n
A.
im

m
j®
poduzhenje sa kmeta,
tako naj fam febe in fvoje ljudi te flrafhne bolesni obvaruje.
H
#
■’i-'-v
?»
v,y
m
jsr-
m m § »
V vprajhanjih in odg ovorih.
V’ Ljubljani , 1851
INiatifnil Eger.
Nagovor.
1-ijubi moji! io vem, de ile ske Veliko od kolesni kolere flifkali govorili, Sej vfe sdaj od nje govori , gofpod in kmet, vifoki in niški, mladi in flari. Pa kdo bi tudi ne govoril, zhe flifhimo, de je she toliko tavshcnt ljudi umerlo od nje , in de bolesen zhe dalje hlisheje prihaja. «—
Ljubi moji, to vfak krifljan ve', de je v Te per Bogu,' per njegovi fveli volji, per njegovi nefkonzhni modrofti in per njegovi neisrezheni »nilofti, de fino nefrezke obvarovani.— Zblo-Vek ne ve tega, kar fhe le pride, to je fkrito pred njim, in tako tudi ne ve, zhe ni volja hoshja, de morebiti vender od le ali te firani kolesen kolera tudi v’ nafho deshelo pride.
Sato more pravi krifljan na vfe hiti per-pravljen, in ješ vaf profitai, ljubi moji, pred vfem drugim, v'Boga saupajle! kolikor Lli-uheji je nadloga , toliko bolj saupajle v' Bo» ga! Vfe kar fe sgodi, je njegova volja, in Ie zhloveku v’frezho. Saupanje v’tvojigaBo-ga, ti bo ferzhnoft dajalo , ljubi moj pcrjatel, kadar nadloga zhes-tc pride, in te ho refhilo.
De pa tudi pokashetc , de v’ Boga saupa-le, morete tudi tako delati, kakor pameten zhlovek dela , ne kakor neumna shivina. — Vtem fe rasiozhi zhlovek odshivine, de pre-vdari, kaj bi mu vtegnilo pomagati ali fhkod-vati, in de to flori,, kar mu kaj pomaga, in pufli, kar mu fhkoduje.
Vera vam sapoveduje sa fvojo frezho fker-beti. Bodite tedaj pokorni sapovedim Kriflu-fovim, vbogajte, kar vam duhovna in deshel-fka gofpofka fvetuje, vbogajte tiflc, ki vam dobro vofhijo.
Eden tazih, ki vam dobro vofhijo, firn tudi jeli. Miflil firn, fej bi bilo vender tudi dobro tudi kmetam kaj fvetovati, kako naj fc bolesni kolere varujejo , in kaj naj flore', kadar pride. To firn vfe fpifal, in vam, ljubi moji, is prijasniga ferza pernefem. Vfe, kar vam povem, je fkufheno v’tifi ih deshelah, ki jih je Gofpod Bog f’ to bolesnijo she obifkal. — Upam de hote radi brali te bukvize , in zhe vam bodo kaj pomagale, firn plazhan sa-nje, ker drusiga plazhila ne skelim. Le to vaf fhe profim, preden bukvize sazknem, sanpajle v' B off a.
Od lega, bar morejh Jtarili, de kolere ne boj'h dobil,
Vprajhanje. Kaj pa je kolera?
Odgovor. Kolera je grosovitna kolesen, ktera je is ptujih krajov k’ nam perfida, in kdor jo dobi, more firafhnc bolezliinc pre-terpeli, de velikrat sbe v’ G, 7, ali 12 urah umerje.
Po navadi zhlovck ne zhuti dolgo zbala pred, kadar to bolesen dobi, velikokrat fke nizb ne zhuti, tako dolgo , de jo sbe ima.
Vezhi del zlilovek malo zhafa pred, preden bolesen dobi, na enkrat oflabi, po glavi le mu sazhne verteti, v’ lanzeh ga tifhi in glava mu tako tesbka perhaja, kakor de bi bil safpan. Ozhi biftrofl: sgubc , in vfe drugazbi gleda, kakor fzer. Obras mu vpade in je bled. Sdaj mu saziane po ufbefib finuneti, in hudo ftifhi, mras po glavi ga fprehaja, lafje sazkno P° konzu ftopati, in kakor fapa mu gre po želim herbtu. Teshave ga fprebajajo, de lam ne Ve> kako mu je. Malo, ali pa tudi zio nuli ne fpi.
Po tem sazhne bolnik km.do globoko sdì-laovati, v’ perfih mu je vfe prctefno , ferze ga boli, in trepezhe , in mu hozlio vtoniti. Staven logu ga vije in vfe trepezhe po njem, sdaj ga sebe, sdaj mn je vrozhe, mersel pot mu po zheluftoji, in po želim okrasu. — Tako «m je hudo, de mu vfe shive dni ni bilo tako.
Na enkrat mu sazhne po' trebuhu ropotati in ga klati j sbelodez fe napne, in ga sazhne gnati, pa le hujfhi in hujfhi gre od njega. Kar gre' od njega, je kakor voda, in ga pezhe kakor sherjaviza. Pa ga tudi sazhne daviti, in sazhne vodo in shlemo (fhlajme) koslati. Toliko pride od fpod in od sgor od njega , da fe ne ve, od kod more vfe to priti j sraven tega smiram bolj fiala, smirain tesheje fope, ftoka in sdihujc, de fe Begu fmili, ker ne prore fape dobiti, in hi fe fkorej sadufhih
Potem ga sazhne pezhi v’ perfih in v’ tre> buhti, in ga ftrafhno boli, pa more le nepre-nehama od fpod in od sgor is febe metati. Huda sheja ga pezhe, in smiraj bi pil, pa le smiraj merslo, (pa mu né fmete nizh merslig* dati, ampak, le gorke is rosh kuhano vodo, kolikor je kozhe), jesik je vrozh in vef raspo-kan, ozhi rudezhe, kakor de bi mu bil kakiga prahu vanje natrefil, obras vpade in fe fpr.es
Qieni, v omedlevzo pada pogofto ; roke ia noge fo mersle, in terga mu ftrafhno po njih $ »hnabli in nohtovi fo plavi , kosha je bleda in vfa gcrbafta, pofebno po perdili. Po vfih udih ga sazhne lomiti, pa ga tako prime kerzh po želim shivotu, de bi miflil, de je ske mertev. Nizh vezk ne more govoriti, le doka fke prav neufmiljeno. Shivòt mu oterpne, fapa mu po-goflo in smiraj bolj dolgo saftaja, obras fe mu po drani savije — in mertev je. —
Taka je kolesen po navadi, velikokrat pa je fhe veliko kujfhi j velikokrat pridejo kàr omedlevze, kerzk, in fmert je veliko hitreji, zke fe ne pomaga,
Vprafkanje. Ali more v fak dobiti kolero, »H fc je je mogozke obvarovali?
Odgovor, Mogozhe je fe je obvarovali, de le fke ne doki, kdor fc pa ne varuje, jo gotovo doki,
VpraJ'kanje. Kako fc pa more obvarovati kolere ?
Odgovor. 7jhe fe vfe to (lori, kar jo sa-dershi, in vfe to putii in ne .duri, kar jo per-Pelje,
Vprafkanje. Panam povejte; kako fe n‘Ó-renio sadershati? kaj nam je duriti sjutraj,
opoldne, per delu, per jedi, pijazhi, in po nozhi ? Kako fe moremo oblazhiti in kako moremo per hifhi ravnati, de kolere ne dobimo? Povejte nam nar pred , kaj sjutraj fturimo ?
Odgovor. Kakor hitro is poftlje vftanete , fe obležite, in ne odprite ne okna ne vrat, in tudi le ene ftopinje zhes prag ne fturite, dokler nifte oblezheni, ker od premrasenja bo-lesen na enkrat dobite. Ne hodite toraj sju-traj flezheni ali boli ven, de bi fvojo potrebo opravili, ampak dobro fe obležite. Zhe pa savolj fmradu ali foparize eno ali dva okna odprete, dokler fhe nifte oblezheni, pojdite dc-lezh prezh od oken,
Vprafkanje. Ali fmemo kdfiti, in kdaj ?
Odgovor. Vfak dan morete kdfiti, zhe tudi le kaj maliga dobite sa kofilo. Pa morete kmalo ali pa prezej kofiti, de fte le oblezheni, in ne fmete nikoli f’ tefh shelodzam is hifhe hoditi.
Vpraf kanje. Kaj fmemo kdfiti?
Odgovoi\ Malo dobro sapezheniga kru. ha je nar bolj sdravo kofilo, pofebno zhe miflite med ljudi iti. — Shganze s’ gorkim mlekarn fmete tudi kdfiti, tudi kuhan krompir, pa glejte de ne ho fhe nesrel ali pa fpriden in
f)
ghjil. Pa vender tudi sdraviga krompirja ne fmete prevezh jefti, in dobro je de ga vfelej folite. Mozhnik (fok, podmet) ali kafho ludi fméte jefti.
Vfelej pa morele kaj gorkiga kófiti. Prav dobro je, zbe pifkerz kamilzkniga, melifniga ali metniga tè fpijete, tega fi vfak fhe tako reven kmet napravi.
Tè fe pa tako le naredi: Vsemite toliko kamiliz, melife ali pa me'te, kolikor fe je f’ petimi perftmi prime. Denile to v’ majhin pi-; fkerz poln vode, in naj kake dvakrat per ognji savre. Potem poftavite malo od ognja, de fe poftoji. Potlej pa gorko vodo v’ drug pifker-zbek odlite in jo pite. Temu fe pravi tè. Skuhane kamilize, melifo ali me'to morele odvreči j in drug dan novo vse'ti.
Prevezh kifliga selja pa, vohrovta in druge selenjave ne fmete kđfiti, tudi ne kifliga mleka in fadja, kar nekteri radi Aure'.
Varujte de olrozi ne bodo fadja in pa na lcfb shelodez jedli.
Vpraf/ianje. Kaj morem per otrozih »n Poflih fhe fkerbeti?
Odgovor. Pufli otroke, zbe fo fhe majhni ^alo dalj v’ poflelji, to jim je dobro. Zbe pa
vftanejo, jih hitro obleži, in jih ne pufli v’ fami frajzhizi ali boleh is hifhe, ali pa pred ve-sho fkakati: Bogu bofh odgovor dajal sa otroke. — Na pofle glej, kakor fani na-fe , ne putii jim de bi na pol nagi in bofi is hifhe hodili.
VpraJ'kanje. Povejte mi dalej , kako ho-zhem f’ hifho ravnati?
Odgovor. Kadar (le sbe vfi oblezhcni, in je she dan, vfak dan okna in duri hifhne odprite, de sdrava fapa vanjo pride; to morete tudi v’ nar hujfhi simi vfak dan vezhkrat durili ; kadar je pa sunaj gorko, kakor po letu, imejte okna in vrata smiraj odperte.
Vprafhanje. Ali imam v’hifhi ali per hifki fhe kaj gledati in fkerbeti , de fc kolere obvarujemo ?
Odgovor. O fhe ! De kolere ali kake druge nalesljive kushne bolesni ne dobite , morefh per fvoji hifhi in per pohi-fhtvu gledati in fkerbeti, de bo vfe lepo zhedno. Vfe more zhedno, zhifto, nizh ne fme' vmasano biti. V’hifhi-, v’ veshi in pred veslio ne finejo fmeti, gnoj ali kaka druga gnjiloba lesbati. Vie kar prehudo difhi, fe more is hifhe in is kamre, kjer fpifh, fpravi-ti ; pofehno ne fme Liti v’ hifhi ne fadje, ne
n
taka kiflina, ne kaj drusiga taziga ; pa tudi ne kakfhna obleka , ktera jc slo polna in od pola premozhena. Tudi fe ne fmc mokro perilo ^'bifiii obefhali, ali kokufhi in druga perutnina terpeti.
Gnoj in blato fpred hifhe in s’ dvorifha pofpravij sakaj gnjiloba in hudi duh od lush, ki fo pogofto pred hiflio ali sa hifho, je fhkod-ljivo. Lushe in gnojmzo morete zhifto islre-kdti in pofufhiti , in gnoj daiezh od liifhe na kup sloshiti, ne pa le do polovize iskidali, sakaj gnoj nize ki nifo prav polno fo flie bolj ltesdrave kakor tifte , ki fo prav polne.
Sadnjizh, nikar ne posabite , po simi hi-fhe nikar prehudo ne sakurite.
VpraJkanje, Kakfhna more bili nafha °bleka ?
Odgovor. Shivot more vcf sakrit biti ; na lo morete fami per febi, in per fvojih otrobih , pa tudi per zeli dershiui morete gledati lla to. Nar bolj potrebno je pa, de imate bebuh in noge gorke. Kdor ima zhevljc in fhturnfc , ali fbkorne (fhtibale) naj jib smi-laj nofi, ali zbc jih ne more vlak dan nofiti, naj jib fa j nofi kadar jc mokro vreme , ali badar mit ni kaj dobro. Ne le v' nedeljo *
ampak vfak dan fe lepo in dobro obujte. Po simi dcnile kaj gorziga , sliime , ali fukna, ali pa fena v’ zhevljc, de bodo noge fuhe' in gorké.
Shivot imejte zboden ; umite fi vezbkrat zel shivot, ne le obrasa in rok, s’vodo ali pa s’gorkim jefibam , to je fbe bol ji. \ezk-krat perilo preoblezite in rjuhe fpremenite. Nobeden ne verjame kako to , zhe je shivot umit in zheden, bolesni varuje, in kako nezhed-nofl in umasanje flori., de kdo hitreje bolesen dobi.
Sdaj pa pofiufhajte, kaj vam povem: Neufmiljena bolesen ki fe ji kolera pravi, je po Rufovfkim flrafhno divjala. Od tam je v’ Llishnje Polfko kraljeftvo perfhla. Pa kaj fo flu-rili Polzi, de bi fe kolere obvarovali? Shiro-ke ufnjate ali pa fuknjene pafove fo fi naredili, is flancle ali is kakiga drusiga fukna, in fo te pafi pod obleko na golim trebuhu nofili. Naredite fi tedaj in nofitc take pafi, ali zhe nimate lazih ufnjatih ali flanelaflih, nofitc fvo-je navadne pafize (pinte) na golim shivotu. Kdo bi ne fiorii kaj tako lahkiga, de bi fe bolesni obvaroval, kakor fo fe drugi obvarovali.
Vprajhanjc. Kako fc moremo per delu
sadershali? kako p o feb n 0 per polfkim delu? kako per delu v’ borfhtu?
Odgovor. Ne bodite toshljivi, ampak pri-dno delajte, to vaf bo ohranilo sdrave in ve-^de ■ tudi po simi je fkkodljivo sa pezhjo bres dela federi. Pa vender fe per teskkim delu ne prefilite, nikar fe prevezh ne vpehajte, in pervofhite fi tudi potreben odlog in pozbitik. Zhe nozhete bolesni dobiti, morete smiraj sdra-Vl in rnozhni odati. Nizh ne fmete durili, kar Vaf flabi, ali pobije, ali dalj zhafa upeha. Te-dej ne fmete ne pie leshko, ne pre dolgo deiati. Dokler de per delu vrozhi, ne fmete piti, sakaj zhe fe le nekoliko prehladite , bi utegnili kolero dobiti, kadar je she v’ desheli.
Zhe na polji ali v’ borfhtu (gojsdu) de-fe ne viesite nikoli na mokro travo na da, ampak pojdite rajfhi pod pokrite kosovze, drugam pod dreho, in na kake brune fe vfediLe.
Po nozhi nikoli pod farnim nebesam ne delajte. Tole pofehao samirkajte :	ZFie komu
lsnied vaf per delu na enkrat ni dobro v’ sniyotu, zhe ga saziane po nevedama glava bo-
in fe mu veneli, zhe roke in noge sazhno (1|Cisle podajati, iu fe nozliejo od dela ogreti,
naj kar na naglim delo putti, zhe M bilo fhe tako potrebno m fdno, naj hitro domu gre in le v’ pofteljo vleshe in naj ftori , kar vara bom sa to posnejc povedal,
Zhe gre prezej od dela prezh, fe v’ po-fleljo vleshe, in fturi, kar bom potlej povedal, ga kolera ne bo prijela, zhe pa fvojo-glavno per deli oftane, in pervo uro ne fkerbi, bo gerda bolesen , ko bi s’ oziimi trenil, po njem, jo bo gotovo dobil. Zhe bi f’ kofham na herbtu v’ vodo padel, ga hitro od febe vershefh , de fe losheje is vode pomagafh, kdo bo tedej tako neumen, de bi savoljo eniga dela vezh v’ ftrafhni koleri fvojo shivljenje sgubil.
Vprctjhanje. Sdaj fmo dobro flifhali na kaj moremo per delu gledati ; povejte nam sdaj fhe ; kakfhna more opoldne nafha jushi-na biti? kaj fmemo jushinati, kaj ne, de kolere ne dobimo ?
Odgovor. Prezej po delu, fhe vfi potni ne fmeie jefli, in fe tudi per jedi ne po tleh vlezhi,
îlajsh, gris, jefhprenzhik , jefhprenj, ri-ahet, kafho, dober krompir, kafhtrunovo , koslovo, (bravino), telezbje mcfo ^ perutnino
in govedino, to vfe fmctc lires fhkodc jefti, xhe Je imate. Rizkct in krompir more biti prav mehko kulian. Tudi fvinfko mefo frnete Jefti, dokler fte fhe terdni in sdravi, pa ne >eÜko , in premaftno tudi ne fme biti,
Kruh, shganzi, mozhnik (fok, podmet) in vfe mozhnato je dobro , ni nesdravo, tode ftioka more is dobriga sbita, ne is flabiga } fnetjaviga ali s’ luliko smefhaniga biti ftorjena. Jedi ne fmcjo prcmaftne ( pretolfte ) biti. Selja pa morete malo jedi, dokler je bolesen v’ desheli, pa tudi nikoli ne famiga, ampak f’ kako drugo bolj tezhno jedjo, poftavini s’ niefam. Vfe, kar jefte, naj bo dobro °foljeno , ne pljivko ( neflano ) ; tudi bo do-i'ro, zbe malo kumne ( kimeljna ) janesha * zhebule ali popra ( fhtupe ) vmef denete.
He fme te pa jefti, kadar je kolera v* de« RKeli > temuzh fe varovati pinjeniga mleka, ^esreliga, seleniga fadja, kumar in dinj (me« ) kifliga mleka , in vfih rezki, ktere she-i°dez prehlade. Tudi sreliga fadja morete nianj jefti , kakor fzer. Kjer vino rafte, ne ifnejo veliko grojsdja jefti. Sploh pa morete satnirkati : malo mefa, zbe ni ftaro ali fmerd» ij'vo, je, kadar kolera v’ deshelo pride, Veli»
Ki
ko bolj sdravo in boljfhi kakor niozlinatc jedi, in pofebno boljfhi, kakor veliko povertnine in selenjave. Ne belite pa tudi f’ flarim in shavtovim maflam, flarim oljarn ali flarim pu-tram.
vSdoj vam morem fhe nekaj povedati : kadar zhaf pride, do sbivino koljete, ne fmcte frifhniga mefa. dan na dan in nesmafno jefli, ali tako neumni biti, de bi fvoje majhine otroke f’klobafami in s’ mefam pitali, to jim gotovo fhkodujc. Hranite raj f b i melo, dokler ga morete, de ga bote dalj imeli , in sverdite in sdelite ga med druge jedi. ,Samo kervave klobafe morete prezej, dokler fo nove , pojefli, in ne puflili , de bi bile preflare, kér fe jih ftrup prime, zhe leshe', in fhko-dujejo , zhe fo ftare. Ni dolgo ^.ega , kar fo fhtirje od fiarili kervavih klobaf umerli. Tudi merslih maflnih klobaf nc jejte.
Ne jejte ne prevezb , ne premalo, zhe ! hozhete koleri oditi, ampak ravno toliko, dc • hote fui. Per vezherji shc pofebno ne fmcte jirevezh jefli.
Sadnjizh samirkajle dobro: prczpj po jedi morete vfelej malo pozliiti, in ne prezej delali-; ali pa morete Jc ka'j lahkiga fioriti,' pré-
<len kako- teshko delo sazimele } sakaj prež po jedi teshko delali shelodez obteshi in je sa vfaziga fhkodljivo.
Vprafkanje. Kaj pa moremo piti?
Odgovor. VTe to Imele piti, kar drugikrat pijete, vodo, mleko, mofht is fadja, V°1, vino in sbganje . zhe le prcvezh ne pije-te, in zhe pijazba ni prefiaba. Pa vrozhi ne Ime te piti.
Varujte fe pa vender no viga vina , ki fe fhe ni fkifalo, tega fmete le malo piti.
Od vode je ftudenez nar bolji, kakor fa»
velie ; zhe pa nimate fludenza, in vodo is fbterne sajemate , morete is fhterne blato is-trehiti, zhe je she let’ in dan , kar je nifte trcbili. Per tem je dobro, zhe fhterno is-trebite, de dva ali tri funte foli vanjo vergete.
Prav sdravo in dobro sa kolero je pa glashek vina , pofebno per jedi.
Tode dobro samirkajte, ljubi moji 1 ka-^ar jo kolera v’ desheli, ni nizh bolj fhkod-kakor pijanoft. Nizh hilrejfhi zblova-u telesni ne pernefe, kakor pijanoft.
Pijancz kolero gotovo doki, zhe v’ desitelo pride, in on le fhe smiraj pije ; to fe je povfod vidilo , kjer je bila fhe kolera.
Profim vaf toraj , zhe vam je shivljenje ljubo , in zhe nozhete ftrafhnih 'bolezbin kolere terpeti, varujte fe pijanofli, kadar kolesen v’ deskelo pride.
Vprafhanjc. Ker fte nam povedali kako fe moremo zel dan sadershati, de sdravi oftanemo, povejta nam fhe , kaj moremo sve-zher in po nozhi gledati de ûurimo?
Odgovor. Kadar svezher od del* pridete, in je she semlja in srak ( ljuft ) moker, fe nikar v’travo ne viesite, ker fe prehitro f-hladite , bres de -bi miflili. Posno svezher in po nozhi nikar sunaj ne hodite, de kolere ne dobite ; kdor po nozhi okoli hodi , kolero pofebno rad dobi. Svezher shelodza nikar ne preobloshite.
Nikoli in nikakor sunaj pod golim nebe-sam ne fpite. •
' Zhe na fenu ( pod flreho ) fpifh , vfe line sapri ; in ne vlesi.fe poverh , ampak jamo fi naredi v' feno.
Poflelje morete imeti zhedne, naj ne bo-
lì)
do umasane, in v’kamri, ali v’hifhi naj vaf ne leshi prevezh vkupej.
Take rezhi, ktere hudo difhe, ne fmejo v’hifhi hiti , kjer fpite.
Tudi po nozhi ne fmete Lofi, ali flezhe-ni ven hoditi potrebo opravljat, ampak vfe-lej fe morete gorko oblezhi. Kdor more , naj smiraj v’frajzi leshi.
Svezher ne fmete kuriti v’ hifho, kjer fpite, in nikar fe pretesbko ne odevajte, sa-kaj to vam fhkoduje , vaf flabi , in Huri, de bolesen losheje dobite, zhe fe fpotite in prehladite. Po nozhi jie pufhajte nobeniga okna odpertiga,
Vprajlian;'e. Imamo fhe fzer kaj (turiti ali opuftiti, de ftrafhne bolesni ne dobimp?
Odgovor. tShe marfikaj vam imam povedati. Zhe hozhete, de kolere ne dobite, fe ne fmete bati, ne shaloftni biti, to nizh ne pomaga. — Kdor fe te bolesni slo boji, in prevezh shaluje, jo veliko losheje dobi. Veleli toraj bodite, in miflite de je gotovo ne hote dobili, zhe hote varni in fkerbni.
Saupajte v’Boga, to bo vafho dufho bolj potrofhtalo in poterdilo , kakor vfe drugo , irç
2 *
bo veliko boj e zb n od od Vaf odvcrnilo , klera bi vam vtegnila fhkodvati. Premiflite! Bog je pomozh fbe pred nefrezbo poflal, ker vam je pamet dal, de fe morete obvarovati, in ker je pomozhke vftvaril, kteri vaf samorejo osdra-viti. Varovati fe morete tedaj, zhe pa vender po nefrezbi bolesen dobite, morete pre-zej pomozbke nuzali (rabiti), kteri fo sa to bolesen vftvarjeni, zbe bozhete biti milofti boshje vredni. Pregrcfbno in ajdovfko bi bilo upati, de bo Bog savolj vafbe lenobe zbudesh fturil, in de vaf bo bolesni obvaroval in osdravil, zhe pameti in pomozhkov, ktere nam je v’ fvoji modrofti sa bolesen dal, pridno in s’ sa-upanjam ne bote rabili (nuzali). Pa morete tudi fpofbteno in lepo shiveti, in fvoje pregrehe sapuftiti, sakaj hudobnim pravizbni Bog ne bo pomagal. Pofebno fe varujte jese, ona nar bolj fhkoduje.
Kdor fe rad jesi, bolesen veliko hitre ji dobi, kakor drugi. Profim vaf toraj, ne je« site fe ,• pa tudi drugim ljudem ne delajte jese in nejevolje.
Zbe fe pa kdo is vaf po nefrezbi prav rasjesi, naj na jeso prezej nikar nizh ne je’, In nikar vina ali kaj drusiga taziga ne pije j to
u bilo ftrup. Rajfhi mu bom jes kaj drusiga fvetoval, kar bo fiorilo , de mu Lo jesa veli? ko mànj fhkodvala, in kmalo prefhla. — Naj Vsame kupizo (glasil) ali pa pifkerz mersle vode, in naj malo foli vanjo dene, in pozha-ka de fe fol rasparti. To vodo naj pozhafi, poshirk sa poskirkam vfo fpije. Sploh naj vfak kmalo po jesi, kadar vezli ni vrozh , ze[ dan veliko vode pije, in jesa mu bo veliko manj fhkodvala.
She vam morem povedati, sdaj, kader kolera pride , nikar nizh ne delajte, kar vaf prevezk flabi. 4Se nefmete prevezh potiti, ne kervi pufhati, zlie ni treba, ne prevezh tre" buha prasniti, ni* zelo nozh po konzu bili f ne prevezh hoditi, ne prehudo delati, ker Vaf to vfe prevezh flabi in trudi.
Kdor tobak pije, naj ga tudi sdaj pije, mu bo dobro fturil. Kdor ga pa ne pije , naj fe ga tudi sdaj ne vadi.
Kadar je kolera tukaj, nikakor po nepotrebnim med ljudi ne hodite, tudi ne v’ °fbtarije, in fploh nikamor, kjer je veliko ljudi vkupej.
Kadar kolera pride , je vfak gofpodar dolmen, in ima na kfvoji velii, de Ikerlii, de
njegova shena , njegovi otrozi in dershina po vafl ne letajo, ampak doma oftanejo.
tSke nekaj poflufkajte! Nekteri fo , kteri fo sbledli, in pravijo, de shenfkih in otrok kolera ne prime. To je slegano, vfak jo dobi', mofliki , skenska , mlad , flar , velik, majhin , otrozi , tri ledne ftari , fo jo she dobili. Vfak dobi kolero, kteri ne flori tega, kar jo sadershi, in tega ne opufli, kar jo perpelje ; vfak jo dobi, kteri ne flori , kar jcft rezhem.
Kdor fe sa to is vaf norza dela, de mene poflufhate in de previdno fkerbite, temu
nizli ne verjemite, ali je neumen, ali pa jo hudoben, in .morebiti njemu nekaj maliga fhko-duje, zhe fe vi varujete, ali pa kima kaj do-bizhka, zhe fte vi nefkerbni.
She vaf opominjam, kakor ozhe, refnizhno vaf opominjam, vbogajte fvojo duhovno in de-shelfko gofpofko, pomagajte ji, kar vam sa-pové in fvetuje, de fe flrafhna nefrezha med vaf ne rasfhiri, gofpofka fpofhteno in dobro mifli, sakaj nevarnoft je sa-njo ravno taka, kakor-sa vaf.
DRU CI DEL-
t	'
Od tega , kar morefh /turiti, kadar je kolera she v' tvojim kraji, a/z z/te imaf h kolesen morebiti she Jam.
Vprafhanje. Kaj naj florim, kadar je flrafhna bolesen she v’ moji vafi?
Odgovor. Kadar je kolera she v’ tvoji vafi, ali pa ne delezh prezh, dobro pomni: Vfe je le per tebi famimu, de jo tudi ti do-bifh, ali pa ne. Zbe je tudi bolesen she v* tvoji vafi, je ne boj'h dobil, zbe fe prav fker-bno varujefh.
In zhe fe vfi v’ vafhi vafi prav varujejo, in fture, kar vam rezhem, bo ftrafhna bolesen per vaf kmalo nehala.
Zhe je kolera she v' vafhi vafi , morete enkrat vfe, kar fim vam she povedal, prav na tanko in svefto fluriti, pofebno pa morete:. ï*ervizb s’ ljudmi, kteri is kakigà drusigä' kra«
ja pridejo, varno ravnali, in jih ne hitro v’ hifho jemati,
Drugizh vam povem, zhe je kolera v’ va-fhim kraji, ali pa ne delezh prezh, morete prav malo kiflih, vodenih, in tazih rezhi je-fti, ktere iheodez prehlade, kifliga mleka pa, kumar, dinj, in grojsdja ne fmete nikakor jefti. Tudi ne fmete vola (pira) piti, pofebno ne fmete piti mersliga, zhe fte le nekoliko gorki ali vrozhi, fzer kar na enkrat vtegnete kolero dobiti.
Tretjizh vam fhe enkrat povem , nikar flezheni in Lofi ne hodite, temuzh vfak, zhe je fhe tako rastergan, naj bo smiraj od nog dò glave ohlezhen, tako tudi otrozi. — Shivot pa imejte smiraj zhedniga in umitiga , vezhkral fe po želim shivotu umite, in zhe morete vfak dan s’ jefiham.
Vfak dan okna odprite, de bo smiraj dobra in sdrava fapa v’ hifhi. —
Sraven tega pa, zhe je tudi kolera sho v’ vafhim kraji, ne fmete preftrafhni in Vre~ bojezhi, ampak smiraj ferzhni in pa sraven fkerbni biti, in mifliti, de, zhe je kolera tudi okoli in okoli, yj gdrayi oftanetp, zhe m0
dogale in fe varujete. Kdor fc pa hudo boji, ^obi bolesen veliko losheje.
Vnrafkanje. Kako fe pa posna bolesen bolera?
Odgovor. To flm vam sbe enkrat povedal, pa vam hozhem fbe enkrat povedali, de ^ote bolj samerkali, in ker pofebno veliko na
pride, de fe per koleri prezej od sazhetkâ pomaga.
Nar perve snamnja kolere fo: zbe vaf, de fami ne veße sakaj, slo glava boli, fe v glavi verti, de je vfa neumna; zhe vaf tudi sbelodez tifbi, in teshko fopete, zhe vam je ***ras > i*1 je kosha fuha in mersla, udje pa flabi in kakor pobiti, K’ tem pride tudi ve« ^i del grisha.
Vprafhanje. Ali hozhemo tukej she kaj ^ttzati, ali hozhemo morebiti zhakati, zhe nam bo bolji.
Odgovor. Sa boshjo voljo vaf profim ,
vam je tako hudo, puflite prezej vfe de-^°, in le miflite,_de fvoje shivljcnje refhite ; Prezej ft viesite v'pofteljo in fe odenite.: '
Vafhih domazhih kdo naj vam hitro da majhen pifkerz prav gorziga kamilzkniga , me* lifniga ali pa me'tniga tè.
Tega tè morete vfelej prav gorkiga vfako zhetert (fìrtelz) ure eno majhino fhkcde'lizo» to je kake 3 ali 4 poshirke piti, sa preme-njo fmete tudi malo vrozhe zhifte shupe vseti* Zhe pa ravno nimate nobeniga tè, in tud» shupe ne per hifhi, pa pite vfako zhetertino ure, pa ven in ven, majhin pifkerzkek", to je 4 pet poshirkov kropa, tako dolgo de yam po želim shivotu pot pertezhe. Ob enio* morete pa tudi vrozhe rute okoli shivota pò* kladati ; v’ rute lahko fuhe gorke otrobi, ali p^ gorek pepel denete, de dalej prav gorke ofta* nejo. In kadar vaf sazhno udje boleti in p° njih tergati, vam morejo roke in noge s’vro* zbirni fuknjenimi rutami s’ vfo mozhjo dergni' ti in ribati. — Vfe to fe more prav hitro sgO' diti, sakaj kolera ne zhaka. Per tem pa gl&‘ va ne fme sahrita biti, ampak more rtt-sodeta in hladna oj'tati, in kadar v’ pot prt' dete, ne fmete nobeniga perda fpod odeje perkasati, ampak smiraj dobro odeti biti, ker nar manjfhi prehladenjé fmert lahko perpelje»
Pot je vafha frezha $ kadar enkrat pr»v
^obro sazhnete fe potiti , in fe per tem do*
varujete, fte she dobri in oteti. Pa mo* ^te i2 želih ur tako dobro odeti biti, pot-^ej fbe le, zbe morete, fmete vrtati ; pa ne Wte 2 ali 3 dni , de vam bo prav do-kro, nobene ftopnje is hifhe rturiti, in la nobene kaplje mersliga piti; zhe ne, vam bo fhe hujfhi, kakor vam je bilo pred.
Med tem pa, de tako fkerbite, de bi le fpotili , pofbljite po sdravnika.
VpraJhanje. Kaj pa je fluriti, zhe je Imjfhi, in sdravnik ne more hitro priti ?
Odgovor. Zhe je hujfhi, in ima bolnik 1'ef kolero, zhe mu sazhne po trebuhu kruliti in ropotati, zhe ga sazhne kerzh viti, zhe **»u je amiraj hujfhi, in od fpod in od sgor *s njega gre', zhe fo mu roke mersle, sger-l>ane in fuhe', ali pa mersel pot po njih ftoji, *he mu ozhi oterpnejo in fe vdero, ne mo. *ete nizh drusiga rturiti, kakor kar fim vam sbe povedal. tShe rasbeljene zegle, ali pa vfozhe kamnjene verzhe dobro s’ rutami ovi-mu pod odejo v’ pofieljo dajte, zhe bodete, in gorek kvaf mu na noge, na podplate naveshite, in smiraj neprenehama vef
skivot s’ vrozliimi rutami ven in ven dergni-te, tako dolgo, de sdravnik pride, in per tem delu ne (mete toshljivi biti.
Vpraf kanje. Kaj pa flurimo , de fauU bolesni ne nalesemo ?
Odgovor. De fami bolesni ne natesele? morete bolnika prezej od drusih domazhib ljudi odlozbiti, in naj nibzbe drug v’ kamro ne bodi, kakor le tilti, kteri mu ftreshejo. Ti naj mu pa nepreftrafbcni flreshejo , in naj fe ne boje, in naj le to fture, kar vam sdaj re-zhem, in ne bodo dobili bolesni.
l)	Morejo gledati, de bo v’kamri smiraj zbili in sdrav srak (ljuft). Morejo okna odpreti, pa ne per poitelji, kjer bolnik lcsbi ? in tudi ne fme veter fkosi vlezbi.
Pa naj imajo tudi prav hud jefih per rokah, in ga v’pozinjenim pifkru savreti pulte? in ga na fred kamre na tla poltavijo, de fe bo kadilo is njega. To bo srak v’ kamri smiraj sdraviga delalo. She druge pomozhke kako fe srak ziniti, vam bo she sdravnik povedal. Pa morete tudi vfo obleko , vmasano perilo, zhevlje in druge rezhi vfe is kamre pofpraviti.
Kar' Iiftlmk is fcbe da/ morete prczej po. kriti ia ven. aedi, pa ne na fekret, ampak V’globoko jamo ktero n a La f h fkopljite. i^ofodo pa, ki jo sa to rabite, morete v fak Idan vezli kr at dobro isplakniti , in smiraj na pol s’vodo nalito imeli.
2)	Sjutraj ne fmete f’ teFh shelodzam k’ bolniku hoditi, pa tudi ne fmete iti k’njemu, kadar fle safpani in trudni, ali pa jesni , aii pa zhe fe bolesni prevezh bojite. Kdor f’tefh. shelodzam, ali kadar mu ni dobro , ali vrozh, j ali pijan, ali smersnjcn, ali safpan in truden, Uli jesen , ali pa prebojezh k’bolniku gre , hi ; vtegnil bole'sen .dohiti,
Zhe je treba, nrorete bolnika s’ golo loko prijemati, pa morete tudi obras od njegove fape in od njegove foparize prezli obračati.
Kadar fle per bolniku, ne fmete fline poshirati , ampak ispljuniti ; vezhkrat uda s’ vodo isplaknite , kadar fle per bolniku , in ruto pred nofam dersbite, ki je v’jefih pomozbe-fta , ali pa brinje sobljite , zhe ga imate per tokah. V'kamri , kjer bolnik leshi, ne Fmete ne jefli, ne piti, pa tudi glejte, de ne i
Lote is tifte shlize jedli, ali is tille pofode pili, is ktere je bolnik pil.
3)	Kadar od bolnika pridete , fi morete hitro roke in glavo s’ merslo vodo s’ jefiha m smefhano prav dobro umiti, pa ulta 11 morete tudi isplakniti, in nof istrebiti, in lafe is-zhefati (fkamp)jati) in fbet pa, ali glavnik, dobro ismiti.
Tudi je dobro, zbe fe preblezhete, in obleko, ki fte jo imeli, kadar fte per bolniku bili, nekaj zhafa na veter obelite.
Le dobro glejte , de v' taki pofielji, v’kte-ii je kak koleren bolnik leshal, noben drug zblovek ne bo leshal, dokler je tako ne is-zhiflite, kakor vam bo sdravnik povedal.
Kar morete fhe duriti, zhe je koleren bolnik per vaf bil, de bolesni ne nale'sete, vam bo she tudi sdravnik povedal.
Sdravnika pa morete vfelej she per per-vih snamnjih bolesni prezej poklizati, in preden pride, to fturiti, kar fim vam povedal, de bolnik sazbne kmalo fe potiti ; sakaj zbe fe per koleri prež od konza ne fkerbi, ni vezh pomagati.
In tako berite prav pridno te bukvize ; farni jih vezhkrat berite , naj jih vafhi otrozi bero, in fvoji drusbini jih berite, de fe bote vfi nauzhili to vfe ftoriti, kar je v’njih sapi-fano. ,Sto od vaf jih ne bo bolesni dobilo, kteri bi jo bili fzer dobili ; in fto fe jih bo osdravilo , zbe tudi bolesen dobe. Bog bodi per vaf!
.	Cr . '■■ ■-	- - '
."V ■ : . 'u \ i;ii
C Ò*. ■ b t r..:i- ' ; i i; ' , ' 't ^	‘
0^*1
.. Ìjì'MÌ •	' : ■ J »It; :JÌV.
■
UH
•(£	f ! ■	’ilói BI
-i ■
-• :r
:
: fj-i .. .	.-.'.o S9
.

.... ..
.

,


t*


IfL


.
,
,
m.
’ ■ ■ •
—
'