Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunai- Novo ministerstvo se nič kaj ne sili; že dobrih teden dnij ima za seboj, ali nihče še mu ne zna za barvo, bode-li konservativno ali liberalno. Vsled tega še ima nemška liberalna stranka — ime ji je >nemška levica« — zmerom upanje, da se nova vlada nje oklene. Njej, tej stranki, bilo bi to že prav, sicer pa gotovo razpade, ali ministerstvu pa so potetn tudi že ure štete, kajti z liberalizmom se sedaj ne opravi več, Ijudje so vani ga siti do grla. — Nadvojvoda Franc Ferdinand bi imel, kakor se sploh raisli, poslati kedaj cesar avstrijski, a bil je zbolel izdavno in ne še ozdravel, ter pojde čez zimo v južne kraje, da si svoje zdravje utrdi. Sedaj biva v Lošinju, na otoku v Adrijanskem morju. Geško. Dcželni zbor je vlada razpustila in volitve se vrše koncem novembra. Doslej so bili Staročehi v večini v tem zboru, a Bog zna, če še jim v novcm zboru večina ostane. — V Ješinu se te dni odpre nova gimnazija, na kateri se podučuje v poljskem jeziku, pa blizu tako, kakor na gimnaziji v Mariboru v slovenskem, tedaj le nekatere roči. Štajarsko. Iz nova se zagotavlja, da pojde sedanji ces. namestnik, baron Kiibeck, v pokoj, na njegovo mesto pa pride neki polein marquis Bac([uechem, prej minister na Dunaju. Baron Kiibeck je nemškim nacijonalcem na potu, češ, da podpira Slovence! 0 tem sicer mi ne čutimo nič kaj veliko, toda reči smemo, da je baron Kiibeck, kolikor sploh Nemec more biti nasproti Slovencem, bil še dokaj pravieen; zato ga ohrani slov. ljudstvo v dobrem Epominu, in tudi mar<|uis Bacquechem, če ga res dobimo za ces. namestnika v Gradcu, najde pri nas odprta srca, ako bode mož pravice. — Na mesto umrlega dež. poslanca, .1. Regele, bode dne 23. nov. volitev; nov poslanec pa bode gotovo tudi konservativen Nemec, kakor je bil Regele, na jezo nemških napetnežev. Koroško. V Celovcu je bila v soboto volitev poslanca. v državnem zboru, ali volitev se ni vršila, ker ni dobil nobeden kandidat potrebnega števila glasov. Največ jih je dobil urednik Dobernig, za njim pa liberalec dr. Posch, župan v Celovcu; v torek je pa bila ožja volitev in Dobernig je dobil v njej večino glasov. — V Trbižu je veliko Slovencev, in čudno pri uradnikih c. kr. železniee ne zna ali po noče tam nihče znati slovenski. Lahko se potem zna, da se gode vsled tega zmešnjave. Kranjsko. Deželni predsednik, Viktor baron Hein, je dobil ime častnega člana požarne brambe v Ljubljani. No, žepa ne pretere — to je pri taki časti še najbolje! — Na dolenjskih železnicah se promet množi in to daje upanja, da ne bode pri njih zgube, kakor se je bilo bati. Frimorsko. Ker sta v deželnem zboru v Gorici blizu obč stranki, slovenska in laška, po številu poslancev blizu enaki, poprašuje se svet, koga imenuje vlada na Dunaju za dež. glavarja. Na tem visi sedaj osoda tega zbora, kajti slov. poslanci ne gredo v zbor, če ne dobijo gotovosti, da se slov. Ijudstvu ne bode v njem godila krivica. — V Trstu so prevzele šolske sestre iz Maribora ljudsko šolo pri Sv. Jakobu; njo vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda. Bog daj srečo! Istersko. V tej deželi je prebivalstvo po večini hrvaSko, vendar pa imajo c. kr. uradi raji laška imena za mesta in trge, kakor pošlena hrvaška. Ljudje se vprašajo, čemu se kje to godi; mar na ljubo Lahom, ki škilijo v Ilalijo? Tega pa človek vendar-le ne more verjeti pri avstrijskih uradih! Hrvaško. Ogerska vlada skrbi jako vestno za pomadjarjenje te dežele. Na vseh postajah železnice so nastavljeni madjarski uradniki in ti nagovorijo popotnike zmerom najprej madjarski, redko in neradi pa govore z njimi hrvatski, raji še nemški. Tujcem se zato lahko vrine misel, da so na madjarski zemlji. Ogersko. Prvi poročenci po novi postavi bili so skorej sami židje, drugih je bilo doslej še le malo. — Po občinskih hiSali, kjer bodo poslej civilne poroke, bode jim sedaj križ sneti s stene, ker križ žali židovske poročence. Tu in tam pa se ljudstvo brani in ne trpi, da se križ sname s tene. Bilo je vsled tega že tepežev. Gališko. Ministru grofu Badeni so te dni skorej po vsej deželi gnali hvalo in če je minister le pol zasluži, tedaj smemo ga biti veseli in upati, da si je zasluži tudi ko ces. minister na Dunaju. — Rabin dr. Bloch je sicer odložil državno poslanstvo, ali ponuja se židom v Kolomeji na novo, da ga volijo za državni zbor. Le-ti bodo pa ga tudi volili, saj so ga vredni. — Grof Szangusko, doslej deželni glavar v Lvovu, je postal ces. namestnik za gališko kraljevino. Vnanje države. Rim. Tudi v Rimu so veseli zmage krščanskih volilcev v mestnem zastopu na Dunaju. »Osservatore Romano«, list, ki pride tudi Sv. očelu v roke, ima celo preslavo pisma, s katerim se zahvaljuje dr. Lueger za volitev. Zeleti je pač, da se novi mestni zastop tudi pokaže za to; torej na dan, katoliški možje! Italijansko. Crispi, stari lisjak, da ne rečemo — slari grešnik, je sicer na čelu vlade kralja Umberta, toda temu ne zaupa prav. V novem času pa se kaže Crispi tako, da ga kralj Umberto javno hvali in odliktije. Ali pa je in ostane Crispi vreden to časti? Francosko V republiki je vse nekako v diru; danes je ta, jutri drug ljudem na hvali, na jeziku. Nihče prav ne zna, komu naj zaupa, da koga se naj obrne, če ima kako prošnjo. Zato pa so vam ljudje tudi vsi v nemiru; celo predsednik republike ustane v jutro s strahom, ne vedoč, če ga kdo ne zalezuje. Doslej še ima mož v tem oziru srečo; nihče izmed nas pa mu je naj ne zavida! Belgijsko. Prejšnji minisler Bernaert je ponesrečil na železnici. Njerau se sicer ni ničesar zgodiio, ali njegova žena je dobila rane, pri katerih jej hodi za življenje; več drugih pa je ubitih. Vlak, na katerem so se vozili, je zdrknil iz tira in pravi se, da so v tem krivi delavci iz političnih uzrokov. Minister je bil zoper splošnjo volilno postavo. N e m š k o. Cesar Viljem želi, da se prolestantje bolj udeležujejo službe božje po cerkvah; zato si prizadeva za olepšanje cerkev, pa tudi novih, posebno v Berolinu, bi rad več imel, todn denarja mu manjka. Ljudje pa ne marajo dajati za-nje denarja. Koliko lepše se godi pač v tem pri nas, kjer se stori veliko za cerkve, za službo božjo! R u s k o. V Moskvi se delajo priprave za kronanje cara in cesarice. Prihodnje leto se to vrši in če sodimo po pripravah, bodo velike slavnosti v tem času. Ce le kake zmešnjave ne bodo nastale! Bolgursko. Trgovinska pogodba z našim cesarstvom je splavala po vodi. Bolgari bi radi iz nje le koristi, ničesar pa ne privolijo, kar bi našim trgovcem služilo. Se ve, da tako ne more pogodba se skleniti. Morebiti pa se še premisli bolgarska vlada, predno čas za pogodbo preteče; sicer ima le ona iz tega škodo. Srbsko. V Nišu so oropali poSto ter so več jezer denarja tatovi odnesli. — V Belgradu so zasačili ponarejalce zlatega denarja; bogat trgovec je bil na čelu teh lopovov. Turško. Armenci so bili napadli turške vojake v Carigradu, toda le-ti so one ali postreljali ali pobili sredi mesta. To vam je bilo grozno klanje! Turška vlada pa se dela, kakor da so vsega le Armenci krivi, ne pa tudi turški vojaki. Sedaj je zopet mir v meslu, ali Bog zna, kako dolgo. Afrikansko. V Egiptu so siti angleških vojakov, toda ne morejo se jih znebiti, kajti angleška vlada jih ne pokliče domov, češ, da se je sicer bati za življenje tujcev, ki so po raznih mestih se naselili. Angleška vlada utegne prav soditi. Amerikansko. V Ekvadorju so napadli trije počrnjeni možje predsednika republike ter so ga hoteli umoriti. Mož pa je bil srčen, enega lopova je sam z mečem pobil, ostala pa so vojaki, ki so slišali streljanje, ujeli ter ju peljali v jeeo. Pravi se, da so lopove framasoni najeli, ker je predsednik vrl katoličan.