisu meniha Do-
"Volja sv. Očeta je ista, kalkor volja patrijarhova,"' je de-^al Dominik. "Zdaj je potreba, pfa se kaznuje Juri Devinski. &rav;čna kazen pa zadene Kakega grešnika, .in ikMbr tej Ikazni ne zaj)ade <lanes, 'bo gnordn jutri trikrat hujše kaz-
I Nastala je tihota. Menih je ■Ifczopiet permanent \z svoje
B "Morda Vam tni znano, ka-|ta nevarnost pret j sveti cerk-mti, če Jurju Devinskemu pri-i^aneseiiJo. lvrivoverstvu je ■pba samo mogočnega zaščit-^^^ in njegova zmaga |e tar
zl > ra 1 i okro»g d e vinskega j vladar j; t it bi mu dali časa, Sda ■■.;ra/.v»je zastavo krivover-fftva, »n s plenienitaši bi šli
Efcigf Kukanja se ni mogcf
^^^Kislile, brat Doaninik," RVdej&l, "da prevelika vnema ffiah'ko nmoiifp škoduje. Gilo po-|ona mišljenje goriškega in ■pijanskega plemstva dosti i bolje, kakor midva, saj je lio-Ubiačin, wl nikdar n-e pozabite* Ki sem jaz odgovoren za vse, K|r se danes sklene."
; Trdo in brezobzirno s Ihri-Bpavim glasoon je zakričal Do-
r^Kaj sle prišfli sem islkat ipriznanja sveta ali branit sv. HhPO? Ali mislite, da sem Vam Ipatz sledil, da Vam pomagam p pri dobivanju posvetnih časti
priznanj ? AJj za zaslužna |ctela v korist vere in cerkve ni ^pugega pripoznanja, noigo le
"Pomislite, brat Dominik.''
"Jaz sem ž>e davno vse pre-pnislil, škof Kukanja, opomi-Injam V as, spomuiite se na svo-|ja prisego, ki ste jo storili . v ioglejski ceiikvi pred glavnini ^altarjem. Tam ^te prisegli, Idia f blodeie vedno skušali moje na-^'tvete in proti krivoveram n-Ijcazovali in s-torili vse to, kar !>bom jaz spoznal, da je dobro."
L -Pri teh besedah je vzel Do-||ttinik iz halje drug perma-ment — na>nočilo patrijarhovo, v katerem je bilo ukazano 111a-|;šnikom, da se morajo ravinati pri svojem postopanju zoper ikrivoverce po navodilih brata ^ Dominika, ki 'pozna najtajnej-Hse misli, želje in namene patri-
Spriio tega dokumenta sta rse Kukanja in Gilo molče u-| dala in molče podpisala obtož-l^nico proti devinskemu vladar-1 I ju. Ko je Gilo odložil pero, je
"In kaj želite zdaj o'd mene. Ifet Dominik?"
; "'Bodite pripravljeni, da mi ibodete mogli pojutrišnjem I slediti tj a, kamor bo treba ne-Ksti obtožnico, ki ste jo slišali, ki »te jo prečitali in lastmoroč-
K? -
ČEVLJE, ki so mo^š^^^^^«
^ THE	Jr
uiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniiviiiiiiii^
I VABILO	1
I NA SLAVNOSTNI	I
I BANKET,	I
I	KATEREGA PRIREDIJO	|
S SI. dekleta in žene St Clair	|
I Grove, at. 98 W. O. W.	|
BANKET SE VRŠI
1 v nedeljo, 18. nov.	j
[ V JOS. BIRKOVI DVORANI,	f
točno ob ¥j9 je večerja.
S	x	" ' ^if'^^M^BI
I Na pfogramu so zelo zanimive točke, ka-	| I tere bode, proizvajal Charlie Chaplin, on	1 I nam je tudi presl^rbel najlepšo divjačino, f kar se jo more dobiti, iz katere bodo naša I mamica napravili najokusnejio jed. Godba i pod dobro znanim g. Hojarjem bo razvese-	| I If Ivala vse one ki jih pete srbijo. Ob 11. I uri bode za najmlajši dekle in za najstarejši šega moža, čisto nov ples. Ob 12 uri pa se	| == prikaže čarovnica v vsej svoji krasoti tako	|
I da bode vsacega začarala do pond, zjutraj
-	■	5
= Vstopnice je dobiti pri s. Laurič, 1177 E. Š8th St.; pri s.
I Jančigar, 1391 E. 51st St; pri s. Skrjanc, 6124 St Clair	| I A ve. in pri s. Lausche, 6121 St. Clair A ve.
5
I Veselični Odbor.	|
?iiiiiiiiiihiiiiiii.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiS