90 Gospodarske izkušnje. Kaj ima storiti gospodar v tem mesecu^ Ako bo vreme tako ugodno ostalo, kakor je sedaj, naj se nemudoma z delom prične. Deteljisča kaže z brano prevleči, s takim provlačenjem zrahljamo trdo zemljo in pokončamo plevel. Pograbiti pa moramo tudi iz detelje vso saro in kamenje. Posebno pa ustrezamo mladi detelji, ako jej gnojimo, na priliko, z gipsom, pepelom, kompostom, apnom ali pa s stanjšano gnojnico. Najbolje je pa deteljo gipsati. Kjer se nahaja gips ali mavec v ne preoddaljeuih krajih, naj vsak gospodar ž njim deteljišče potrosi in to ne o suhem, ampak o vlažnem vremenu; prehudo deževje ne pospešuje koristi takega gnojenja. Potrebno je pa tudi travnike z brano prevleči ia mah potrgati. Razen tega naj se tudi potrga strnišče, pobere kamenje in poravnajo krtine, katerih je ravno letos povsod dosti, ker je krt v suhi in malo zmrzneni zemlji jako lahko ril. Kdor ima travnike tako vred-jene, da jih lahko namaka, naj s spomladanskim napajanjem opazno prične. Pazi naj pa na sledeče: Travniki se ne smejo preveč na enkrat namakati, pa tudi ne predolgo, kajti, ako malo mraza pritisne, rastline lahko preveč Oiebejo v razhlajeni zemlji. Sploh naj se travniki napajajo spomladi, kedar solnce ne sije in je nebo oblačno. Ob lepih solnčnih dnevih naj se ne namaka, da zamorejo dobro-dejni solnčui žarki ogrevati zemljo in rastline. O tem času skrbeti je tudi za dobro in čisto seme, o tem spregovorili smo na prvi strani nekoliko besedi. Posebno je treba krompir prebrati, bolni in gnjili krompir naj se odpravi, le najlepši naj se odbere za seme. Za delanje mešanca (komposta) naj se nabirajo tva-rine, katerih vse polno leži po dvoriščih. Kedar je vreme ugodno, naj se hlevi odpirajo, osna-žijo in prevetrijo. Dobro je, ako se spuats živina za kratek čas na prosto, posebno koristi to mladi živim. Breji živini naj se dobro postreže. Vprežni živini naj se bolje poklada, da zadobi potrebnih moči za bližnje težko delo. V mrzlejših krajih, kjer drevesa še poganjajo, je treba, da se obrežejo in osuažijo. Tudi je zdaj najboljši čas drevesom gnojiti. Ako se gnoji z gnojnico, naj se porabi v to ponolnoma segnjita in z vodo pomešana gnojnica; nesegnjita in pregosta gnojnica škoduje drevesom, ker prehudo žge korenine. To gnojenje je posebno dobro za jabelka, hruške in češplje. Ako se s trdim gnojem gnoji, h kateremu spada tudi mešanec, treba je gledati na to, da je popolnoma segnjit, kajti vsak frišen gnoj drevesu škoduje. K.